SKUPNI DOHODKI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
DOHODEK GOSPODARSKE ORGANIZACIJPE
Risba kaže razdelitev skupnega dohodka gospodarske orga-nizacijc po zakonskem osnutku. Od sknpnega dohodka se odštejejo najprej materialni stroški in amortizacija, nato pa obresti na osnovna in obratna sredstva, zemljarina in davek na promet z izdelki in uslueami.
Preostali del se po osnutkn šteje kot dohodek gospodarske organizacije. Deli se naprej na način, ki smo ga opisali v be-sedilu, na minimalne osebne dohodke in odvcdbe za družbene
potrebe, ostanek pa so srcdstva, ki jih gospodarska organiza. cija razdeli na osebne dohodke in svoje sklade. [z tega dela se prav tako plačujejo prispevki proračunom. teh pa nisino vrisali y grafikon, ker je njihova velikost odvisna od tega, koliko bo gospodarska organizacija določila za osehne dohodko (za tisti del. ki je odrejen za sklade. se ta prispevek ne plača). Vse velikosti v grafikonn so samovoljne in ni nujuo, da ustrezajo stvarnosti.                         .                                       M
Seltevek minimalnih dohodkov Nad minimalnimi osebnimi dohodki
ostvarjeni dohodek Odstotek presežka preko minimal-
nih dbhodkov Za ta odstotek je doloeena stopnja
odvedbe  od  presežka To znaša v vrednosti Podjetju ostane   (za odvedbo
manjšaui presežek)
Prvo podjetje
100 20 20%
Drugo podjetje
1O0 40 40%
7.5 »/« 5
Trstje podjetje
100
80 80%
38.75-0/0 31
20            57            49
(40 manj 3) (80 manj 31)
Kakor snio že poveclali, so imela vSa tri podjetja enak seštevek predpisanih minimalnih osebnih dohodkov, ostvarjeni dohodek podjetja pa je različen in je zato različen tudi presežek nad minimalnimi dohodki. V prvein podjetju znaša presežek 20 milijonov, in ker je to le 20 odstotkov minimalnih dohodkov, ue odvede nič za splošno družbene potrebe, temveč vse ostane podjetju. V drugem primeru znaša presežek 40 milijonov ali 40 odstotkov minimalnih dohodkov in se od tega odvede 7.5 °/o ali tri milijone, ostane pa 57 milijonov. V tretjem primeru znaša presežek 80 odstotkov in se zato tudi stopnja odvedbe povzpne na 58.75 odstotka tega presežka' (v vrednosti 31 mili-jonov), podjetju pa še vedno ostane 49 milijonov.
Kaj smo s tem dosegli? Čim večji dohodek se ostvari, tem ?eč se odvede za družbene potrebe po rastoči stopnji (v prvem primeru nič, v drugem 7.5 ali 3 milijone, v tretjem 38.75 od-stotka ali 31 milijonov), hkrati pa tudi podjetju ostaja čedalje več za njegove sklade in plače (v prvem primeru 20 milijonov, v drugeni 37, v tretjem 49). Tako je kolektiv zainteresiran, da s povečanjem delovne štorilnosti, znižanjem stroškov itd. po-višuje svoj dohodek.
Glavni namen take rastoče stopnje je, da se v največji možni meri odvzame tisti »presežekt donodka, ki pri nekem delu podjetij ne nastane po zaslugi delovnih kolektivov, kakor smo povedali v začetku, in da se tako dajo vsem gospodarskim organizacijam približno enake možnosti za povečanje lastnih skladov in plač z večjo prizadevnostjo, iznadljivejšim poslo-vanjem, boljšo organizacijo in večjo delovno storilnostjo ter z znižanjem stroškov. Pri tem se je upoštevalo, da je naraščanje stopnje vendarle bolj počasno kakor prej, da ne bi zajeli tudi tisto povečanje dohodka, ki se doseže s trudom samega kolek-tiva. Tako je na primer doslej nekaterim podjetjem z največ-jim »presežkom« ostajalo le dva do tri odstotke teh sredstev, a sedaj bi jim po osnutku v vsakem primeru ostajalo vee ka-kor četrtino.