>
Uredništvo v Gernji §tedg®ni, Spod. Griz ffev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Miaja vsak pet zjutraj in stane , poštnino vred 2 celo leto 15Din, za pc leta 7’50 Din, za četr leta 3-75 Din.
Posamezna številka 40 p
Poštnina plačana v gotovini.
14. Uten.
Gornja Radgona, dne 7. aprila 19ZZ.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7,-1. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvfsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
IV. leto.
Dajte nam volitve, dajte nam samoupravo!
Mera je polna in še prav pošteno zvrhana. Naše potrpežljivosti je konec. Dovolj dolgo se je skušalo in igralo z ljudstvom, sedaj pa se več ne sme. Kakor nekdaj v Rimu naši bedni predhodniki, ki so klicali: Panem et circenses, (Dajte nam kruha in iger !) tako kličemo mi danes: Pustite nam naš kruh, naše bogastvo ! dovolj je igre z nami, te ogabne, frivolne igre... Dajte nam novih volitev, da obračunamo z grobokopi našega naroda in njegove bodočnosti ! Zakaj hočemo samoupravo, avtonomijo? Nekateri (slepci so to !) pravijo, da hočemo mi avtonomijo zgolj raditega, ker sovražimo — Srbe! To je tako obrabljena beseda, tako neumen očitek, da ne more biti bolj neumen in ga niti dotičnik, ki tako neumnost blekne, sam ne verjame! Avtonomija (samouprava) ni zgolj politična zadeva. Za njo se borimo, ker hočemo ustvariti slovenskemu ljudstvu sijajno bodočnost in trajno srečo ter blagostanje. Ni torej naša zahteva kaka strankarsko politična zahteva. Kakšno samoupravo pa pravzaprav hočemo? Politično, kulturno (prosvetno), gospodarsko (ekonomsko) in socijalno (družabno). Če nočemo politične samouprave, nočemo nobene druge, ker vsaka druga samouprava brez politične je nemogoča. Pa to še niso vsa mnenja. Nekateri si razlagajo našo avtonomijo zopet drugače. (Vsak po svoje !)
Gibanje za dosego samouprave slovenskega plemena oz. naroda je nastalo iz gole življenske potrebe. Čim kultumejša je kaka pokrajina, tembolj stremi po višji kulturi, po izpopolnitvi. Avtonomija nam je potrebna, mi jo moramo dobiti ! Kako se pojmuje važnost samouprave enega kompaktnega (skupaj živečega) plemena ali naroda nam bodi svetel vzgleÜ go-riški deželni zbor. Kakor znano ječi Goriška pod italjanskim jarmom. V zgodovinski seji dne 27. februarja je govoril poslanec dr. Besednjak, kakor posnemamo po bratski „Goriški Straži“ v glavnem sledeče:
Ml ne zahtevamo avtonomije iz ljubezni do avstrijskih zakonov in do političnih tvorb preteklosti. Izjavljam zelo odločno, da avtonomija avstrijskih dežel ne odgovarja našemu političnemu in socijalnemu programu. Samouprava, kakor jo mi hočemo, bi morala biti tisto mogočno sredstvo, ki naj razveže vse skrite in speče sile ljudstva in usposobi delovne množice, da postanejo nositeljice vsega gospodarskega in političnega življenja naše dobe. Če se potegujemo za ohranitev deželne avtonomije, kakor je, storimo to zato, ker vidimo v obstoječih avtonomijah izhodišče k pravi in resnični ljudske avtonomiji. Zastavljamo svoje sile za deželno avtonomijo, ker se ne moremo in ne smemo potegovati za reakcionarni centralistični sistem.
Italijanska — in tudi jugoslovanska — ustava se je ustvarila po francoskem vzorcu, to se pravi, po klasičnem zgledu moderne centralistične ustave. Centralistični sistem je plod liberalizma in odgovarja nekdanjim potrebam mladega kapitalizma. Tedaj je država opravljala le maloštevilne posle, skrbela je le za javni red in mir, ter prepuščala vse socialno in gospodarsko življenje države prostemu in svobodnemu razvoju. V tistih časih je bilo možno, je bilo lahko in je bilo koristno, da se je državna uprava vodila iz enega samega središča. Centralizem je bil v družabnih razmerah utemeljen. Toda od konca 18. stoletja do naših dni se je izvršil v upravi vseh držav globok in silen prevrat. Kapitalizem, ki se je poslužil svobode, da izkorišča, tepta in tlači delavce in kmete, se je srečal s proletarskim gibanjem. Socialistične organizacije so klicale in vpile po državnem posredovanju, država je bila prisiljena, da se zanima za nešteto panog družabnega življenja, za katere se prej ni menila. Posli moderne države so narasli do strahovitega obsega. V drž. upravi se je izvršila revolucija. V glavnih mestih so nastale armade uradnikov, ki vodijo iz enega središča vso državo. Danes ne more noben minister in noben parlament več pregledati neskončno zapletenega državnega življenja. Vladar in gospodar države je uradništvo. Birokratizem je postal vsemogočni, oholi voditelj države, ki stoj] nad parlamenti in nad ljudstvom. Prebivalstvo uradništvo vzdržuje, a nima najmanjše oblasti do njega. Moderni ^'-demokratizem daje ljudstvu le pravico, da odda vsakih pet let na volišču glasovnico, v ostalem je pa izročeno absolutni oblasti centralističnega birokratizma. Oblast birokratizma se bo zlomila s polomom centralističnih ustav. Kdor se hoče boriti proti birokratizmu, se more boriti za ljudsko avtonomijo. Dobra praktična in hitra uprava je v moderni državi brez avtonomije nemogoča. Brez zdrave uprave pa država umira.	.
Trdno smo prepričani, da bomo v započetem boju zmagali. Kajti ustava ni nič.druzega, kakor izraz obstoječih življenjskih razmer. Življenje je na naši strani in je naš največji zaveznik. Zagovorniki centralizma branijo umrlo življenje in umrle ljudske potrebe.
To so besede, govorjene sicer na naslov italjanske države, a veljajo v polni meri in celem obsegu tudi naši državi, oziroma krutim vlastodržcem-centralistom. Ljudstvo hoče živeti in napredovati, zato zahteva samoupravo za sebe, za svojo politiko, za svoje gospodarstvo, za svoje prosvetne in družabne institucije (naprave). — Če nam nočete dati samouprave, dajte nam volitve, da izberemo svoje ljudi in da obsodimo vse krivične zavodnike, vse veriž-nike, ministerske kupčevalce z volovi, diplomatske tihotapce, visokorodne črnorokce in drugo žlahto, ki hoče na račun ljudske potrpežljivosti udobno in krasno živeti! Preveč je korupcije, preveč zla, zato zahteva interes skupnosti, dà, interes obstoja države same, da se-žemo po najradikalnejših sredstvih ter se očistimo ' politične golazni, ki razjeda telo naše države!
Na dan z volitvami! Samoupravo nam dajte !
Pomoč umirajočim!
(Poziv slovenski družbi.)
Zgodovinski procesi, ki jih preživlja Rusija, tvorijo za svoje sodobnike tragične in grozne pogoje življenja. Režim, ki je nastal iz izbruha revolucionarnih strasti in nagonov, umira in provzroča velikanska opustošenja na narodnem telesu. Ogromne mase ljudi plačujejo s svojim trpljenjem in s svojimi življenji za komunistični poizkus in Rusija preživlja danes muke in grozote, kakršnih še ne or^na zgodovina. Lakota je zavladala v dgrottifim ‘delih ruske ravnine, na milijone ljudi je že poginilo v strašnih mukah in če ne bo kmalu energične pomoči, bo še devet milijonov ljudi obsojenih na smrt. Radi lakote blazné ljudje v trumah, v boju za poslednje koščke hrane ubijajo drug drugega, matere moré svojo deco, da bi ne gledale njihovih muk, in ljudožrstvo, pojav, ki si ga ni mogla predstavljati niti najbolj bolna in pokvarjena fantazija, postaja vsakdanje.
Sovjetsko časopisje, ki nerado pretirava obsežnost nesreče, pripoveduje o materi, ki je potrpežljivo opazovala poslednje krče umirajočega otroka, da bi po njegovem zadnjem zdihljaju iz njegovega še toplega telesca napravila jed za ostalo deco.
Naj si tisti, ki je sit, predstavlja podrobnosti te slike, naj si predstavlja srce matere, ki čaka na smrt svojega otroka, da bi z njegovim majhnim ubogim telescem podaljšala življenje ostalih otrok, naj si predstavlja, kako so drhtele njene roke, kakšen mrtev obup je pokrival njen obraz, ko je napravljala to strašno „jed“.
Takih jena milijone, desetorico milijonov! S to zavestjo se ne more pomiriti človeška miseln Svoboden kulturen človek ne more pokojno spati, ne more z radostjo gledati na svoje zdrave otroke, se ne more posluževati plagrov življenja, dokler se nekje na svetu dogaja grozota, ki je enaka ruski lakoti.
Naj izkoriščajo državni politiki po svojem zoologičnem nacionalnem principu rusko lakoto kot sredstvo, da bi lahko ceneje kupili možnost eksploatacije Rusije, naj špekulirajo ž njo radi zmage pri volitvah v parlamente, toda mi trdno verujemo, da je evropski družbi duh zoologič-nega svetovnega nazora tuj. Njenemu živemu srcu, njenemu človeškemu dostojanstvu, njenemu čutu nravne dolžnosti človeka napram človeku, naj velja naš poziv:
Rešite nesrečne ljudi lakotne smrti!
Po proračunih Nansenove organizacije je dovolj 150 dinarjev, da se lahko prehrani ž njimi enega človeka tekom meseca dni. Dajte te dinarje in podaljšajte umirajočim življenje!
Inteligenca brez razlike političnega mišljenja ima sedaj lepo priložnost, da se udejstvi na polju plemenite dobrodelnosti. Po društvih, šolah, klubih, pri omizjih in ob raznih prilikah se požene eno samo nedeljo večkrat 150 dinarjev po grlu. Vsa Slovenija (zakaj ne Jugoslavija?) naj bi veselje ene same nedelje posvetilo umirajoči bratski Rusiji !
Mali obmejni promet.
V	naslednjem podajamo najvažnejše določbe za mali obmejni promet, kakor je bil v malem obsegu običajen na vseh prometnejših točkah predvojnih mej. V kolikor ima ta nova uvedba, ki pa do časa, ko to pišemo, še ni izvedena — gospodarski in političen pomen ne bomo danes razpravljali, ker so mnenja o tem vprašanju zelo različna. Ljudstvo samo ima deloma korist, deloma škodo. Da pa informiramo zaintresirano javnost o načinu otvoritve naše državne meje, objavljamo naslednje podrobnosti.
Določbe so v glavnem sledeče:
a)	Obmejni pas In prekoračenje meje.
Kot obmejni pas se v načelu sprejme ozemlje po 10 kilometrov na vsako stran meje.
Prebivalci tega obmejnega pasu potrebujejo v bodoče za prekoračenje meje samo navadno potrdilo istovetnosti (identičnosti.) Potrdilo mora biti opremljeno s fotografijo in vsebovati ime in osebni opis. Izstavi ga politična oblast (ekspozitura ali obmejni policijski komi-sarijat) imejiteljevega bivališča, vidira pa ga politična oblast druge države. Potrdilo in vizum veljata Šest mesecev: po preteku se lahko veljavnost podaljša.
Takozvane črne liste? se načeloma odpravijo. Vendar pa imata obe državi pravico, da zabranita gotovim osebam prekoračenje meje. Imena teh oseb naznanijo njihove politične oblasti, po možnosti tudi vzrok, tako da je prevelika samovolja podrejenih organov vendarle omejena.
Nenavadni dogodki (gibanje proti varnosti države, nevarnost kuge ali mobilizacije) dajejo državi pravico, da obmejni promet bodisi omeji bodisi popolnoma ustavi.
V	nujnih slučajih (obolenja, smrt bližnjih sorodnikov itd.) zadostuje nam za enkratno prekoračenje meje dovoljenje mejnih organov.
b)	Dvojni posestniki. (Dvolastniki.)
Dvojni posestniki so oni, ki imajo svoja posestva to in onkraj meje. Pogodba razločuje dve vrsti dvojnih posestnikov: v ožjem in šinem smislu.
Dvojni posestniki v ožjem smislu so oni, ki imajo posestva neposredno tik državne meje, t. j. katerim je meja presekala njih zemljišča. Ti posestniki uživajo velike olajšave.
Dvojni posestniki v širjem smislu nimajo tako dalekosežnih olajšav kot prvi, vendar pa so oproščeni vsake uvozne in izvozne carine, če spravljajo čez mejo : vpreženo živino za delo ali za na pašo, kmetijsko orodje (tudi vino-gradne škropilnice in podobno), vse vrste sredstev za pobijanje poljedeljskih škodljivcev (n. pr. žveplo in galico), vendar pa le v količini, ki je potrebna za lastni obrat.
Vsi dvojni posestniki prejmejo poleg potrdila istovetnosti tudi še posebno izkaznico carinske oblasti, s katero se jim potrdi, da so dvojni posestniki in kot taki deležni vseh v pogodbi določenih ugodnosti. To izkaznico izstavi carinska oblast njihovega bivališča, vidira pa carinska oblast sosedne države.
c)	Olajšave pri izkaznicah.
Da stranke ne bodo imele sitnosti in težav pri izstavljanju izkaznic in potrdil, mora oskrbeti politična oblast njihovega bivališča uradnim potem vizum dotične oblasti v drugi državi. Na ta način stranke ne bodo izgubljale časa in se nastavljale pri tujih uradih.
d)	Kaj je v malem obmejnem prometu prosto carine?
Vsak prebivalec obmejnega pasu sme nesti prosto čez mejo:
L Meso in sir do 2 kg teže, kruh, navadno pecivo in moko do 5 kg teže izvzemši v poštnem prometu.
2.	Seno, slamo, krmila, steljo in listno steljo.
3.	Les za kurjavo in premog.
4.	Sveže sadje in zelenjavo, mleko.
5.	Kamenje, pesek, apno in prod.
6.	Naravna in umetna gnojila, tropine, drože itd.
7.	Zdravila na recepte in druga priročna zdravila, kolikor ni njih uvoz prepovedan.
8.	Žito in semena oljnatih rastlin, kolikor ga prebivalstvo vozi čez mejo v mlin za zmletje oziroma predelavo in uvaža v predelanem stanju, je prosto uvozne in izvozne carine. Vendar pa si bodo carinski uradi beležili lastnika in množino. Položitev jamščine je odpravljena.
9.	Carine prosto je, če se kmetijsko orodje spravi čez mejo v svrho popravila.
10.	Sodi, vreče in podobno, ki služijo za prevoz omenjenih pridelkov, pasirajo mejo brez carine. Pri sodih se v malem obmejnem prometu priznava obojestransko meroizkustvo.
11.	Ne da bi bilo treba položiti carinsko jamščino, se bo lahko spravljalo čez mejo: živino za obrejitev, za striženje ali k živinozdrav-nikom, za pretehtanje in za delo.
12.	Za poljedeljsske stroje,, ki se izposodijo ali kako drugače začasno vporabljajo onstran meje, se mora priložiti carinska jamščina, ki se pa ob povratku vrne.
e)	Posebne določbe za duhovnike, zdravnike, živinozdravnike, babice, obrtnike in dninarje.
Na obmejnem ozemlju bivajoči zdravniki, živinozdravniki, babice in obrtniki lahko dobe posebne izkaznice če zahtevajo krajevne razmere, da morejo izvrševati svoj poklic onstran državne meje. Te posebne izkaznice izstavi politična oblast sosedne države. Tudi duhovniki obmejnega ozemlja sprejmejo pod enakimi pogoji izkaznice za prosti prestop državne meje.
Dninarjem je pri prekoračenju meje dovoljeno, da smejo vzeti s seboj hrano za ta dan in orodje. Plačilo v naturalijah lahko spravijo čez brez vsakih zaprek.
f)	Denar.
Denarne svote, ki se lahko v obmejnem prometu vzamejo čez mejo, bo carinski urad zabeležil.
Nabori leta 1922.
Okrajno glavarstvo Ljutomer, dne 30. marca 1922.
Štev. 4113.
Razglas.
Glasom razpisa komande Mariborskega vojnega okruga z dne 28. marca 1922, štev. Pov. 424 bodejo letošnji vojaški nabori v političnem okraju Ljutomer, kakor sledi :
I.	v Gornji Radgoni, gostilna Kar-baš: dne 5. maja 1922; za občine Slabtinci, Vučja vas, Bučečovci, Galušak, Grabonoš, Kral-jevci, Murski vrh - Zasadi, Trbegovci, Ivanjševci, Sv. Jurij ob Ščavnici; dne 6. maja 1922; za občine Hrastje-Mota, Ivanjci, Kapela, Crešnjevci, Okoslavci, Negova, Orehovci, Police, Radinci, Rihtarovci; dne 8. maja 1922; za občine Vratji. vrh; Vratja vas, Grabe, Konjišče, Žiberci, Apače, Lutverci, Plitvica, Plitvički vrh, Črnci, Sègovci, Žepovci, Podgorje; dne 9. maja 1922; za občine Šratovci, Očeslavci, Ščavnica, Stane-tinci, Zbigovci, Boračova, Nasova, Drobtinci, Gornja Radgona.
II.	V Ljutomeru, gostilna „Triglav“ (kakor lansko leto); dne 18. maja 1922; za občine Staranovavas, Staracesta, Grlava, Godemarci, Iljaševci, Malanedelja, Križevci, Kri-
Smrt pregnanca.
(Ob koncu Karla Habsburg.)
„Sic transit gloria mundi! — Tako mine slava — sveta“.
Brzojav je naznanil v večernih urah 1. aprila
1.	1922 svetu nekoliko nepričakovano vest, da je izdihnil bivši cesar avstrijski Karl Habsburg. Tragična zgodovina. Kdo bi pogreval ob smrti ubitega moža — njegova smrt z ozirom na njegovo mladost (bil je v 34. letu svoje starosti) je kaj nenaravna — vse bridke očitke, ki so padli nanj v kratki dobi njegovega vladanja in v času, ko ni bil več vladar?!
Excesar Karl Habsburg, imenovan Karl I., rojen 17. avgusta 1887, je vladal od 22. novembra 1911 do 11. novembrai 1918 opoldne, je umrl v pregnanstvu 1. aprila 1922... To je vsa njegova zgodovina. Kratka doba vladanja, kratka doba človeškega življenja, doba, napolnjena z bridkimi udarci usode.
Karl Habsburg ni bil rojen za vladarja. On je zaigral cesarstvo, eno celo cesarstvo in njegova dinastija je izgubila monarhijo. Spominjamo se še, kako je govoril „Mojim narodom“ ko je nastopil svoj prestol. Usoda pa ni hotela njega na prestolu, kajti dve leti pozneje ni bilo več „njegovih“ narodov, ne monarhije, ne cesarstva ... Bilo mu je usojeno, preživeti par zmagoslavij in nič več. Tudi mir je hotel pati „svojim narodom“, pa mu ni bilo usojeno ... Prišel je drugi. Postavil je 14 zgodovinskih točk.
Stanci, Slamnjak; dne 19. maja 1922; za občine Logarovci, Lokävci, Branoslavci, Moravci, Presika, Pristava, Radoslavci, Ključarovci, Ka-menščak; dne 20. maja 1922; za občine Noršinci, Bunčani, Veržej, Bolehneci, Boreči, Cezanjevci, Cven, Ljutomer.
Uradovanje naborne komisije se začne ob vsakem nabornem dnevu točno ob 7. uri zjutraj.
1.	) K naboru morajo priti a) vsi mladeniči, rojeni leta 1902 b) tisti mladeniči, rojeni v letih 1901, 1900, 1899 in 1898, kateri doslej iz katerega koli razloga sploh niso rekrutovani ali kateri so bili lansko leto spoznani kot „začasno nesposobni“.
2.	) vsi nesposobni moški družinski člani rekruta (stari oče, oče, očim, brat, polbrat, stric), v kolikor pride njihova nesposobnost v poštev pri določitvi roka službe ali oprostitve rekruta.
Ženskam absolutno nitrebapriti pred naborno komisijo.
3.	) K naboru morajo priti tudi vsi tisti, kateri mislijo, da so jim podatki v rekrutne spiske, kateri se tičejo družinskega in imo-vinskega stanja, leta starosti, poklica itd. vpisani pogrešno.
4.	) Starejši družinski člani rekruta (očetje, očimi, bratje, polbratje), kateri so poprej služili v vojski, morajo prinesti seboj dokumente, iz katerih ima biti razvidno, kje in kako dolgo so služili. To je važno za odrejevanje roka službe rekruta. Napovedi, da so služili v vojski brez dokumentov, se ne morejo jemati v obzir.
5.	) Pismenih prošenj za oprostitev, skrajšanje roka službe itd. ni treba predlagati naborni komisiji, ker jih ne bo sprejemala.
6.	) Palice ali druge slične predmete rekruti ne smejo nositi k naboru.
7.	) Vsi naborni obvezanci morajo priti pred naborno komisijo v snažnem stanju, čedno umiti, s snažnim perilom in obleko ter p o p o 1 -nomatrezni.
Morebitni prestopki bodejo se strogo kaznovali.
Tedenske novice
Tretja številkah „Preroda“ je izšla z velezanimivo vsebino! Javno vprašanje-uredništvo: Reformatorjem — O. V. Kunstelj. Družina — temelj preroda — Dr. A. Brecelj. Iz otroških ust — M. Koželjeva. Boj — M. F. Vzgoja mladine k dostojnosti — A. Kržišnik. Drobtinice: Kaj nam pišejo: Drobiž. Vse naročnike opozarjamo, naj se kmalu poslužijo položnic, saj je naročnina itak prav majhna, a a stroški so veliki! Upamo, da ne ostane naš klic glasvpijočega v puščavi. — Nabirajte novih naročnikov! V boj za prerod!	Prerod.
Naši članki prošlih številk „Kulturna vzgoja po vojašnicah“ in „Mrliči kot tožitelji“ so ponatisnjeni v novomeški „Sedanjosti“ in deloma v drugih listih. To kaže na aktuelnost naših člankov. Obmejni Slovenci! Razširjajte svoje glasilo, ki se bòri za večnosveta načela pravice in resnice!
Pojasnitev za carinjenje razkl opij enih železnih plugov. Na vprašanje neke carinar-
Habsburški prestol se je zmajal. A tudi Wilson ni prinesel avstrijskim narodom miru, kakoršnega so si želeli. Devet narodnosti je imel pod seboj, pa je prišel zgodovinski 11. november 1918, ki ga je z ledeno strogostjo prisilil do izjave: Odpovem se ... Koliko nauka tiči v tem velepomembnem zgodovinskem dejstvu!
Ob smrti pregnanega vladarja nam je jasno pred očmi — de mortuis nil nisi bene — (o mrličih se naj ne govori nič drugega, kakor le dobro ...), da ni mogel pri najboljši volji rešiti svoje monarhije, svojega zaigranega cesarstva. Prišel je prepozno in ni mogel popraviti usode-polnih napak svojih prednikov. In ker je prišel prepozno, je zaigral. V svojem obupu je pod pritiskom svoje energične soproge skušal rešiti svoj kraljevski prestol. Ni mu bilo dano. Prišel je enkrat, dvakrat, enkrat po suhem, enkrat celo po zraku. Posta! je žrtev svojih svetovalcev. Tako je umrl kot cesar in kralj brez zemlje...
Poslednjemu dediču že dolgo osovražene avstrijske monarhije se je delala vsestranska krivica, ko so mu od vseh strani sveta očitali grehe njegovih prednikov. Kako je mogel on, ki je tako kratek čas vladal nad monarhijo imeti težko odgovornost za vso preteklost in vse špekulacije njegovih prednikov, oz. njih svetovalcev ? ! Pred dolgimi desetletji se je vnelo ono, kar je tlelo v Srcih vseh devetih podjarmljenih narodov avstrijskih in pokojni je imel to nesrečno vlogo od usode, da je bil ravno zadnji, nad katerim se bo zgodovina maščevala s vso krutostjo. Vojna, ki je nastala
nice radi pravilnega in enotnega carinjenja železnih plugov kadar dospo v razklopljenjem stanju, daje finančni minister na podlagi št. 9 in 20 zakona splošne carinske tarife in po zaslišanju carinskega sveta sledečo pojasnitev. Pri postavki št. 552/1. carinske tarife se razumejo pod kompletnimi plugi, ki dospo v sestavljenem ali razklopljenem Stanju. Kadar dospo deli plugov, ki se jih ne more sestaviti v pluge, se jih carini po postavki št. 552/2 carinske tarife, kakor je navedeno v pripombi 1 št. 552 552 carinske tarife. Samo po sebi je razumljivo, da se morajo carinski uradniki pri pregledu tega blaga natančno prepričati ali so deli plugov prispeli kot razklopljeni plugi ali samo kot deli plugov.
število naših naročnikov raste s vsako številko. Vsak kdor trpi krivico, najde v „Murski Straži“ zaščita in pomoč!
f Dr. Ivan Turšič. Včeraj, dne 30. t. m., zjutraj je umrl v mariborski bolnišnici bivši štabni zdravnik dr. Ivan Turšič. — Podlegel je srčni bolezni. Pogreb bo v soboto 1. aprila ob 16. uri. — Dr. Turšič je bil kot polkovni zdravnik ob izbruhu vojne v preiskavi radi ovadbe, da je pri novačenju nagovarjal rekrute, naj ne gredo v vojno. Ko se je ovadba izkazala kot neresnična, je bil nastavljen v taborišču Strnišče, kjer je ostal preko vojne. Ob prevratu je bil sanitetni referent pri obmejnem poveljstvu ter je organiziral sanitetno službo v vojaških bolnišnicah, zakar pa je žel le nezahvalo. Začetkom leta 1920, je prevzel privatno prakso kot strokovnjak za notranje bolezni. Bil je izvrsten zdravnik, poštenjak od nog do glave, v političnem oziru somišljenik SLS. Zapušča soprogo in tri nepreskrbljene otroke. Blag mu spomin!
Kraljeva plača. Sarajevska „Naša Pravda“ piše v št. 60.: „Neki list je javil, da je ministrstvo določilo, naj dobiva kralj Aleksander na leto iz državne blagajne 10 milijonov dinarjev in 8 milijonov frankov. Če so to francoski franki, potem znaša to 376 miljonov kron, če so, pa švicarski, znaša to 864 miljonov naših kron. A tudi če gre le za francoske franke, znaša to nad 1 miljon kron dnevno.“ Ne bomo nič pristavili.
Oproščenje vojakov od prezenčne vojne službe. Poslanec Škulj je vložil na vojnega ministra interpelacijo, da se razveljavi odredba ministrstva vojne in mornarice z dne 3. febr. 1921, po kateri se pri prošnjah za oproščenje vojakov od prezenčne vojne službe odnosno skrajšani rok upoštevajo tudi oni člani družine, ki so na službah kot uradniki in duhovniki. V sedanjem neznosnem položaju uradniki in duhovniki niti sebe ne morejo preživljati, kaj še-le starše ali onemogle svojce vpoklicanega vzdrževatelja družine in obenem oskrbovati posestvo glavne delavne moči, ki je v vojni službi. Avstr. voj. zakon je činovnike in duhovnike izločeval, zato je označena odredba z ozirom na težko gospodarsko stanje toli trša.
Ženitbene kavcije bivših a. o. oficirjev. Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica, razglaša v smislu dopisa našega poslaništva na Dunaju št. 1278/M od 23./III. 1922 sledeče: V vezi z že razglašenim obvestilom glede ženitbenih kavcij bivših a. o. oficirjev naj vpošl jej o zahtevane podatke le oni oficirji kateri niso dobili vrnjenega namenitvenega lista (Widmungsurkunde) od bivšega in ne od sedanjega avstrijskega vojnega
vsled brezmejnega stremljenja odločilnih vladnih krogov t. j. najožje okolice Karlovih prednikov ni produkt enega leta, ampak delo dolgih desetletij. Vojna je bila polizgubljena, vseobča revolucija je plamtela v srcih vseh avstrijskih državljanov in Karl je bil, ki je bil obsojen položiti svoje žezlo in odložiti svojo cesarsko-kraljevo krono.
Kraljevi pregnanec v Funchalu (otok Madeira) je umrl. S tem se je odtegnil, da bi še nadalje bil priča bedi, ki tare njegovo ljudstvo. Po naravi ni bil napačen, vendar brez energije in nikakor ni bil ustvarjen za vladarja. Z razpadom monarhije je bila obenem zapečatena tudi njegova usoda, vendar poglejmo resnici v oči in se vprašajmo ob pogledu na vso nekdanjo veličino pokojnikovega cesarstva: Ali je srečen kralj ? Odgovarja nam stari kralj Krez iz Lidije : Pred smrtjo naj se nikdo ne imenuje srečnega.
Karl Habsburg je mrtev. Mrtvec je v — dvojnem oziru: Kot oseba, ki je radi igre svoje okolice izgubila celo cesarstvo m potem kot poosebljen up vseh onih, ki so še čakali njegovega cesarstva. Z njegovo smrtjo je obenem tudi konec karlistov, njegovih pristašev. Slovenci nismo ničesar izgubili, dasi so nam neogovorni elementi podtikali, da delamo zanj propagando. Toda to pustimo na strani. Njegovo smrt beležimo kot kronisti. Kaj je sploh smrt vladarjev ? Ali ni ista kakor navadnega zemljana? Ali niso črvi delež mrtvega telesa? Vse mine. Tako tudi mine .slava sveta.
* * * *
14. štev.
ministrstva. Oni ki imajo namenitveni list že v svojih rokah morajo se sami pobrigati da dobijo vrnjene vrednostne papirje kavcij. Tudi glede izplačanja obresti vrednostnih papirjev ki so še v Avstriji pod zaporo ne more ta inten-■danca odnosno naše poslaništvo nič ukreniti.
Pop i s i.
«■■■»•■■»■■■■■■M
Gornja Radgona. Prostovoljno gasilno društvo v Gornji Radgoni izreka tudi tem potom najiskrenejšo zahvalo gospodu Bouvier Clotar ml. kateri je ob priliki prerane smrti svoje soproge društvu izročil na njeno željo 800 kron. Gasilci bodo blagopokojnico gotovo ohranili v najlepšem in hvaležnem spominu.
Gornja Radgona. Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni je dala razgiasiti v okolišu svojega delokroga, da bo prostovoljno prodajala razne nepotrebne zaboje, mize, stole, les itd. skratka stvari, ki so se tekom leta nabrale in je škoda, da bi ležale po skladiščih. Take prodaje prireja vsak .vesten trgovec. Našli pa so se ljudje, ki so namenoma izrabili ta razglas ter začeli trositi med ljudstvo, da „zadruga prodaja vse svoje zaloge“, da „je šla v luft“ in sličhe lumparije, kakoršnih smo vajeni že od nekdaj. Vendar ljudstvo ne verjame več zlobnim Taznašalcem takih prozornih govoric, ker se take laži prepogosto ponavljajo. Opozarjamo vsakega poštenega človeka, da nam naznani imenoma tiste zlobneže, ki take laži trosijo namenoma med ljudstvo. Vsi interesenti za omenjeno licitacijo najdejo podrobnosti v inseratnem delu lista!
Apače. (Minister Pucelj na nemškem shodu v Apačah.) Iz St. Lenarta v Slov. gor., odkoder so odslovili ministra Puclja z mačjo godbo, je prišel Pucelj zelo potrt in klavern k nam, kjer
fa je pričakovala velika množica kmetov.
ucelj se ni upal nič več govoriti, pač pa je •namesto njega nekaj jecljal in klobasaril njegov spremljevalec Dobnik. vNato je v imenu ljudstva govoril celo uro g. dr. Potzinger, ki je z velikim odobravanjem zbrane množice našteval vse grehe samostojne in demokratske vlade in javno izrekel nezaupanje ministru. Ljudstvo je burno pritrjevalo govorniku in obsodilo soglasno ministra Puclja in njegovo slabostojno stranko. Minister Pucelj in poslanec Dobnik si nista upala niti odgovarjati in sta jo lepo popihala iz zborovalnega prostor. Minister Pucelj, ki se hvali, da je zastopnik slovenskih kmetov, pa je iskal in dobil zavetišča pri — gospodu gràSCaku. ’No, lepo reklamo dela g. minister za sebe, svojo stranko, vlado, v kateri sedi in za državo, katero zastopa. Skrajni čas je, da dobimo volitve, pri katerih bomo temeljito obračunali z ljudmi, ki so grobokopi ljudske blaginje.
Sv. Lenart v Slov. Goricah. Kakor ste že gotovo zvedeli ustmeno g. urednik, je slabo-stojni minister g. Pucelj doživel nepričakovano sramoto. Stranka sama je doživela nesmrten poraz. Zborovanje je bilo burno, medklici zelo umestni in ostri. Naši udeleženci so pokazali :železno voljo in disciplino. Neki bivši samo-stojnež je pod utisom poraza sam javno obsodil Slabostojno, katere zastopniki so ponovno skušali priti do besede, pa zamanj. Koncem zborovanja se je izrekla poslancem Jugoslov. kluba zaupnica, medtem ko se je g. minister Pucelj od ljudstva iskreno izžvižgan, odstranil. Ko se je slamosojni shod razšel, so pristaši SLS zborovali dalje. Z odobravanjem sprejeta resolucija pove vse: 1. Zborovalci, zbrani na shodu SLS pri Sv. Lenartu slovesno protestiramo proti sedanjemu krivičnemu vladnemu sistemu, ki tira naš narod v gospodarsko pogubo. 2. Izražamo soglasno nezaupnico ministru Puclju in mu odrečemo pravico, imenovati se zastopnika slovenskega kmeta. 3. Zahvaljujemo se Jugoslovanskemu klubu, osobito načelniku dr, Korošcu ter narodnima poslancema Roškarju in Žebotu za njih požrtvovalno in neustrašeno delovanje :za blagor države ter našega kmetskega in delavskega ljudstva. Izrekamo jim neomajeno zaupanje. 4. Zahtevamo izenačenje vseh davčnih vbremen v celi državi po načelu plemenske enakopravnosti in socijalne pravičnosti. 5. Zahtevamo revizijo ustave in avtonomijo nerazdeljene Slovenije. 6. Zahtevamo, da sedanja vlada takoj odstopi, ker nima zaslombe ljudstva in da se nemudoma razpišejo vQlitve v narodno skupščino. Za vse točke resolucije so vsi zbrani, tudi samostojneži glasovali. Tako je bita ta nedelja usodepolna blamaža sleparske samostojne politike.
Budinci (Prekmurje). Očetomor. V Bu-dincih v Prekmurju se je dogodil na večer praznika sv. Jožefa grozen zločin. Preužitkar Mikloš Makari se je pri večerji sprl s svojim zetom JanoŠem Verenom in svojo hčerjo Terezijo Verenovo. V prepiru sta hči in zet podrla očeta na tla in ga pretepla do nesvesti. Ko pa so videli, da še ni mrtev, je rekla 16 letna mlajša hči: Obesimo ga! Res so ga zavlekli v klet in ga obesili, da bi na ta način fingirali samomor. Ponoči pa so začeli klicati sosede in so jim pripovedovali o očetovem samomoru. Stvar se je pa oblasti že takoj spočetka zdela sumljiva. Zločinci so svoj čin priznali.
Murska Sobota. (Radi dvoženstva obsojen.) Anton Frečič. okr. cestar v Mur. boboti, se je prvič oženil 1. 1910. Za časa vojne se je poročil v Rusiji drugič, čeprav je vedel, da mu prva žena še živi. Stvar je prišla na dan, ko je zahteval za drugo ženo draginjsko doklado. Dobil je 2 meseca ječe.
Gospodarstvo
------- - -	UMI ..... ■ —■! ■
O zadružni organizaciji. Vsak zaveden obrtnik bi moral spoznati, kolike važnosti za sedanje kritične čase so ravno zadružne organizacije. Žalibog se naše obrtništvo, zlasti pa ono po deželi, tega tako važnega vprašanja ne zaveda, dasiravno smo mi obrtniki strokovne organizacije jako potrebni, Res je, da imamo po deželi svoje obrtne zadruge, toda vse delovanje teh je postalo nekako mrtvo ter preveč starokopitno. Obrtni položaj sedanjega časa zahteva moderno ustrojene in močne zadružne organizacije ki bi bile vsaj deloma primerne novodobnim razmeram, v katerih živimo. Ako se stanje malega obrtnika temeljito ne izpre-meni in zboljša, je gotovo, da bo v par desetletjih stan malega obrtništva popolnoma propadel, oziroma izginil, ker je pač samoumevno, da mali mojstri ne bodo kos konkurenci od strani veleindustrije, in tedaj bodo leti vsled ne-možne eksistence in neznosnih davkov primorani opustiti svojo obrt. Koliko občin in vasi najdemo že sedaj, kjer rti mogoče dobiti rokodelcev niti za najpotrebnejše izdelke in tako so ljudje primorani kupovati tovarniški material, ki je povečini slabe kakovosti in pa tudi jako drag. Koliko strokovno fzvežbanih pomočnikov odide s trebuhom za kruhom v tujino, ali pa se oprimejo drugega opravila, oziroma ostanejo pomočniki za celo življenje, ker nimajo na razpolago ogromnih sredstev, ki so dandanes potrebna za ustanovitev samostojne obrti. Kako zamore pri sedanji strašni draginji navaden pomočnik započeti kako samostojno obrt, n. pr. čevljar, ki mora imeti vsaj dva šivalna stroja, katera staneta srednje vrste 20 tisoč kron, kje pa je še potem drugo orodje, ki stane približno istotoliko ali pa še več. Odkod naj vzame tak človek 40 tisoč kron, ki bi zadostovali komaj za najbolj potrebno orodje male čevljarske obrti. Res je, da imamo mnogo denarnih zavodov, ki pa navadno dajejo posojila in kredite le tistemu, ki je že dovolj dobro situiran, nič pa ne dobi oni, ki nima, pa bi resnično potreboval.
Iz te male razprave je vsekakor razvidno, da je nujna potreba po ustanovitvi nekake osrednje obrtne zadruge, s primernim denarnim fondom. Tu naj bi bili včlanjeni vsi obrtniki cele Slovenije. Pri denarnem fondu pa naj bi bili soudeleženi tudi pomočniki, ki bi potem za ustanovitev samostojne obrti dobivali primerna posojila in kredite. K ustanovitvi takega fonda pa naj bi vsekakor pripomogla tudi država, ker je naravno, da bi taka naprava služila splošni koristi in veliko pripomogla k povzdigi našega obrtništva, kakor tudi^ poedincev, katerim bi bilo na ta način omogočeno povzpeti se do samostojnosti.	Obrtnik z dežele.
Zvišanje poštnih pristojbin v tuzemskem paketnem prometu, a) Težna pristojbina: do 5 kg 8 Din, od 5 kg do 10 kg 20 Din, od 10 do kg do 15 kg 30 Din, od 15 kg do 20 kg 40 Din. b) Vrednostna pristojbina : do 100 Din 1 Din, od 100 Din do 500 Din 2 Din, od 500 Din do 1000 Din 5 Din, od 1000 Din do 5000 Din 10 Din in preko 5000 Din za vsakih 1000 Din ali del tega zneska po 1 Din. — Za pakete večjega obsega tako zvane ločenke se plača dvojna težna pristojbina. — Dostavnina bo znašala 3 (tri) Din, obvestnina pa 30 par. — Kakor iz zgornje notice posnemamo, nam bodo naši državniki zopet zvišali poštne pristojbine, ki bodo hudo zadele konsumenta, zlasti rev-
nejše sloje, zakaj trgovec in prekupec ne plačuje poštnine, ampak zvati vse na odjemalce, ki ob neznosni draginji že komaj diha. Kam jadramo? !
Somišljeniki I Zbirajte eb novem Četrtletju novih naročnikov za
I
Mursko Stražo! T
in
najcBnejše glasilo obmejnih Slopencep.
Država navija cene. Izšel je uradni razglas o zvišanju cen cigaretnemu papirju in" vžigalicam, ki jih prodaja monopolska uprava, o zvišanju monopolske takse na vžigalice, ki jih izdelujejo domače tovarne in o zvišanju monopolske takse na petrolej, ki ga uvažajo v državo zasebniki. Cene tem predmetom so odslej sledeče: I. cigaretni papir. „Joba“ 1-20 Din. ena knjižica, I. vrste 70 listov 070 Din. ena knjiž., II. vrste 50 listov 0-45 Din. ena knjiž., II. vrste 70 listov 0*60 Din. ena knjiž., III. vrsta 50 listov 0-35 Din. ena knjiž., III. vrsta 70 listov 0-50 Din. ena knjižica. — II. Žigice. Parafinske škatljice od 100 vžigalic 0‘50 Din. škatljica, žveplene škatljice od 120 vžigalic 0'50 Din. škatljica, švedske normalne od 60 vžigalic 0-50 Din. škatljica, švedske male od 50 vžigalic 0-50 Din. škatljica. Monopolna taksa na vžigalice, katere izdelujejo domače tvornice, oziroma na petrolej, ki ga uvaža, je od sedaj naprej sledeča: na eno škatljico paraf. od 110 do 120 vžigalic 0-35 dinarjev, na eno škatljico paraf. od 100 do 110 vžigalic 0-32 Din., na eno škatljico paraf. od 70 do 80 vžigalic 0-22 Din., na eno škatljico lesenih od 50 do 60 vžigalic 0-20 dinarjev, na eno škatljico žveplenih od 120 do 130 vžigalic 0-32 Din., na eno škatljico Šved. norm. od 60 do 65 vžigalic 0-30 Din., na eno škatljico Šved. malih od 50 do 55 vžigalic 0‘28 Din. — Monopolska taksa na petrolej, ki ga uvažajo zasebniki, znaša 300 Din. v srebru od vsakih 100 kg ali 12 kron od kilograma. — Tako je dala država znamenje za novo draginjo.
Produkcija premoga v Sloveniji. Premogovna produkcija Slovenije znaša 40% celokupne premogovne produkcije Jugoslavije. Leta 1921 je bilo v Sloveniji 22 premogovnikov, od katerih je bilo 10 večjih a 12 manjših bolj lokalnega značaja. Leta 1913 se je produciralo v Sloveniji premoga za 1,587.137 ton, 1. 1919 za 1,169.639 ton, 1. 1920 za 1,216.376 ton, a leta 1921 za 1,284.018 ton. Povišanje produkcije znaša nasproti predvojni dobi 6%, nasproti leta 1919 9%. — Produkcija posameznih premogovnikov je bila razdeljena sledeče : Trbovlje 529.200 ton (41%), Zagorje 202.543 ton (16.5%), Hrastnik 191.730 ton (15%), Kočevje 71.000 ton (5'5%), Velenje 141.744 ton (11%), Zabukovci 24.135 ton (2%), Št. Janž 66.510 (5%), Mirna 14.428 ton (1.1%), Prevalje 16.557 ton (l*2o/0), vsi ostali 30.336 ton (2%). — Premogovniki Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Kočevje so last Trboveljske premogokopne družbe in producirajo % ali 78% vsega premoga na Slovenskem.
Listnica uredništva.
Sv. Jurij ob Ščavnici: „Javno vprašanje“ nisam priobčil, pač pa izročil merodajni lnštanci, ki bo to petrolejsko in tobačno zadevo uredila in dala krivcem primerne lekcije. — Glasbena Matica Maribor: Uredništvo mora pri vsej pasivnosti plačevati reklamni davek. Pri založništvih je usus, da onim uredništvom, od katerih žele ocene svojih izdanj pošljejo po eno izdanje kot odškodnino. V ostalem pa je samoobsebi umevno, da je dolžnost vsakega časopisa podpirati stremljenje kulturnih društev. — Sv. Jurij ob Ščavnici: Uredništvo pričakuje na napade v Kmet listu stvarnega odgovora. Resnica in stvarnost nam bodi nad vse ! — Sv. Benedikt v Slov. goricah : Priobčujemo skrajšano in prosijo, da se še oglasite v svojem krajevnem giasilu. — Slov. obrtno društvo Maribor: Smo radevolje na razpolago, dasi primanjkuje prostora. Pričakujemo pa, da pri svojih članih nasvetujete tudi inseriranje v našem listu. — Ljutomer: Rad Vam verjamem, da Vaš dopis po celi vsebini odgovarja resnici, vendar se uredništvo nikakor ne more strinjati z Vašimi nazori. Vi se pritožujete, da delate v trgovini celih 13 ur in da delajo kar 4 trgovine s samimi učenci brez pomočnika itd. itd. — Jaz Vam pa to-le povem: V naši, vsega obetajoči Jugoslaviji se je razpasla — in to pri vseh stanovih — neka čisto posebna lenoba. Ljudje bi radi brez dela udobno živeli, ker vidijo, da se to nekaterim posreči. Ne rečem da ni brezvestnih trgovcev ; ravnotoliko jih je kot brez-
Hranilnica in
deluie
Posojilnica v Radincih z uspehom ob meji!
r. zadr. z neom. z.
■vestnih čevljarjev, advokatovem iz drugih stanov. S tem pa ni rečeno, da so vsi. Oni delajo, hočejo delati n to je glavno. Samo delo nas more rešiti iz povojne mizerije. In ookrito rečeno, ko bi imel jaz kaj govoriti, bi — razun v težkih obratih — sploh odpravil laž o 8-umem delavniku. Pri nas se vse premalo dela. Prepričan sem, da boste sčasoma prišli na to, da sem imel prav. S stanom trgovskega pomočnika je prav tako kot s vsakim drugim stanom sličnega socijalnega položaja. Kar se tiče delavnega časa, ga vesten človek ne omejuje z okvirom socijalističnih fraz. Izkoriščevalci svojih uslužbencev pa so na celem svetu in jih midva ne bova Iztrebila, dragi prijatelj. Morda Vam v Vaši zadevi pomaga Organizacija zasebnih nastavljencev?! Pa zdravi! O. Radgona: Smo že dobili od drugod. — Veržej:Pre-dolgovezno je poročilo o koncertu. Priobčujemo drugo, bolj stvarno ip krajše. Vsem ostalim: Pišite marljivo, vse porabno pride. V poročilih bodi vedno gola, dokazljiva resnica, ker ona je najboljše orožje proti laži in nepoštenosti ! — Gornja Radgona : Pojasnilo glede stališča trgovcev do obmejnega prometa odklanjamo, ker smo mnenja, da nima nikdo pravice, podajati interesne izjave onih, ki niso bili na omenjenem sestanku navzoči. — Sv. Lenart v Slov. Goricah In drugi: O Pucljevi polomiji smo dobili toliko osebnih poročil, da bi ž njimi lahko izdali posebno šaljivo prilogo. Kdor je bil osebno navzoč, naj čita bedarije Kmetijskega lista in demokratskih listov ter primerja z onim, kar je sam videl. Upajmo, da je čas obračuna s takimi ljudskimi prijatelji blizu. Tudi v Ljubljani so min. na r. g. dr. Kukovca njegovi lastni pristaši javno izžvižgali ! — Vsem ostalim : Vse po-rabno pride._________’
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„Elsa** lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše „milo iepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
„Elsa** obrazna pomada
odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, itd., naredi kožo mehko, rož-nato-belo in čišto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K.
„Elsa** Tanochina pomada za rast las
krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanjelas, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od ednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatljah 40 Kr ; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatijah 40 Kr. ; puder za gospe v vrečicah 8 Kr. ; zobni prašek v škatljah 12 Kr. ; v vrečicah 8 Kr. ; Sachet dišava za perilo 12 Kr. ; Schampoon za lasi 8 Kr. ; rumenilo 12 listkov 48 Kr. ; najfinejši parfum po 48 in 60 Kr. ; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
Eugen V. Feller, letamar, Stubica
donja, Elsatrg it. 326, Hrvaiko.
Klobuke
iz dlake, volne, panama, basta in slame
v najboljših kakovostih razpošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna.
R. STEHMEGK1, CELIE St. 303 Slovenija.
Zahtevajte ilustrovani cenik. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Gornji Radgoni, registrovane zadruge z neomejno zavezo za 30. (trideseto) upravno leto 1921, ki se vrši v četrtek, dne 13. aprila 1922 ob V2IO. uri predpoldne v dvorani Posojilnice.
Dnevni red :
1.	) Poročilo načelstva.
2.	) Poročilo nadzorstva.
3.	) Odobritev računskega zaključka za
leto 1921.
4.	) Razdelitev čistega dobička.
5.	) Prečitanje revizijskega poročila.
S.) Volitev načelnika in enega člana načelstva.
7.	) Določitev remuneracije članom na-
čelstva in nadzorstva.
8.	) Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se v smislu pravil (§ 36 zadr. pravil) eno uro pozneje drug občni zbor
i.	s. na istem mestu in po istem dnevnem redu. Ta občni zbor sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Prostovoljna licitacija.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni
bo na Velikonočni pondeljek,
dne 17. aprila 1922
prodajala na prostovoljni javni dražbi (licitaciji) raznovrstne premičnine kakor razne pisalne in druge mize, stole, pulte, trgovske štfelaže in pu-delne, velike in male vage, uteže (ali gevihte), vrata, okna, zaboje ali kište, sode od masti, vinske sode raznih velikosti, kište za moko in sol ter mnogo drugega.
Natančen popis in izklicne cene vsega, kar se bo prodajalo, se razvidi iz seznama, nabitega v izložbi Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni.
Začetek licitacije točno ob 8. uri zjutraj.
Licitacija se vrši na dvorišču Gospodarske-zadruge in sicer ob vsakem vremenu.
Kdor hoče dobro in po ceni kupiti, naj pride na to licitacijo.
Stvari, katere se bodo prodajale, se lahko kadarkoli poprej ogledajo.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
Koranit
asbestni šhpilj, za pokrivanje streh
najboljše sredstvo sedanjosti.
Koranit je neomejeno trpežen.
Koranit tehta na 1 m2 samo 12 kg. Koranit ne odzebe in je nepremočljiv. Koranit se ne lomi in ne trga, je elastičen. Koranit je popolnoma siguren proti ognju. Koranita vihar ne more odtrgati. Koranit-strehe ni treba popravljati. Koranit-streha je najcenejša, zato ker je Koranit-streha najbolj trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune pošlje:
Fran Hočevar,
Žirovnica-Moste, Gorenjsko.
Glavni zastopnik Koranita za Slovenijo.
Proda se
takoj lepo posestvo s gospodarskim poslopjem, obstoječe iz 5 oralov njiv in travnikov ter vseh poljskih orodjih in živino za ceno 450.000 K. Vpraša se pri g. Ignacu Schneider Drobtine! 13.
Klobuke
vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Pristopajte k Jugoslovanski Matici!
Proda se polovica dobro-ohranjenega
mlina ob Muri
tik Veržeja. Tozadevna pojasnila daje Gospodarska zadruga v Križevcih p. Križevci pri Ljutomeru.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Dužanec, Zagreb, Skladišče Sfrossmayerjeva ui. 10.
j Tovarna usnja Martinušič in drag Ljutomer j
j naznanja si. občinstvu, da odpre z 8. aprilom t. I. svojo
podružnico v Cankovi
v hiši g. Voglera.
Potruditi se hočemo, da bomo imeli v zalogi vedno vse vrste usnja v obče znane dobre kakovosti lastnega izdelka, kakor tudi vse čevljarske potrebščine po najnižjih dnevnih cenah. • Prevzemali bodemo vse vrste surovih kož v delo, kakor za podplate, različne zgornje usnje in boks. Kupovali bodemo vse vrste surovih kož po najboljših dnevnih cenah.
I
Cene zmerne.
Postrežba solidna.
I
r. zadr. z neom. z.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4®lo Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu;
daje posojila na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; dela prošnje za vknjižbo posojil brezplalnO* plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem; posreduje pri izmenjavi tujih valut ttujega denar ja), Vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593.	Telefon št. 3.
V
I
I
O