Leto XVII. f Celju, dne 18. decembra HM>7. Štet. 148. DOMOVOM tanaBckUtofjevIcesti Iti—Dopise blagovolita fraa-uratl, rokopisi mm Trtico. tn petek ter velja za _______________________________ 13 krone. Za Ameriko la druge deiele toliko več, kolikor znaAa poMnina. namret: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron SO -in. Nasočnina ae poAilja upravntttvu. pUtaje m vaapirj. laluila trikrat na teden, vsak BMdcIlek, L------------ . Avstrijo in NenrfHo 12 kron, pol leta 6 kron. 3 mosece 3 krone. Za Ameriko Za laterale e plačuje od vsake peti t-vrste po 20 vinarjev sa vsa-okrat: za vetje inaerat« in mno*ok ratno Lnaeriranj« Štajerski narodnjaki in naprednjaki narotujte in iirite največji spodnje-itajorski slovenski list 9,DOMOVIRIO"! Prip*r«tajte j« znancem ia prijatelj««! .Domovina izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K, četrtletno H K. polnletno 6 K. Čimveč prijateljev si pridobimo, čimveC ljudi čila nai list, tem odločnejše lahko Širim« in zagovarjamo svoje ideje. Naj bi ne bilo zlasti nobenega slov. inteligenta vsakega stanu na Sp. Štajerju. ki bi ne bil naročen na .Domovino'! Odlična občina na delu za pravice niroda. Na Štajerskem je bila lani odlična občina K«karje v gornjegrajskem okraju v boju z nemškim deželnim odborom isvojevala pravico, da j*« občina vkljub svoji podrejenosti dežel-želnemu odboru in v prenesenem delokrogu r. kr. političnim oblastim, sama za sebe korporacija. kateri pripadajo vne one politične pravice, kakor državljanom samim. Ta razsodba državnega sodišča z ine 13. jalija 1906 broj 264 je zn slovenske občine ter dosledno za ves slovenski narod kot najizdatnejšo orožje proti birokratskim zatiralcem našega jezika neizrečno velike važnosti. Ž njo se namreč na Štajerskem razdirajo oni birokratski nazori, h katerimi so se doalej slovenske občina silile reševati nemške dopise državnih in deželnih nradov. Slovenske občine po Štajerskem so začele na podlagi te razsodbe vračati nemške dopise državnih in deželnih nradov (ne državljanov), toda nekatera rajna glavarstva žugajo radi tega županom z globo. Tako je gosp. J. Potočnik, vrli župan občine Zupetinci v Slovenskih goricah zavrnil c. kr. mariborskemu okrožnemu solišču nemško pisan dopis. Na pritožbo sodišča je glavarstvo županu zaukazalo. da mora rešiti nemški dopis, sicer se mu bode naložila globa. Župan Potočnik se je pritožil na na-mestnifttvo v Gradec, ki je pritožbo aavrnilo. češ, župan je dolžan nemški dopise reševati, na kur je občina vlo* žila na ministerstvo dobro utemeljen ugovor. Ker je utemeljevanje tega ngovora važno za jednako odločno ravnanje županov drugih občin, ga tn dobesedno priobčujemo: Broj: .... Visokemu c. kr. ministerstvu za notranje zadeve na Dunaju. Zoper razsodbo c. kr. namestLije Gradcu z dne 21. oktobia 1907 broj 9 517|4 07 priloga A. se vlaga pravočasno sledeči ugovor: Občic* Župetince je v svoji lastnosti kot javna oblast v smislu razsodbe c. kr. državnega sodišča na Dunaju z due 3. julija 1906 broj 264 tuzemska korporacija. Ona je sicer v zakonitih mejah podrejena nadzorstvu političnih državnih oblasti ter je razun tega tndi nd upravnega organizma dežele in države. Vkljnb temu jo in ostaja ona vendar za sebe korporacija, ki obdrži vse nji pripadajoče politične pravice. K tem pravicam spada tndi jezikovna ravnopravnost. ki je s členom XIX. državnega osnovnega zakona t dne 21. decembra leta 1R67. drž. zak. broj 142 zajamčena 2. Naslov tega zakona pravi izrecno, da so se s tem zakonom določile pravice državljanom.V smisla v I. točki tega ugovora naštete razsodbe in ker je občinski odbor oziroma župan izvoljen zastopnik občanov t. j. državljanov v občini, ima občinski odbor, oziroma župan kot odgovoren načelnik občine pravico zavračati nemške dopis« državnih in deželnih aradov in zahtevati, naj mn ti uradi brez izjeme torej tudi c. kr. okrožno sodišče v Mariboru dopisujejo v uradnem jezikn občine t. j. občini Župetince v slovenskem jezikn. 3. Županstvo Župetince je opravičeno to avojo politično in jezikovno pravico toliko krepkeje zahtevati v kolikor ni nikjer v Avstriji nobenega zakona, ki bi določal, da smejo c. kr. državui uradi v njihovo področje spa-dajočim občinam vsiljevati dopise v jeziku, katerih občinski (unkcijonarji ne razumejo, in ker v Avstriji ni za-koua, po katerem bi moral nenemški župan nemško znati in razumeti. Ako bi n. pr. kateri občan t j. državljan vložil* pri občini Župetince nemško vlogo, je občina po zgoraj naštetem zakonu dolžna si oskrbeti na troške občanov prevod vloge; kajti z zgoraj naštetim zakonom so se določile pravice d.žavljanov. Ako pa dopošlje c. kr. urad slovenski občini nemški dopis, si občina ni dolžna na troške občanov oskrbeti prevoda; kajti c. kr. urad ni noben državljan in se v zgorujetu zakonu niso v prav ničem določile kake jezikovne pravice državnih, oziroma deželuih uradov. Ti nemajo torej nasproti občini sploh nobenih jezikovnih pravic, temveč v smislu čleua XIX. zgoraj naštetega zakona le jezikovo dolžnost dopisovati ji v njenem uraOiu-m t. j. občini Župetinco vedno le v slovenskem jeziku. 4. Kak ir mora biti visokemu c. kr. ministerstvu za notranje zadeve iz pritožb več občin na Štajerskem, oso-bjto pa iz pritožbe občine Kokarje, politimi okraj (Vije, znano, odklanja ravnateljstvo pomožnih uradov c. kr. namestil i je v Gradcu prevajanje nemških dopisov na slovenski jezik, ki se mu v ta namen dopošiljajo( od slovenskih občin. To kaže po jedni strani, naj zahtevajo slovenske občine v imenu zakona od vseh c. kr. državnih uradov izključno slovensko dopisovanje, da se jim ne bode treba obračati za posredovanje na U driavni urad. po dragi strani pa nas uči ta odklonitev, da tudi ta c. kr. urad predrzno prezira zakonito ravnopravnost slovenskega jezika. 5. Ker nasprotuje nemško pisano naročilo c. kr. okrožnega sodišča v Maribora z dne 19. novembra 1906. broj 1. 716(1 določbam člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. I. drž. zak. broj 142 ni ono v jezikovnem ozira samo protizakonito, temveč obsega v sebi nasproti občini Župetince prestopek tega člena radi česa in ker se župan ne more na lastne oči prepričati kaj je v njem pisano, ne more on kot odgovorni* načelnik občine tega naročila tako dolgo izvrtiti. dokler mn ne do-pošljejo slovenski pisanega naročila ali vsaj prevoda, potem ga bode takoj rešil. 6. V smislu člena XIX. večkrat n ašte teira za k on a ima vaak narod pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Občina Žapetinro si torej hočo kot del in člen slovenskega naroda pravice svojega jezika tem načinom čuvati, da zaLteva. a) uaj ji vsi c. kr. državni in detelni uradi, v čegar področju se ona nahaja, dopisujejo v smisla prej naštetega XIX. člena v njenem uradnem t. j. v slovenskem jezinu; b) naj bodo pri vseh teh uradih nastavljeni le uradniki slovenskega rodu, ki bodo ne samo pravilnega slovenskega jezika v smislu slovenske alovnice temveč tudi v smislu narečja popolnoma zmožni. V to svrho se naj sedanje nemške srednje šole na Spod Štajerskem prenstrojijo v slovenske ter se naj za slovenski narod ustanovi v Ljubljani državno vseučilišče z vsemi fakultetami s slovenskim učnim jezikom v smislu zadnjega odstavka prej naštetega člena državnega osnovnega zakona ki določuje: „V deželah, v katerih i nuje več narodov, naj bodo javna učilišča tako urejena da se dajo vsakemu narodu pomočki za izomiko v svoj jeziku, ne da bi se kdo silil k učenju drugega deželuega jezik a." V smislu te določbe no pristuje nobeni oblasti v Avstriji pravica, siliti slovenskega župana, oziroma občinske odbornike in funkcijonarje. da bi morali oni nemški znati ali se nemščine učiti ter nemške dopise razumet i. Visoko r. kr. minister stvo za notranje zadeve blagovoli torej iz teh razlogov izpodbijano razsodbo c. kr. namestnije v Gradcu kot v zakonu neutemeljeno razveljaviti terrazsoditi, da slovenska občinaŽnpe-tince, oziroma njen župan ni dolžan si oskrbeti prevodov nemških dopisov c. kr. državnih in deželnih nradov ter jih radi tega ne more rešiti, temveč, da so e. k r. državni uradi dolini slovenski občini Župetince v smisludoločb člena XIX. drž. osnovnega zakona z dne 21. decembra leta 1867. drž. zak broj 142 dopisovati v njenem uradnem to je slovenskem jezikn. ki je na Spodnjem štajerskem deželni jezik Županstvo občine Župetince. dne 26. novembra 1907 J. Potočnik, župan , Zares neprecenljiva beseda odlične občine,sijajen izgled vsakomur, uajsibode kdorkoli ter vzvišeni opomin vsem onim. ki dopisujejo svojim predstojnim uradom v nemškem jeziku, najsibodo to duhovniki, učitelji, zdravniki, obrtniki, kmetovalci, občine, društva, okrajni zastopi itd. ali kdor si bodi! Ti dokazi občine Župetince naj bodo ob jednem vsem našim irg. državnim in deželnim poslancem izdatno orožje zoper vlado in vse njene nrade, ki kršijo naše narodove pravice, naj pobijejo ž njim vse stare birokratske nazore o pravicah našega jezika. Kdor se ne poteguje za naše pravice, ni narodnjak. temveč je copata birokratov Politični pregled. Nagodba je bila v seji državne zbornico dne 17. t. m. v tretjem či-tanju sprejeta Glasovalo se ni po imenih, kakor po prvem čitanju. večina je bila to pot večja V opoziciji so ostali nemški agrarci, posebno oni iz Češkega ter s-» a tem še jasnejše potrdili že enkrat izrečeno nezaupnico svojemu bivšemu predsedniku sedanjemu nemškemu ministru - rojaku Peschki. Proti nagodbi so glasovi tudi nemški radikalci. S tem so nemško napredni ministri: Derschatta Marchct in Peschka onemogočeui. Proti nagodbi so glasovali še soc. demokratje, Jugosl. zveza in češki radikalci, Mor-seyevi klerikalci so pred glasovanjem odšli iz dvorane; to priča da I.uecer ni mogel bar. Morseya ukloniti pod svojo voljo. V ponedeljkovi seji so Kosim hoteli vprizoriti obstrukcijo proti nacodhi. ker «o bili zopet žaljeni n« Ivovskem »aenčilišču pn slavnostnem vpisovanju dijakov. Podali so dolgo vrsto interpelacij ter zahtevali, naj se vse do-•lovno prečitajo Predsednik Weiss-kirchner je na to izjavil, da bodo njih interpelacij** prečitane. pa Šele po seji To aasilstvo je Ril si ne silno razburilo iu zagnali so velik trušč Kršč. soc. ao se zagnali proti njim. Steiner in Bielohlavek sta hotela na vsak način izzvati pretep Simpatije večine so bile na strani Rosinov in zabranjen je bil pretep. Tu pa naenkrat zažene Kusin Bačinsjki kos pulta v zbornico in rani posl. Benkoviča. Vsled te surovosti so Rusini naenkrat zgubili vse simpatije v zbornici, obstrukrije pa je bilo konec Zbornica je sprejela v ponedeljek jednoglasno resolucijo, s katero se vlado poziva naj bi z vsemi sredstvi opozorila ogrsko vlado, naj v interesu mirnega soživljenja obeh državnih polovic dejanski izvršuje ogrski zakon o narodnostih iz 1868. I. Pri dopolnilni volitvi v 15. volilnem okrajn je bil izvoljen 16. t m. soc d«ni. Dasz.vuski. vodja (»oljske soc. demokracije, ki je bil pri prvih drž>*v-uozborskih volitvah propadel. Dr Frank. v«»dja starčevičevske stranke je imel pogovor s poročeva. cm .Ncne Fr. Presse". V tem pogovora dr. Frank taji. da bi dr. \Vekerle bil ponnjal starčevičevcem sodelovanje z Kakodczayem. Pogovor Frankov z Weker!om je bil samo informativnega značaja V tem pogovoru se je pa izkazalo. da so programatične razlike tako velike, da ni mogoč«, govoriti o •odelovanjn l>r. Frank je dobil vtis. da dr \Vekerle ne kaui vpotrebiti malenkostnih sredstev proti Hrvatom ampak sredstev, ki bi rešila spor in vedla k stalnemo sporazumljenju. seveda br»z škode za ogrsko državo. Dr. Frank je prepričan, da se bodo vršile prihodnje volitve brez nasilnega zasezanja ogrske vlade, to tem bolj k<*r »o kaj tacega ban Rakodczay ne maral. Ne da se reči. kak bode uspeh novih volitev in kake premene bodo provzročile. Narod je pa baje a koalicijo zelo nezadovoljen, zato stavijo Starčevičevci velike nade v volitve, v katere se spnste z geslom, da treba braniti koristi Hrvatske, biti pri tem dinastičiii. imeti pa v mislih tudi koristi Ogrske! Da bi tak nniversalen genij, kakor je Frank, ki je v Zagrebu hrvatski državno - pravni radi-kalec. na Dnnajn Avstrijec in v Budimpešti Oger — da bi tak politik v Rakodcza.vevi dobi ne napravil kari-jere na Hrvatskem, o tem se ne da dvomiti — dvomiti pi moramo o tem. ali bode ta nniversalni Frank Hrvatski in hrvatskemn narodn kaj koristil Nemški agrarci so dali 14. t. m smešno izjavo, da njih glasovanje proti nagodbi ni bilo naperjeno proti ministru Peschki. ki je bil vodja in predsednik stranke in da torej lahko ostane tndi še nadalje minister Tudi devet-členski odbor nemŠKih strank je izdal izjavo, v kateri zatrja. da ni s tem glasovanjem nemški minister rojak prizadet in da mora vstrajati na svojem mestu. To je čudno: nedavno je bila navstala takozvana .češka" kriza v ministerstvu samo zato, ker ni bilo gotovo, ali bode večina vseh čeških poslancev za prejšnjima ministroma dr. Fortom in dr. Pacdkom; tu pa je pustila nemška agrarna stranka svojega zaupnika v ministerstva na cedilu in stranka in bar. Beck trde. da to nič ne dene, da še kljub temu lahko ostane na svojem roestn Kake koristi dona šajo taki ministri Beckovi vladi? Nek li t je nedavno izjavil, da moč in pomen parlamentarnega ministra ne tiči toliko v njega osetinih zmožnostih kolikor v številu glasov, ki ga drže in podpirajo Nemški naprednjaki imajo tri ministre v Becknvem kabinetu Dersmatta. .'esehko in Mai« heta. Pri glasovanju za migodbo so pa oddale vse neinškonaprediie stranke 24 glasov od katerih odpade na Marcheta 17, na Derschatto in IVschko po trije glasi Da je to razmerje uevzdržljivo. sprevidi lahko vsak. vidi p., tudi. kako smešno je baron Beck sam precenjeval vrednost nemških agrarcev in napred-njakov, katerih nakloujeuost si je hotel kupiti za vsako ceno meneč, da mn brt-z ti j ■ ta ni obstanka. Dal jim je tri j ministre. Čehom je odvzel njun na Ijnbo i poljedelsko ministerstvo — in s« Jaj so glasovali proti njemu; da se bodo pri drugem in tretjem čitanjn nagodbenih predlog spokorili in glaso.ali zanje, kar pa na stvari sami no menja pr a* nič. Kriza v ministerstvu je. baron Beck |e tega noče sedaj priznati in je ne mara v tem treuotku rešiti, ker ne u.ore vedeti, kam bi to vedlo, da pa pride v kratkem do detinitivne rekonstrukcije. o tem ni dvoma. Bodo li Slovani pri tem kaj dosegli in še posebno ini Jugoslovani je vprašanje. Doseči bi se pa dalo še marsikaj, ako bi se stvar energično in spretno prijela Podrobna razprava o nigodbenih predlogih se je začela minulo soboto. Zanimanja za stvar ni najmanjšega. Večina govornikov je govorila praznim klopem. nekateri so imeli po cele tri poslušalce (od 516 posl.). Prvi v podrobni debati je spregovoril dr. Lagi-nja. ki je dejal, da dalmatinska železnica ni milost ampak samo plačilo starega dolga, ki ga ima Avstrija proti Dalmaciji. Podrobna debata o nagodbi se je nadaljevala v pondeljek in v torek. Poljski klub je v svoji seji dne 1». t. m. sprejel resolucijo, v kateri zahteva naj se gališki deželni zbor skliče še tekom tega mesca na kratko zasedanje, da reši novi volilni deželni red. Stavka v Trsta. (Konec) Kdor pozna količkaj navadno po* litično gibanje, prizna rad. da ni nikaka umetnost, zbrati okrog se|»e nekaj somišljenikov. Zlasti dokler je v opoziciji — ko ni treba ničesar pozitivnega vstvarjati ima tak voditelj srečo. Po drugi strani moram pa priznati, da so izšli posknsi takega »nacionalnega socializma" že tudi pri Nemcih in Čehih V Čehih jih drži historicizem pri življenju: v Nemcih je ..narodni socializem** smešno izdihnil. In tudi dr. .los. Mandič mi prizna, da Nauinann vendar ni taka ničla, da bi to gibanje vsled nezmožnosti voditelja propadlo. Toda zašel bi predaleč, če bi hotel govoriti o absolutnorti take nesrečne ideje. Ko so zaznali voditelji N D. ()., da so sklenili težaki splošno stavko, je nastalo vprašanje: podpirati stavko, in se boriti za korist težakov ali pa se postaviti proti stavki. Voditelji N. D. O. so se odločili za zadnje. Imeli so na svojem sestanku 68 svojih težakov. ki so jih znali pregovoriti v to, da so glasovali proti stavki, češ, da je č.ig neugoden etc. S tem je dobila N. D. O. nekako legalno dovoljenje za organizacijo stavkokazov. Zakaj ne — «aj so stavknjočl težaki izvečine socialisti! Škodujmo jim, ker so ti delavci pri socialistih, ne pri N. D. O. T<»da povdarjati je treba še drng moment če so zgodi, da prihajajo iz vrste Slovencev stavkokozi. je pričakovati. da nastane med italijanskim delavstvom zopet stara mržnja do vsega slovenskega in ob takem brezplodnem in slepem pobijanju je tudi ua slovrnski strani kaj lahko priti do površja, do voditeljskega mesta. Ah. in po tem jih hrepeni vendar tako mnogo! V trenotku. ko je objavila „Edi-iiost" sklep N. D. O., da nastopi ona proti stavki, so izdali slovenski socialisti letak in ogromne plakate po mestn. kjer zavračajo na primeren način tako postopanje s strani voditeljev N D. O Obračajo se v tem oklicu do vsega slovenskega delavstva, naj protestira proti organiziranju stavko-kozov. Kakor so mi zatrjevali slovenski socialisti, je napravil letak velik utis. Drugega dne itn je objavil dnevnik _ 1 javoratore" na prvi strani v italijanskem prevodu Odgovorili so voditelji N. D. O. takisto z letakom, kjer skušajo opravičiti svoje postopanje, kjer pa priznavajo odkrito, da so zahteve stav-kujočih popolnoma opravičene in da nič nimajo proti štrajku. tudi če se ga hoče vdeležiti kdo izmed N. I). O. A glej po drugi strani pa pošiljajo najstupeuejšim laškim irredenlovcem slovenske krumirje. kakor imenujejo tu stavkokoze. Iz lepaka nisem mogel posneti drugega stvarnega, kakor da rušijo solidarnost med stavknjočimi samo zato, ker so se obrnili težaki do socialistov (slovenskih in italijanskih) in ne do N. D. t). Zopet danes je izšel letak slovenskih socialistov, ki zakljn-čuje z besedami nekdanjega fakina. sedanjega pisatelja Maksima Gorjkega: .Bratje, v združenju je Vaša rešitev!" V splošnem lahko imenujemo stavko kot popolnoma uspelo in če morejo težaki vstrajati še kake tri dui, je vspeli uialodane zagotovljen. Vspeh pa bi bil lahko še sijajneji, če bi se na tak način ne bil zanesel razdor med solidariteto stavku jo 'ih. F. L. Turna. Slovenske novice. Štajersko. — ..Zmage" pri volitvah v celjski okraini zastop se Nemci nič preveč ne veselijo. Čutijo, da je niso dosegli pravičnim potem, temveč z nasiljem in krivic« Slovenci se bodo seveda pritožili proti volitvam, četudi do upravnega sodišča. Slišali smo. da se je izrazil nek nepristran*k nemški uradnik: .To je vendar očitna krivica! Te volitve morajo biti razveljavljene!" — Praktično nima nemška zmnga ničesar pomeniti, ako ob>truirata obe. zastopa v St. .lurju in 2alci^ ter ne izvolita zastopnikov za okrajni zastop. Nemci že v graških listih kličejo po »pravici-, ako bi se ta obstrukcija izvršila. Pravijo celo, da utegne to postati zadeva celega nemškega naroda na Avstrijskem. To je seveda precej robata opozoritev vlade, da naj s silo nastopi proti slovenski obstrukciji — dočim proti nemški ni ničesar storila! Pa nemška drevesa v Avstriji ne rastejo več do nebes! Zato se nam teh nemških groženj ni treba bati, kvečjemu lahko uvidimo, da se Nemci čutijo v krivici in bi radi na vlado priti>kali. da bi oči zatisnila in njim v prilog r.dločila. .leden vesel pojav je bil navzlic nesrečnemu izidu volitev opaziti: ko so sedeli slovenski volilci po volitvan v .Narodnem domu", jih je prevevalo le jedr.o mogočno čuvstvo: edine se čutimo v boju proti nemškemu nasilstvu! Ni li občutiti zunanjega političnega strankarstva. ni bilo občutiti frakarije in „prvaštva": vsi so vedeli, da sovražnik gr zi in vsi so se zavedali, da je tr<*ba edinega boja do skupne zmage' Naj bi tako ostalo povsod, koder nam grozijo Nemci! — Volitve v okrajni «ta top celjski. V skupini najvišje obdačenih indnstrijalcev in trgovcev so izvoljeni sledeči Nemci: gg. trgovci Kflaig, R* kuseh. Teppei in Wogg. lekarnarja Rauscher in Schwarzl. tovarnarji Son-nenberg, Unger - Dllmann in Addlf Westen ter prokurist Avg. Westen. Slovenci se volitev niso ndelcžili. Iz Celja. »Slov Narod" se v svoji včerajšnji številki na uvodnem mestu ukvarja z volitvami v celjski okrajni zastop Ohžalnjemo. da je list nekdo, ki o dejanskem položaju ni dovolj poučen, napačno informiral Glede Fazarinčevega glasu ne zadene celjskih Slovencev nobena krivda, pač pa celjsko okr. glavarstvo, katero je Fazarincn v k I j n b reklamaciji izpnstilo iz imenika veleposestnikov t) tem se pripoveduje v <'e|ju sledeče Ko se je že poslal akt v Gradec, se je reklamiralo iz Celja zmoto, toda .uradni pogreški se ne popravljajo", je bil odgovor namestnije Ne bodemo naravnost trdili, da je to resnično, pa pod solncem in na Štajerskem je vse mogoče, kadar se gre za celjske Nemce. Konštatiratno tudi. da m* nam zdi krivična insinuacija očitanje .uebud-uosti", .nepaznosti" in nedelavnosti celjskim Slovencem glede volitev v c. okr. zastop; storilo se je vse. kar je bilo le mogoče, zato omenjeno neza-služeno očitanje odločno zavra-č a m o. — Božično darilo. Kakor vsako leto. se deli tudi letos m.>ka in premog nbožcem v paromlinu gospoda Petra .Majdiča dne 23. t. m Ubožci naj se ta dan ob 2. nri popoldne pr.javijo z i/.kazilniin listkom. Vojaški koncert bode dne 4. januarja zvečer v .Narodnem domu" Prijatelje dobre godbe in nmetniških užitkov opozarjamo že danes na ta koncert; natančnejši program priobčimo prihodnjič — Iz Celja. V soboto dne 21 decembra 1907 se bo vršil redni občni zbor Celjskega pevskega društva ob m. nri zvečer v celjski čitalnici s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsedniki. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Ako ta zbor ob 8. uri ne bi bil sklepčen, se vrši občni zbor ob 9. uri ob vsakem številu članov. Celje, dne :to. novembra 1907. Odbor. Delavsko podporno društvo v Celju še enkrat opozarja vse člane-pevce. da s« vršijo redne pevsko vaje vsak četrtek in soboto ob H. uri - večer v društveni gostilnici. — Naj bi so torej dali vendar že enkrat naprositi tndi oni gg. pevci, ki so sploh naši stalni pevci, da bi se konečno odločili za pevske vaje. One gospode pa, ki imajo svoje trdne predsodke, pa pu stimo v miru Položaj starejših gospodov pevcev je v kakem izvanrednem slučaju, ko je treba takojšnjega nastopa. nekako kislokomičen. V zadnjem trenutku navadno ti gg. pririnejo b kaki nagrobnici. katere se niso nikoli učili in tedaj zevajo z notami v roki. a redek je glas. ki ga je slišati iz ust takega pevca! In vendar je pel .ta* in .ta* je pomagal in .oni* je tudi pomagal! Kajpada! Ob taki priliki se že poje!--Petje pa je bilo vsled nezadostnih vaj vendar komaj zadostno, čeravno jih je pelo toliko in toliko. — Naše društvo sicer ni naravnost poklicano gojiti bogve kako mogočen pevski zbor, toda poklicano je gojiti pesem, katero mora zanesti med najširše svoje mase. Zato pa, kdor naš ai, z nami poj! — Celjska voda je bila po izjavah celjskega mestnega občinskega odbora slaba in sklenili so zato napeljati pitno vodo izuad Vitanja v Olje ter dobili bivšega voditelja oljskega okrajnega aaatopa pl. Lehmanna, da je določil iz dohodkov okraja 80.000 K za vodovod v mesto Celje, kar k sreči še ni odobreno vsled pritoibe Slovencev. Zadnji čaa ao namreč v Celjn in okolici nekateri ljudje zboleli za logarjem in govorilo in pisalo se je. da je temn kriva voda. Naenkrat se na to oglasi časnik celjskega mestnega odbora »Deatache Wacht" kakor tudi drngi nemški listi z novico, da je celjska voda po raziskavi profesorja Prausnitza popolnoma zdrava. Ako je to res. tedaj je vsak danar za vodovod zavržea in plačevanje 80.000 K iz okrajnih denarjev bila bi potrata samo v povišanje napaha celjs'.ib nemških mogoč-aeiev, ki tako radi s tujim denarjem strežejo svoji ošabnosti. Ne. okrajne^ i zastopa ne dobite v roke! — Is Celja. Na kakšen način skušajo povsod celjski mestni očetje, oziroma znaua nva magistratovca Der-ganc iu Aml rožič oškodovati celjske okoličane, kuže tudi sledeče dejstvo. Najpridnejši kmetovalci dobro vedo ceniti gnojilno moč gnojnice, katero spraznuje mesto na svoje stroške iz jam Navada je. da dobi tisti gnojnico za izvažanje, kateri se za to oglasi Toda tu imajo prednost samo nemškn-tarji, n pr. .lanič. Ježovnik i. dr., kateri za to pri volitvah izdajajo svoj rod. Ker pa imaiuo Slovenci v mestu mnogo hiš okoli 50 — bi bilo potrebno misliti na to. kako bi se ■•butnilo toliko gnojila slovenskim okoliškim kmetom, kat eri bi bili za to gotovo hvaležni. — Iz Teharja. Glavni oltar nove teharske cerkve, katera bo v nedeljo blagoslovljena, ni delo tvrdke Čamer-nikove. katere vohčo v Celju ni več. temveč delo tvrdke I. .lužnoštajerske kamnoseške industrijske družbe v Celju, čij.' lastniki so gg. Rob. Diebl. Anton Kolenc in Kr. Stropi. Omenjeni moj-stersko izdelani oltar tvrdko priporoča vsakomur. — Is Žalca, i Plodovi klerikalnih hujskačev). V nedeljo, dne 15. t. m. se je udeležilo več naprednih mož iz Žalca Mlakarjevega zvezarskega shoda v Giižah. Na povratku so zasledovali korakoma naprednjake mlečnozobi fan-talim. ki so bili gotovo naščuvaui ter so z nožem napadli obče spoštovanega in miroljubnega gospoda Fr. Šušteriča. Iz globokih ran na podlahtnici je curkoma brizgala kri. V par minntah bi bil ranjenec izkrvavel iu izdihnil, da ga ui našel pravočasno g. I. Premik, ga obvezal in nezavestnega dal peljati domov, kjer ga je zdravnik komaj rešil, gotove smrti. Zločinec je menda neki Marko Peško iz Vrbja, 18 letni fant, sin fanatičnega .Zvezarja". ki je za ča^a državuozborskih volitev se silno zavzemal za duhovuišk« kaudidate ter celo nedoraslim otrokom pridigal sovraštvo zoper vsakega, ki ne trobi v klerikalni rog. Fant je tudi obiskoval krščansko-socijalni kurz v Mariboru, nt katerem se je menda tako dobro izučil delovati za duhovniško .Kmečko zvezo* — To je žalosten pojav zakrknjenih fanatikov ter nosijo zanj moralno odgovornost njih voditelji. Le tako naprej, osrečevalci naroda! Pšenica se vam že klasi. Kaj poreče k temu g. kaplan Jančič. veren oproda Koroščev? V es čas seje sovraštvo po Savinski dolini, od besed prehajajo sedaj nekateri, kakor vidimo, na dejanja — Poštne zadeve. Med Dolom in Hrastnikom se upelje od 16. decembra naprej poštni voz. Z Dola se odpelje ob 10 uri 15 m. dopoldue in pride v Hrastnik ob 10 nri 55 m.; iz Hrastnika odhaja ob 11 ori 55 m. dopoldne in pride v Dol ob 12 uri 40 m. — Šestkrat na teden se bode raznašala pošta v poštnem okoliša Križevci pri Ljutomeru — Ob božičnem času je priporočati strankam, katere pošiljajo po pošti zavoje, naj rabijo ali trdne škatlje ali pa močan papir za ovitke. Naslov naj se napiše posebno jasno. Divjačino in perutnino je treba ob tem časn zavijati. — Za slovenske zdravnike, oslr. ■edlelnee. .SI. Narod" opozarja slov. zdravnike, oziroma medicince na zelo ugodno prazno zdravuiško mesto v Pliberku na Koroškem. — Dr. Zeakovič - Marckhl. G. drž. poslanec dr. Benkovič ima že zopet častno afero. Po ostrem konfliktu med dr. Benkovičem in Marckhlom radi znane izjave namestnika Clarjrja sta se oba našla nekje na hodnikn ali v pisarni zbornice iu takrat je dr. Benkovič, kakor poroča .Slov. Nurod", obljubil Marckhlu zaušnice. Ta mn je poslal svoja zastopnika poslanca Sjrl-vestra in Steinweuderja. Dr. Benko-vičeva zastopnika sta poslanca Šnklje in dr. Hočevar. Radovedni smo. kako se bo stvar koučala. — Iz ftnartaa na Pukl. Pri nas bi dobil prav dobrega zaslužka odločno naroden mesar. Imamo sicer jedoega, kateri je pa že popolnoma pristaš .Kmečke zveze". Ali je v programu te duhovniške stranke tudi to. da se mora *:vina poceni kupovati in meso po 64 krajcarjev kilogram, prav kakor po velikih mestih, prodajati? Bode že menda, drugače naš mesar tega ne bi delal. Kajpada mu gre tudi naš župnik na roko in mil proda kos zemljišča, kakor se sliši, ceneje kakor je vreduo. Ali pa to tudi sme storiti? Radovedni smo. kaj porečejo lam ni? V Šmartno imamo tudi pevsko društvo, za katerega pa ne vemo drugače kakor kadar poje ob župnikovem godu podoknico in spije potegi nekaj litrov vina iu ob večjih praznikih draži ljudi v cerkvi z latinskim petjem. Imam še inar ikaj povedati, u. pr. o posojilnici itd., pa pridem še drugič. (Prosimo. Op. uredil.> V Peklu hočejo tamošnji nem-škutarji sezidati popoluoma ueinško šolo. Pravijo, da nalove za njo do tri sto otrok, v pretežni večini seveda slovenskih. — V Velenju so zadnjo nedeljo otvorili jednorazreduico nemškega „Schulvereina". Tudi ua Zidanem mostu hočejo tamošuji ueinškutarji po-nemčiti šolo. — To so resni dogodki, katerim bi naj posvetili naši politiki vso pozornost. Kajti kinaln dobimo na tak način celo vr«to nemških naselbin na Spodnjem Štajerju! Člo\*ek pri tem nehote misli na to. da je po »zaslugi" dr. Korošca razbit naš .Narodni svet" in da isti gospod s tovaršijo hnjska v -Slov. Gosp " proti Ciril-Metodovi šolski družbi! — Is Ormoža. Na ormoški okoliški šoli se vrši v nedeljo, dne 22. decembra božična veselica. Začetek ob 3. uri popoldne. Na vsporedn je: 1. -Živalski pogovor". 2. -Dela dobil", gledališka igra, spisal J. Stritar. 3. -Venček naroduih pesmi". Zbral A. Kosi. 4. Razdeljenje božičnih darov izpod božičnega drevesca. Starši, dobrotniki in prijatelji slovenskih otrok so prijazno vabljeni. — Iz Ormoža. Roditeljski sestanek se jc vršil v ormoški okoliški šoli 24: novembra 1.1. O stiku med domom in šolo je govoril nadučitelj g. Josip Rajšp, ki je še navzočim staršem, katerih je bilo nad 30, toplo priporočal roditeljski mesečnik .Domače ognjišče". Na željo navzočih *e priredi meseca januarja zopet tak festanek, — Iz Ormoža. Učiteljske spremembe v ormoškem okraju. Gospoda 1 Franc Košir in Ciril Bobič sta imenovana suplentom na Runči; gdč. R. Majcenovič je nameščena kot suplen-tinja pri Veliki Nedelji, gdč. Leonida Herzog pa na ormoški okoliški šoli; gdč. I. Hrg nadomešča obolelo učiteljico gospo Alt pri Sv. Tomaču. Službi sta se odpovedali gdč. Melita Presker, učiteljica pri Veliki Nedelji in Milena I>azar. učiteljica na ormoški okoliški šoli. — Umrla je pri Sv. Urbana nad Ptajem soproga oadačiteljeva ga. Mar. Kocmat. — V Slo?. Bistrici nameravajo Nemci začeti prihodnje leto a stavbo -nemškega doma". Bog jim ga blago-« slovi! — Is Sloveajgradea. C. kr. okr. živinozdravnik v Slovenjgraca g. Edv. Blaha je premeščen v Bruck na Muri. v Slovenjgradec pa pride g. Jak. Pirnat od namestuištva v Gradcu. — Umrl je v Maribotu zadnji petek bogoslovec I. letnika gosp. Peter Skok. Škoda mtadega življenja! — Sknpaa smrt dveh zakoncev. V Dogošah pod Mariborom sta umrla zakonska Čirič v preteku ene ure. Ob pol 12. uri je umrl mož. ob pol 1. ari pa mož. Pred tremi leti sta obhajala zlato poroko. — Milosten dar mariborskega škofa. -Slov. Gosp." poroča: -Premi-lostljivi knez in škof dr. Mihael Na-potnik so darovali dijaški kuhinji v Mariboru 15 K. Za ta milost..i dar jim izreče (kedaj? SI. N.) uajprisrčnejšo zahvalo odbor." Očividno zasmehujejo s to novico škofa. Mož. katerega vsakoduevni dohodki znašajo kakih 15 0 K, ne zmore več za stradajoče slovenske dijake ko 15 kron v letu. Iz Maribora. Znani sklep k rajnega šolskega sveta v Leiteršpergn-Krčevini jc rodil neko prošnjo za po-nemčenje leiteršperske šole. v kateri se sloven/ki okoličani na nedopusten način smešijo. Treba bi bilo zahtevati, da se uradno konštatira je-li to resnično aii ne. — Ali ne more nikdo začeti v okolici proti akcije? Saj imamo .Slovensko draštvo". ki bi moralo kot politično društvo veudar nekaj storiti. V tej zadevi ga bodo gotovo vsi Slovenci podpirali. — .Slovenska Čitalnica" v Mariboru ima dne 21. grndna ob 8. uri zvečer v mariborskem Narodnem domu 1 e t n i o b č n i z o r. Na sporedu so poročilo predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo. volitev novega odbora in preglednikov ter slučajnosti. Narodnjaki iz Marilmra in okolice so dobro došli. — Iz Rus. Dne 26. t. m. ua Štefanovo priredi občina Smolnik v gostilni g. Antona Novaka v Rušah gospodarski shod, ua katerem bode c. kr. gozdni nadkomisar g. Zbuber pl. Okrog, predaval o gozdnem gospodarstvu. Začetek točno ob 4 uri popoldne. Želeti je, da bi se posestniki gozdov iz vseh bližnjih krajev tega shoda udeležili. — Kadi škrlatlce v nemškem .Studentenheimu" je pouk na ptujskem gimnazija ustavljen. Prične se zopc. 3. januarja. — Pasivno resistenco poštnih uslužbencev vendai čutijo graški trgovci. Na sestanku trgovske zveze, kateri se je vršil zadnji pondeljek, s? se trgovci priložili, da so sedaj poštni uslužbenci pri oddaji poštnih zavojev in škatt Ij sila natančni, prav po predpisih in morajo stranke dolgo čakati z oddajo ali pa zavoljo kake malenkosti oditi. Trgovci groze z javnimi demonstracijami, ako vlada ne odpo-more tema v nekaj dnevih. — Potrjen zakon. Cesar je potrdil dež štaj. zakon o izpremembi obč. 1 volilnega reda. S tem bo nam Sloven- cem zelo olajšan volilni boj zlasti v nemškntarskih občinah, kjer pritiska par nemških mogotcev na slov. od njih odvisne volilce. — Hodni Izpiti sa leto 1908 ae vrše pri graškem nadsodišča 24. febra-varja, 22. junija, 19. oktobra in naslednje dni. — Petrolej se podraži za 50 vin. pri met centa. V podrobni trgovini bo to podraženje občutljivo. — Po mislih uaših kler. državnozbor. poslancev pa še ni draginje! In bognedaj govoriti o njej! — UhlI je z gnojnimi vilami v Gradcu častniški sloga Ekelmeier svojega tovariša Urbaoa. Vojaka sta se sprla. — Dražba sv. Cirila la Metoda v Ljubljani naznanja, da odpošilja božične in novo'etne razglednice trgovcem edinole družbina pisarna v Ljubljani. Trgovci dobe razglednice poštnine prosto ter znaten popust Slovenci, sezajte pridno po družbinih razgled-, nicah! — Družba sv. Cirila la Metodu v Ljubljani naznanja, da se drnžbine božične in novoletne razglednice prav pridno razpečavajo. V zalogi jih imamo še veliko. Zatorej aaj vsakdo, kdor se čuti narodnega, v božičnem in novoletnem čssu rabi drnžbine razglednice. Dražba bo le na ta način razprodala svojo zalogo in imela potem lep dobiček. — Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani naznanja, da je do sedaj predala računskih ozir. gostilničarskih listkov 45000 komadov. Prosimo na-daljnih naročil. Slovenci zahtevajte po gostilnah in trgovinah le drnžbine računske listke! — Dražba sv. Cirila In Metoda naznanja, da je naročila 36.000 božičnih in novoletnih razglednic. Prodalo se jih je kakih 17000; v zalogi jib je tedaj še znatuo število. Podružnice, ganite se ter poskrbite, da se oglase naročniki! Vsakega narodnega trgovca je sveta dolžnost, da naroči in razpe-čava drnžbine razglednice. Rodoljubi, storite svojo dolžnost in naročite razglednice, da bo dražba imela dobiček. Tudi narodne gostilne bi lahko imele razglednice po mizah, posebno ker dobe isti popust kakor trgovci. Razglednice pošilja edino le pisarna -Dražbe sv Cirila in Metoda" v Ljubljani. Književnost in umetnost. — Zlati pot. Spisal E Brinšek — Teh par misli sem navedel iz knjižice, da bodo ljudje videli, kake ideje zastopa g. pisatelj in kako. Med socijalnopolitičnimi utopijami (in tje jo moramo šteti) je ta knjiga to, kar v pedagogiki Selzmannov .Krebsbuchlein' Iu vendar ji ne odrekamo zanimivosti To lastnost ima v mnogo večji meri kakor kaka zbirka novel ali ginljivih pesmic. Zanimiva je knjiga po svoji tehniki in kur nam ja -uo kaže duševno ozračje, iz katerega je vzrastla. Prepričani smo, da jo z zanimanjem lahko čita učen in tudi neuk človek. Neukemu bo vgajala. ker laska njegovi nezadovoljnosti, učen pa bode našel v njej pouk in zabavo. Z zanimanjem jo bo čital psihopatolog, z ogorčenjem in namršecimi obrvmi fanatičen pridigar, a tudi -modernist", z ironičuim nasmehom na ustnah vsi oni, na katere apelira g. pisatelj. Literaren zgodovinar bo piešel preko nje na dnevni red. ln dr. Šlebiuger jo bo moral registrirati v svoji biblijogrufiji. Največ in dragocenega gradiva pa bo dala folkloristo, ki bo kdaj zopet pisal -Črtice iz duševnega žitka štajerskih Sloveocev". Kojiga je brez dvoma eoa najza-zanimivejših korijozitet, kar jih je kdaj izšlo pri oas. Iu to ni malo. Pisana je moiko resnobo in odkntim srcem. ki vidi. da mora od nekod priti pomoč. V tPin p« tiči ravno tragika knjige, tragika gospoda pisatelja. J. A. Glonar — taMir ia kmetovalca 190» je ravnokar izšel Ta kori»tna in praktična gospodarska »epna knjiiica. ki jo je strokovno sestavil mlekarski nadzornik J. l.cgvart. se je ts.ro naprcd-Dim posestnikom, trgovcem in kmetovalcem zelo priljubila kar kale veliko zanimanj.- za ta III letnik. Vsebina letošnjemu koledarju je zel" raznovrstna: Koledar. puStne določbe, tivi-norija. mlekarstvo, umno periltninar-stvo. vinoreia. kletarstvo. nadjereja. livinozdravništvo. različne krnel postave. prerač. v kile in funte, orale, hektarje, merjenje lesa. belcike in Se veliko drugega za kmetijsko vedo vaj-nega Knjiiica je jako okosno in morno v platno vezana in je cena 1 K 60 v. a poStrilno 1 K so v Naroča se kol navadno pri Ivano Bonača v Ljubljani Naprodaj več glav goveje živine čiste pasme, kakor tadi nekaj polje delsklb strojev la cospodarskfga orodja Vet pove oskrbništ vo ljubljansko* škofijskih graščin. «N> (iornjlgrad I vešč slovenske in nemške stenografije želi vstopili v odvetniško ali n.itarsko pisarno. Ponudile ra upravništvo .Domovine". imh '. g Izšel je težko pričakovani Koledar toMa M Uredil det. m nadzornik J. Lefvart III. zelo popolnejši letnik t vsel.in« Kratek opis umne tivirurejo. zlata pravila tivinoreji. krmljenje goveje «4» tivine in praMčev. :i d Reja domače perutnine. mlekar»lvo. pr<-i>knvanje in bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in oanie-vanje travnikov, omna in naravne gnojila. Sadje rej a livinozdravništvo Vinoreja. Tabele za m.-rjenje lena Kmet zakoni. Hmeljarstvo. Merjrnje le