stev. 9
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Kaj nam prinaša leto
Stabilizacijski ukrepi segajo v vsak kolektiv in tudi BETI bo občutila, vendar ne večjih težav
1.	januarja so začeli veljati novi predpisi in zakoni, s katerimi so organizacijam združenega dela naložene zlasti naslednje naloge:
VREDNOST končnih izdelkov, polizdelkov, nedokončane proizvodnje — skratka vse zaloge — ne smejo biti ovrednotene po višjih cenah kot je bila prodajna cena decembra 1972, oziroma v zadnjem mesecu prodaje, upoštevajoč popuste. Glede na to, da ima naše podjetje vpisane vse zaloge po variabilnih stroških, nas ta predpis ne bo prizadel. Naše zaloge so že zdaj prikazane po nižjih cenah.
ZNIŽANJE posameznih terjatev od kupcev, ki niso plačane vsakih 90 dni, velja vsak kolektiv 25 odstotkov, ker je treba
Obiski škodijo
""■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Obiskovalci prinesejo v center veliko prahu, ki povzroči okvare na sistemu
Vse vodilne in vodstvene delavce obveščamo, naj ne vodijo brez posebnega razloga strank v elektronski računalniški center. Zlasti ne v prostore, kjer je sistem in pomožni stroji. Obiskovalci, posebno večje skupine, prinesejo veliko prahu, kar lahko povzroči na sistemu številne okvare.
Po predpisih proizvajalca je dovoljen le 0,1 miligram prašnih delcev na kubični meter v prostoru, kjer je sistem. Največji delčki so lahko veliki le tri mikrone.
ERC je zastekljen prav zaradi obiskovalcev, tako da si naprave lahko ogledajo s hodnika. Vemo, da v center nekateri morajo priti, vendar se potrudimo, da bi bilo obiskov čim manj! Za razumevanje se vam že v naprej zahvaljujemo.
ERC
toliko odšteti. Izjemoma se za neplačane terjatve za leto 1972 lahko izvede znižanje za 12,5 odst. Po oceni bo imelo naše podjetje neplačanih terjatev nad 90 dni za okrog 7,5 milijonov din. Iz tega sledi, da bo znašal popravek vrednosti finančnega rezultata kakih
930.000	din. Za ta znesek bomo morali zmanjšati dobiček podjetja. Ker pa smo dokaj zadovoljivo poslovali v pretklem letu, bomo ta nepredvideni izdatek lahko pokrili. Veliko teže bo izvajati novi predpis v letošnjem letu, ko bo veljal 25 odstotni odpis za vsakih zapadlih 90 dni. Primer: če bo terjatev stara nad 180 dni, bomo morali odpisati 50 odst., nad eno leto stara terjatev pa se sploh črta. Posebno bo to težko za taka podjetja, ki že zdaj poslujejo na meji rentabilnosti.
Pripominjam, da je naše podjetje prejelo v začetku tega leta okrog 4 milijone din za terjatve, stare nad 90 dni, tako daje 5.
I. 1973 ostalo samo še za 3,5 milijona din starih terjatev. To ni veliko, če upoštevamo doseženi promet v letu 1972.
TRAJNA OBRATNA SREDSTVA iz lastnih virov in kreditov mora po novem zakonu zagotoviti vsaka gospodarska organizacija, in sicer najkasneje do konca leta 1975. Obratna sredstva morajo znašati najmanj toliko kot znaša poprečna letna vrednost zalog. Po stanju 30.
II. 1972 znaša primanjkljaj teh sredstev v našem podjetju
12,074.460	din. Predvidevamo ga pokriti:
investicije. Po teh pokazateljih naše podjetje lahko še naprej vlaga in investira v osnovna sredstva.
SANACIJO oziroma postopek za sanacijo nalaga novi zakon tistim organizacijam združenega dela, ki ne izpolnjujejo določenih obveznosti, ali imajo nepokrito izgubo itd. Sanacijski postopek se uvede za podjetje, ki ima nepretrgoma 45 dni neporavnane obveznosti, evidentirane pri SDK (akceptni nalogi, sodni sklepi, izvršbe itd.) in ki ima nepokrito izgubo. BETI Metlika v preteklem letu ni bila blokirana in tudi nima nepokritih izgub, zato je ta zakon ne prizadene. Če bo šlo poslovanje tako naprej, nam ne bo treba sestavljati sanacijskega programa.
PRISILNE PORAVNAVE in stečaj so po novi zakonodaji določene za organizacije združenega dela, če upniki, banke ali druge pravne osebe ne prevzamejo sanacije podjetja, ki zaradi nelikvidnosti ne more izpolnjevati obveznosti ali če ne doseže prisilne poravnave. Tudi ta zakon BETI ne prizadene, ker zadovoljivo poravnavamo zapadle obveznosti.
Razumljivo pa je, da bodo sprejeti zakoni precej vplivali na poslovanje našega podjetja. Vsak sanacijski postopek, prisilna poravnava, stečaj, plačilo z zamudo katerega naših kupcev, se bo odrazilo pri nas. Seveda le — če bomo imeli s takimi podjetji poslovne odnose!
Tudi takoimenovani paket ukrepov proti nelikvidnosti bo
po zaključnem računu za leto 1972 po zaključnem računu za leto 1973 po zaključnem računu za leto 1974 po zaključnem računu za leto 1975 Skupaj:
6.000.000 din
2,500.000	din
2.000.000 din 1,574.460 din
12,074.460	din
tem že obširno razpravljali in sprejeli tudi sklepe za izboljšanje stanja v podjetju, čeprav ne kaže slabo. Posebnega akcijskega programa nismo sestavljali, ker nam to zaenkrat ni potrebno. O izterjavah kupcev pa razpravljamo vsakih 14 dni in sprejete sklepe največkrat dosledno uresničimo.
Če bodo nastopile težave v zvezi z navedenimi novimi predpisi, bomo člane kolektiva o tem pravočasno obvestili.
JOŽE JANKOVIČ
Kot vidimo bo BETI lahko krila ugotovljen primanjkljaj pri obratnih sredstvih. Če pa tega ne bi mogli, po zakonu ne bi smeli vlagati lastnih sredstev v
zaostril finančni red. Če bodo vsi te predpise dosledno izvajali po vsej državi, se bo stanje zanesljivo popravilo.
Naši samoupravni organi so o
Občni zbor sindikata
V soboto, 24. februarja, bo občni zbor sindikalne podružnice v „Beti“, zato je izvršni odbor zadolžil posameznike in komisije, da pripravijo poročila in drugo gradivo za sestanek. Smatramo, da morajo biti priprave temeljite, zato je tudi datum občnega zbora postavljen na konec februarja.
Vsebina razprave na sestanku sindikata bo prav gotovo posvečena ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetju in ustavnim spremembam ter vlogi sindikata pri formiranju TOZD in samoupravnem sporazumevanju. Prav tako bo potrebno spregovoriti o medsebojnih odnosih, o aktivnostih sindikata in drugih problemih.
Posebna skrb mora veljati izbiri novega vodstva sindikalne organizacije, da bo lahko vse sprejete naloge in program izpeljalo, seveda ob pomoči slehernega člana.
Mirko Jelenič
Obdelava se je začela
ERC - elektronski računski center ima že 12 zaposlenih. Trenutno
obdelujemo stanje zalog
Konec 1971 je bil ustanovljen mehanografski oddelek. Od tedaj je minilo eno leto, a je že veliko sprememb. V oddelku je od prvotnih 3 število zaposlenih naraslo na 12 oseb, dobili smo računalnik in nove prostore. Tudi ime smo spremenili: zdaj se imenujemo ERC — elektronski računski center.
Začetek je bil težak. Vsi smo se bali, kaj bo iz tega oddelka nastalo in kako se bo uveljavil v okviru tovarne, kjer so bile druge službe vpeljane že od začetka obratovanja. Težko je bilo prepričati ljudi, da so zapustili
KDAJ PROSTI?
Da bi zadostili zakonu o 42-umem delovnem tednu, obenem pa ustregli zaposlenim, da* bi za vse leto vnaprej vedeli, katere sobote delamo in kdaj bomo prosti, je podjetje dalo v tisk posebne koledarje. Člani kolektiva jih bodo dobili v kratkem. Upoštevali smo, da je predpisanih 2191 delovnih ur. Od teh smo odšteli 72 ur za državne praznike, preostalih 2119 ur pa razdelili na 264 delovnih dni.
Pri razporejanju prostih sobot smo upoštevali, da noben mesec ne sme imeti manj kot 176 ur, zato bomo morali februarja delati dve soboti. Računamo, da bomo od 27. aprila do 2. maja prosti, zato pa bomo delali 30. aprila. Prav tako bomo tri proste dneve pridobili ob koncu letošnjega decembra. Sicer pa bo koledar vse povedal.
JOŽE DOŠEN
svoja delovna mesta, kjer so dosegali lepe uspehe in se lotili dela v našem centru, ki je bilo popolnoma neznano. Prav zato, ker smo se spuščali v novost, je bilo po človeku prirojenem čutu dokaj bojazni. Danes je zaposlenim v ERC veliko laže, čeprav naša naloga še daleč ni izpeljana. Starejši pa smo za enoletno izkušnjo in prepričani smo, da lahko skoro vsako težavo premagamo.
Novo dokumentacijo, prilagojeno spremljanju podatkov na računalniku, smo začeli uporabljati takoj po novem letu. Težave smo pričakovali. Natančnost pri izpolnjevanju dokumentacije se je zahtevala že prej, toda zdaj terjamo še večjo natančnost. Kaj lahko pomeni napačno vpisana številka, vam bom skušal pokazati na primeru vpisovanja šifer izdelka.
Primer: šifre 407050 pomeni deške kopalke Igor, medtem ko šifra 407060 pomeni deške kopalke Tomy. Šifre so precej podobne, lahko jih je zamenjati, težko jih je pravilno prebrati, če so nečitljivo napisane. Če bi prišlo do zamenjave na en ali drug način, se bo zgodila velika zmešnjava. Če se na primer pri pakiranju Igorja vnese v dokument šifra izdelka Tomy, se bo račun glasil za kopalke te vrste, dejansko pa smo kupcu dostavili kopalke Igor. Evidenčno bi bilo vse v redu, vprašanje pa je kvaliteta, cena itd.
Da se to ne bi dogajalo, bo potrebne še mnogo več natančnosti pri izpolnjevanju dokumentov. Zdaj opažamo še dosti napak in jih odpravljamo, preden jih damo v obdelavo, toda to nam jemlje veliko časa. Vse
'ffij /
Veselimo se
obiska
Na kratko smo že v prejšnji številki VEZILA poročali, da je v začetku januarja obiskal metliški kolektiv BETI Franc Šetinc, sekretar sekretariata Centralnega komiteja ZKS. Z ogledom podjetja je bil gost v spremstvu medobčinskega sekretarja Ludvika Goloba zelo zadovoljen. Zanimal se je za proizvodnjo, za dohodek, za naše težave in načrte za nadaljnji razvoj.
Za temeljitejši pogovor s širšim aktivom podjetja tovariš Šetinc tokrat ni imel časa, obljubil pa je, da bo kmalu prišel na obisk. Takrat se bodo sestali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, predstavniki organov upravljanja in vodstvo podjetja.
Z veseljem pričakujemo to srečanje, saj smo v zadnjem času pogrešali takih stikov.	MIRKO JELENIČ
dobavnice in izdajnice preverjamo po šifri, velikosti, kvaliteti in količini. Žaenkrat to delamo, ker je začetek, toda pozneje bomo morali zavrniti izpolnjen dokument, če napake sami ne bomo mogli popraviti.
Za poskus smo dali v obtok dokumentacijo, za katero ugotavljamo, da ni najbolj primerna, posebno če pišemo dokument v več izvodih. To je samo poskus, ker smo se želeli prepričati v točnost dokumentov, preden naročimo večjo količino prave dokumentacije. Pomanjkljivosti, ki smo jih opazili na dokumentaciji, že odpravljamo.
Za konec lanskega leta je popis blaga v skladišču gotovih izdelkov izvršen po kvaliteti in velikosti. Bali smo se tega popisa, ker smo se zavedali njegovega pomena in obsega dela. Ustanovljene so bile 3 komisije, ki so v zadovoljstvo nas vseh delo opravile v redu, brez večjih težav. Pozneje smo stanje zalog v skladišču gotovih izdelkov obdelali na računalniku.
Zdaj trenutno delamo na ažuriranju stanja zalog v skladišču gotovih izdelkov, oziroma obdelujemo prejem in izdajo blaga od začetka leta 1973, tako da bomo imeli vselej tekoče stanje zalog. Prodaja bo danes vedela, kakšno stanje zalog je bilo včeraj. Obenem bomo začeli z izpisovanjem faktur. Upamo, da bomo že imeli redno obdelavo na računalniku, ko boste brali ta članek.
Precej pa bomo morali še narediti, če bomo hoteli naloge v ERC izpeljati do konca. Potrebna nam je pomoč vsakega člana kolektiva, posebno pa vodstvenega kadra.
-aa
\
„Pri nas zahtevamo red in disciplino, točnost in spretnost. Kakšne navade imate
vi? “
— Glede reda in točnosti ste lahko brez skrbi. Natakar iz bifeja lahko potrdi, da ga vsako jutro točno ob 5.30 čakam pred lokalom ...
Po
honorarje!
Vsi tisti, ki dopisujete v Vezilo, lahko dvignete za svoje prispevke honorarje. Po sklepu delavskega sveta velja objavljena vrstica 0,50 par, fotografije pa nagrajujemo po kvadratnem centimetru. Svoje prispevke lahko oddate komurkoli iz uredniškega odbora, ta pa jih bo predal odgovornemu uredniku.
Honorarje dvignite pri blagajni, izplačevali pa jih bomo od 15. februarja. Vsem, ki ste do sedaj dopisovali in tudi druge, vabimo k sodelovanju.
Sodelujte v našem listu VEZILO!
Novi računski center že obdeluje podatke (Foto:Pavle Riznič)
Zasebna gradnja hiš se je zadnja leta močno razmahnila. Kazalo jo bo podpirati še vnaprej, pri tem pa bo treba misliti tudi na delavce, katerih stanovanjske težave so rešljive samo z blokovsko gradnjo. (Foto: R. Bačer)
Je streha nad glavo luksus?
Imamo 71 nerešenih stanovanjskih problemov in večji del prosilcev predstavlja socialni problem tovarne in družbe - V bodoče bomo morali socialna merila bolj upoštevati
Področje, kamor spada stanovanjska problematika, spada v takoimenovani družbeni standard delavcev. Čeprav ne moremo trditi, da temu ne posvečamo dovolj pozornosti, je vedno več tistih, ki prosijo za stanova-nJa, a njihovim prošnjam ne moremo ugoditi. Naša pričakovanja, da se bo z uvedbo avtobusnega prometa zmanjšal pritisk na stanovanja v Metliki, se niso uresničila.
V sezoni 1971/72 je za stanovanje prosilo 40 zaposlenih, °d teh je bila prošnja ugodno
Za kulturni praznik
Učenci in učenke poklicne šole so za letošnji kulturni praznik pripravili kviz tekmovanje. Pomerili so se v znanju iz književnosti, slikarstva, filma in zabavne glasbe. Na tekmovanje so se dobro pripravili, izjavljali pa so, da si podobnih prireditev še želijo.
V Ljubljani
Zelo zadovoljni so se učenci drugih letnikov poklicne šole vrnili z ekskurzije, ki sojo sredi januarja priredili v Ljubljano. Obiskali so podjetje Yulon, Ju-gotekstil, Narodno galerijo, sejem mode in si ogledali še modno revijo v festivalni dvorani Gospodarskega razstavišča. Nekateri med učenci, ki so doma s hrvaške strani, so bili tokrat prvič v Ljubljani, zato je bila ekskurzija zanje pravo doživetje.
rešena le petim prosilcem. Nerešenih je ostalo 35 prošenj, k tem pa moramo prišteti še tiste, ki smo jih prejeli do začetka 1973. Na ta način se poveča število nerešenih stanovanjskih problemov na 71. Četudi odštejemo prosilce večjih stanovanj, ostane večji del prošenj socialnega značaja. Vse prošnje iz te kategorije pa so več ali manj tudi socialni problemi tovarne in naše družbe, zato prizadeti toliko bolj pričakujejo rešitve. Če so imela v dosedanji praksi pri razdeljevanju stanovanj vodilno vlogo ekonomska merila, bodo morali imeti v bodoče socialni vidiki vsaj enako težo, če jim že ne bomo dali prednosti.
Da bi lahko vsaj približno zadostili potrebam po stanovanjih, bi morali na področju stanovanjske izgradnje spremeniti še kaj več kot samo način financiranja. Dosedanji način, po katerem se stanovanja gradijo izven konkurence, vodi le k podražitvam enote stanovanjskega prostora. Kazalo bi razmisliti o cenejši gradnji, saj nastaja vprašanje, če je res edina rešitev za delavsko družino komfortno dvosobno stanovanje, ko 50 ali še več drugih delavcev nima niti strehe nad glavo.
Torej se s tem v zvezi odpira tudi vprašanje urbanizacije v kraju in bližnji okolici, kjer je tovarna. Organi, ki obravnavajo stanovanjsko problematiko, se bodo morali odločiti, kako obravnavati tiste člane kolektiva, ki si sami na vse kriplje prizadevajo rešiti svoj stanovanjski problem, in tiste, ki čakajo, da jim bo to uredila ožja ali širša družbena skupnost. Seveda moramo pri slednjih ločiti še tiste, ki so materialno dovolj močni, da bi sami lahko gradili ali kupili stanovanje in one, ki nimajo nobene možnosti priti
do stanovanja drugače kot z dodelitvijo družbenega stanovanja. Žal je med prosilci ta skupina zaposlenih najmočneje zastopana.
Predpostavljamo lahko, da je za to skupino ljudi rešitev znana, in sicer v gradnji primernih stanovanj. Upravičeno pa postavljamo vprašanje, če ne zasluži pomoč kolektiva tudi zaposleni, ki vsak dinar vloži v gradnjo zasebne hiše.
Kakšna naj bi bila potemtakem pomoč za graditelje svojih hiš? Najslabša bi bila možnost, po kateri bi graditelja prepustili, naj se znajde kot ve in zna. Na ta način pride marsikateri le do vlažnega kletnega bivališča, v katerem si izpodkopava zdravje. Malo boljša je dmga možnost, katere smo se vsaj v naši
praksi često posluževali: da zasebnega graditelja odpravimo s petimi ali desetimi novimi tisočaki.
Nujno bi bilo začeti z dolgoročno stanovanjsko politiko tudi na področju zasebne gradnje. Tisti, ki so pripravljeni žrtvovati čas in denar za ublažitev stanovanjske stiske, bi morali vedeti, kdaj lahko pričakujejo pomoč kolektiva in kakšna bo ta pomoč. Mislim, da ni potrebno ponavljati, kaj smatramo za učinkovito pomoč.
Končno bi bilo prav, če bi bilo že vnaprej znano, kako bomo obravnavali prošnje tistih, ki jim dosedanje stanovanje ne ustreza, imajo pa vse pogoje, da bi sami uredili svoj stanovanjski problem.
MAKS KOLEŽNIK
Zboljšati pogoje
V nizu problemov delavske mladine lahko pogoje dela in delovno sredino obravnavamo kot dejstvo, ki vpliva na delavski razred. Vemo, da se mladina pri izbiri poklica odloča med tistimi poklici, ki so zastopani v moderni industriji in ki slovijo po udobni delovni vsebni. Če pa pomislimo na drug podatek zvemo, da se mladi delavci vse bolj odločajo za šolo, ki jim zagotavlja položaj, četudi dobijo zato manjši osebni dohodek. Zato ne smemo obsojati mlade ljudi, pač pa lahko ugotovimo, da se kot samoupravljavci nismo dovolj potrudili in ustvarjali take delovne pogoje, v katerih bi bil mladi delavec zadovoljen.
Po podatkih inšpekcije dela predstavljajo mladi ljudje, ki so stari od 15. do 30. leta, kar 50 odstotkov poškodovancev. To nam pove, da smo za varnost delavnih ljudi v naši tovarni premalo poskrbeli.
Nerazumljivo je, kako hitro najdemo sredstva za obnovo pisarniške opreme. Ko pa bi morali vgraditi ventilator v delavnici, sredstev ni mogoče dobiti. Vse to govori, da moramo v naši delavni organizaciji poskrbeti za boljše pogoje pri delu iz zboljšati varstvo pri delu.
BOJAN CIMERMAN
Od 1. januarja dalje dobe zaposleni v BETI hrano v svojem obratu družbene prehrane samo na vrednostne kartone - Poslovanje z
denarjem je ukinjeno
Ljubica, midva se krasno razumeva, kajne? Tudi na delitev dela sem pristal. Ti skrbiš za jedačo, jaz za pijačo ...
Obisk
Te dni so si tovarno v Metliki ogledali zaposleni iz obrata v Mimi peči. Presenečeni so bili, ker je v tovarni vse čisto, odkrito pa so bili veseli vidnega napredka. Pohvalno in obenem poučno je, da se delavci iz raznih obratov obiskujejo.
Od 1. januarja dalje dobe zaposleni v BETI hrano v svojem obratu družbene prehrane samo na vrednostne kartone. — Poslovanje z denarjem je ukinjeno.
Zaradi velikega števila abonentov in odmerjenega časa za malice in kosila je bilo potrebno spremeniti način izdajanja in obračunavanja hrane in pijač. Komisija, ki so jo sestavljali: Ivan Malešič, Jože Jankovič, Rezka Šoštarič, Jože Pirkovič, Jože Došen in Jože Gerkšič, seje odločila, naj menza od novega leta dalje posluje brez gotovinskega prometa, obenem pa naj bone zamenjajo z vrednostnimi kartoni. Ti so izdelani v dveh vrednostih.
Usluge iz kuhinje in drugo blago dobijo člani kolektiva samo na vrednostni karton. Obrat družbene preskrbe sme abonentom zaračunati malico in kosilo le v vrednosti potrošenega materiala, medtem ko cene pijačam in J vsemu, kar prodajajo v bife-
ju, ostanejo enake kot doslej oziroma z enakim pribitkom. Zvišanje zaslužka ni dovoljeno. Cene smejo biti višje le za predpisane davke.
Ker veljajo zdaj za vse usluge samo kartoni, morajo imeti ti večjo vrednost, kot so jo imeli boni. Tako bodo abonenti za malice plačali 100 din, za kosilo pa 183 din. Vrednost teh kartonov se ne regresira, pač pa bo podjetje nekaj več prispevalo za menzo.
Ker bodo abonenti plačali hrano samo toliko, kolikor znaša vrednost vloženega materiala, bo BETI krila osebne dohodke zaposlenih, amortizacijo in druge stroške, ki znašajo v poslovanju menze okrog 45 odstotkov. Torej bo dotacija podjetja v letu 1973 za 5 odstotkov višja, kot je bila lani.
Trenutni izračuni kažejo, da malica ne sme veljati več kot 3 din, kosilo pa ne sme biti dražje kot 7 din. Te cene, preračunane na 23 delovnih dni, predstavljajo mesečni znesek malice 69 din
in kosila 161 din. To je minimalno zvišana cena, saj je sicer nabavna cena osnovnega materiala porasla v zadnjem času za 51 odstotkov.
Razliko do polne vrednosti kartona pa lahko vsak uporabi za pijačo, sadje, slaščice in drugo, za kar pa tovarna ne priznava regresa. Posameznik lahko namesto tega prihrani vrednostni karton za naslednji mesec.
REZKA ŠOŠTARIČ \
Laž, ki ni laž
„Spalne srajce? Prosim? Niste jih še dobili? Ne jezite se, tovarišica. Častna beseda, to ni naša krivda! Te dni je pri nas zakrhalo toliko snega, da sem se z lopato v roki prebijal v službo. Snega je do ušes in še čez. Promet je blokiran, jarki so polni osebnih avtomobilov pa tudi kamionov. Groza! Sibiraja je ničla proti temu, častna beseda! Lahko mi verjamete, bil sem v Sibiriji... Prosim? Nikar ne hodite semkaj, mar niste ob pamet! Po gozdovih se klatijo krvoločni volkovi, medvedje in kokošje krvi željne lisice. Naš šofer je na poti v tovarno srečal volka, dva kosmatinca in tri lisice. Od strahu so mu štrleli lasje pokoncu, oči pa je imel kot palačinke... Da pretiravam? Nikarte, tovarišica, prosim. Če ponesem slušalko bliže oknu, boste slišali, kako se lomijo pod težo snega veje. Slišite? Škrrrt. Da, to pokajo veje, draga tovarišica. Pod snegom ... Da, da. Ko bodo ceste prevozne, dobite spalne srajčke, častna beseda, draga tovarišica... Na svidenje ... “
ČEZ NEKAJ TRENUTKOV...
„Kdo? O, hčerkica moja! Kaj? ne bodi neumna. Ne in še enkrat ne. Naj gredo. Hm. Ne, ne. Kod se boš pa smučala, saj vidiš, da kaže zemlja še rebra? Salo na stran, hčerkica moja. Smučali bi se radi po goli zemlji, ha, ha.
TONI GAŠPERIČ    /
Pred blagajno v obratu družbene prehrane ni več zastojev, odkar so bili uvedeni vrednostni kartoni. (Foto: Pavle Riznič)
Menza posluje po novem
Potrebnih bi bilo več takih srečanj
"""""""""■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Vsestransko koristen obisk študentov Belokranjskega kluba
V decembru lani so obiskali naše podjetje predstavniki kluba belokranjskih študentov iz Ljubljane. V daljšem razgovoru s predstavniki uprave podjetja, družbeno-političnih organizacij in organov upravljanja so dobili študentje podrobne informacije o podjetju. Pogovora sta se ude-ležila tudi podpredsednik občinske skupščine inž. Ivan Ko-stelec in sekretar občinske konference ZK Ivan Škof. Oba sta se vključila v razpravo in seznanila študente z gospodarskim in s političnim stanjem v občini. Predstavniki kluba belokranjskih študentov so s konkretnimi vprašanji, ki so jih postavljali domačinom, dokazali, da se študentje zanimajo za probleme v domačem kraju ter da spremljajo dogajanja na vseh področjih.
Gostje so si na koncu ogledali proizvodne prostore in novi računski center. Bili so presenečeni nad lepo urejenimi prosto-
Potrošniški
kredit
Omejitve v zvezi s potrošniškimi krediti, ki so veljale doslej, od 1. januarja ne veljajo več. Doslej je bil namreč potrošniški kredit za industrijsko blago omejen v višini 6.000 din, za pohištvo in avtomobile pa v višini 10.000 din. Z odlokom zvezne vlade so te zgornje vrednosti ukinjene. Zdaj je višina potrošniškega kredita odvisna le od višine osebnega dohodka, pri upokojencih pa od pokojnine. Najvišji potrošniški kredit je lahko ena tretina osebnega dohodka oziroma pokojnine. Odplačilni rok za industrijsko blago je 24 mesecev, za avtomobile pa 30 mesecev.
Kreditojemalec mora ob najemu kredita položiti lastno udeležbo v višini 20 % zaprošenega zneska.
Potrošniški kredit je lahko odobren v takšni višini, da znaša mesečno vračilo potrošniškega kredita do ene tretine mesečnega osebnega dohodka oziroma pokojnine. Pri osebnem dohodku 1000 din to pomeni, da je dovoljen največji potrošniški kredit za industrijsko blago 7.930 din . za avto pa 9.990 din.
ri, sodobnimi stroji in velikostjo podjetja. Skupna ugotovitev vseh zbranih je bila, da je treba v bodoče takšne stike nadaljevati in jih še razvijati. Tako se bodo novi strokovnjaki po končanem študiju laže vključevali v delo in ustvarjanje na delovnih mestih, ker bodo že prej pozna-
li potrebe in probleme delovnih organizacij, kamor bodo prišli, in probleme domačega kraja sploh.
Na posvetu je bilo tudi ugotovljeno, da večina Belokranjcev po končanem študiju pozabi na domači kraj in se zaposli v večjih središčih. V Beli krajini
pa zato močno primanjkuje delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Takšna srečanja, kot je bilo to, neprestana skrb za kader in pravilna štipendijska politika prav gotovo prispevajo, da se bo kadrovska struktura v Beli krajini izboljšala.
MIRKO JELENIČ
Danes se delavke v mimopeškem obratu drenjajo. Hudo na tesnem so in kdaj pa kdaj se komaj vidijo čez kupe izdelkov. (Foto: I. Zoran)
Jutri bo obrat BETI velika, sodobno grajena stavba, kjer bodo delovni pogoji neprimerno boljši. Gradnja lepo napreduje, kar kaže tudi naš posnetek. (Foto: I. Zoran)
Izobraževanje v tovarniški poklicni šoli smatra že vsak delavec za nujno, začetek pa je bil tudi tu težak. Na sliki so dekleta pri praktičnem pouku. (Foto: R. Bačer)
Z vseh vetrov
Zanimivo
Najdaljše rodbinsko ime na svetu ni znano, zato pa se neki Zagrebčan nedvomno lahko ponaša s tako dolgim priimkom, da mu ne najdejo para v Evropi. Piše se: Stanislav Papandovalko-mdurinikalakopulovski.
Iz vsake belokranjske vasi najmanj eden v BETI! V tovarni dela tudi 219 ljudi iz republike Hrvatske
Najdaljše krajevno ime na svetu ima kar triinosemdeset črk, in sicer: Taumatawhakata-ngih ancakoautomateaturipuka-k apikimaungahoronukupokaiw-henuakitanataku. Kraj s tem imenom leži na severnem otoku Nove Zelandije. Ime je pisano v jeziku tamkajšnih Mavrov in bi po naše pomenilo: „Skalnati vrh, kjer je Tamateja, mož z debelim kolenom, ki je odkril to zemljo, drsel navzdol, plezal navzgor, se zapletel in svoji ljubi zaigral na piščal."
Najmanjšo armado na svetu ima kneževina Monako (ob Ažurni obali v južni Franciji). Šteje petinšestdeset karabinjerjev in dva častnika. Imajo jih za postavitev straže pred knežjim dvorcem in za opravljanje redne policijske službe v mestu.
Zbral: Jernej Čmugelj
V metliški in črnomaljski občini ni vasi, ki ne bi imela vsaj enega vaščana zaposlenega v tovarni Beti. V splošnem sek-toiju so pripravili pregled takih vasi in število zaposlenih. Največ, 26 zaposlenih, je iz hrvaške vasi Kamanje, med vasmi iz metliške občine „vodijo“ s 26 delavci Rosalnice, s črnomaljskega območja pa je največ delavcev Beti iz Gribelj - sedemnajst. Da bi se še bolj seznanili s številom zaposlenih in iz katerih vasi so ti, si oglejte naslednji seznam:
Iz Metlike imamo 302 delavca, iz Bočke 3, Boldraž 2, Buši-nja vas 8, Bojanja vas 2, Boža-kovo 11, Bereča vas 3, Berčiče 1, Čurile 5, Drašiči 18, Drage 2, Dragomlja vas 2, Dobravice 6, Grm 3, Grabrovec 8, Giršiči 2, Hrast 1, Jugoije 3, Križevska vas 18, Krmačina 2, Klošter 1, Krivoglavice 1, Krasinc 8, Lok-vica 7, Malo Lešče 1, Otok 4, Prilozje 5, Primostek 7, Podzemelj 4, Rosalnice 26, Rakovec 3, Ravnace 4, Radoviča 7, Ra doši 2, Radoviči 15, Slamna vas 7, Suhor 5, Trnovec 6, Vidošiči 3, Zemelj 3, Železniki 2, Žele-bej 3 in Gradac 48. Skupaj: 574 delavcev.
Iz Črnomlja imamo 113 delavcev, Cerovca 2, Dobliče 2, Drenovec 1, Dragatuš 1, Griblje 17, Krupa 1, Kanižarica 1, Mi-halovec 1, Nova lipa 2, Otavec 3, Ručetna vas 2, Radenci 1
Semič 4, Sinji vrh 2, Skrilje 1, Vranoviči 1, Zapudje 1, Adle-šiči 4. Skupaj: 168 delavcev.
Iz hrvaških vasi: Bubnjarci 21, Brlog 12, Brihovo 8, Bukovec 9, Brezovica 1, Boševac 1, Borovac 1, Brašljevica 1, Breznik 2, Bosanci 1, Cerje 1, Du-čiči 3, Donje dobrave 1, Dol. Paka 1, Djutrovica 1, Durlinci
5, Dvorišče 2, Griče 2, Gorniki 3, Jesenovica 4, Jurovo 7, Jel-ševnik 1, Jurovski brod 9, Kamanje 26, Karlovac 7, Kahanjac 2, Lukunič Draga 2, Liješče 1, Lipnik 1, Mrzlo polje 1, Miliči 1, Mali vrh 4, Novaki 2, Obrež
6, Ostri vrh 1, Ozalj 5, Orljako-vo 12, Prilišče 1, Preseka l,Pra-votina 1, Požun 3, Podgraj 2, Podbrežje 1, Prilatovci 5, Re-štovo 14, Ribnik 2, Sopot 3, Stranica D. 1, Vrškovac 3, Velike Lašče 1, Zalula 4, Zajačko selo 1 in Žakanjska sela 4. Skupaj 219 delavcev.
Iz metliške občine delajo v Beti delavci doma iz 42 vasi, iz črnomaljske iz 20 vasi, iz hrvaške pa so delavci doma v 53 vaseh.
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
Krivi smo sami
SAMO PET KOMUNISTOV MED 200 ČLANI KOLEKTIVA
Lojze Ivanič je sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v obratu Črnomelj. Komunist je od leta 1958, je mojster v krojilnici in oče treh otrok, od katerih pa ni nobeden včlanjen v Zvezo komunistov.
„Morda se boje dela in odgovornosti," mi je rekel, ko sem se temu čudil.
— Koliko članov šteje vaša organizacija?
„Samo pet nas je. Večinoma starejši ljudje. Med mladimi za ZK ni zanimanja ali pa mi premalo delamo z njimi. Več bi se morali pogo- ( varjati, jim pripovedovati o Zvezi komunistov in njeni preteklosti. Mladi se drže ob strani tudi zato, ker se bojijo odgovornosti dela. Vsemu temu smo krivi največ sami, ker smo v preteklosti zanemarili delo z mladimi ljudmi."
— Kakšno besedo imate komunisti v podjetju?
„Lahko rečem, da krojimo Dolitiko podjetja. Seveda
bi bili uspešnejši, če bi nas bilo več. Pet med dvesto ljudmi je malo."
— In povezanost z drugimi osnovnimi organizacijami?
,,Imamo skupne probleme, verjemite mi pa, da ne vem, kdo je sekretar osnovne organizacije ZK BETI v Metliki. Žalostno, toda resnično! To kaže na slabo povezanost med komunisti iz obratov. V tej smeri bomo morali drugače zastaviti."
— Kakšni so vaši načrti?
,,Povečati število članstva
in vzpostaviti boljše stike in sodelovanje z osnovnimi organizacijami v drugih obratih sta prvi nalogi. Veliko truda nameravamo vložiti še v odpravo socialnih razlik, nove naloge nas čakajo pri stabilizaciji in za uredbo bolj pravičnega nagrajevanja po delu."
— Kako ste komunisti zastopani v samoupravnih organih?
„Še enkrat poudarjam, da nas je premalo komunistov. Predsednik delavskega sveta je član ZK, v upravnem odboru sindikata pa smo trije. Več nas že ni."
TONI GAŠPERIČ
Sprehod po sejmu „MODA 73“
pper lij oper J§
Tudi letošnji sejem ,,Moda je prve dni obiskalo mnogo radovednežev, potem pa je sejem dobival bolj posloven značaj. Sicer pa je bilo kaj videti!
Obiskovalkam je srce vidno hitreje utripalo, ko so se ustavljale pred prelepimi pleteninami Angore, Almire, Rašice v beige, modri, sivi in zeleni barvi, pred ckskluzuvnimi modeli plaščev, torbic in pasov Industrije usnja Vrhnika, podjetja TOKO in
konus.
Tudi otroci niso bili pozabljeni, saj so tovarne prvič razstavne res ljubke in mladostne mo-ele v živih barvah. In tudi za
najbolj razvajene moške je bilo nekaj (čeprav samo paša za oči). Že pri vhodu so lahko videli prelepe srajce slovitega Christiana Diorja, vendar domači modeli niso tako zelo zaostajali za njimi. Tudi med moškimi oblekami smo lahko videli marsikaj novega. Precej je bilo športnih suknjičev in raznobarvnih hlač z modnimi širokimi zavih-ki.
,,Štant“ BETI je žel splošno priznanje. Razstavljali smo okusne modele kopalk in, kot vedno, lepe spalne srajce. Kot novost blago iz acryla. Žal je prevladalo mnenje, da bi bili
lahko na večerni modni reviji iz našega blaga bolj okusni modeli in bolj primerni vzorcem.
Ženska konfekcija je prikazala mnogo novosti, prevladovale pa so srajčne obleke in hlačni kostimi. Le ,,KROJ“ iz Škofje Loke nas je presenetil s kostimi, plašči in dežnimi plašči modernih krojev in lepih barv. Razstavljeni modeli na sejmu so dokazali, da naša konfekcija izredno napreduje, da je modna v barvah in krojih. Toda — mar bomo vse te čudovite modele videli v trgovinah?
Če jih bomo, bo najbrž tudi cena problematična zadeva. Na
žalost je tako, da ima količkaj moderen model zelo visoko ceno. Moda pa se hitro spreminja, tako da je poprečen žep težko dohaja.
Nekateri razstavljalci - bilo jih je bolj malo — očitno še niso doumeli, da ne zaostajamo več dve ali tri leta za evropsko modo in da je potrebno precej truda, da pritegneš pozornost vedno bolj zahtevnih pptrošni-kov. Upam, da so jih kvalitetni razstavljeni modeli le prebudili. S sejma sem odšla zadovoljna, saj je bil pester in vreden ogleda.
BARBARA FERLIČ
Metličani igrajo vse boljšo košarko. Popovič (15), Tone Vergot (4), Rožič (12) in Željko Vergot so se na 4. zimskem košarkarskem tumiiju v telovadnici osnovne šole v Bršlinu v Novem mestu z dobro igro izkazali in obetajo, da bodo v prvi slovenski „B“ ligi zasedli eno boljših mest. Na sliki: Ž. Vergot (8) je v tekmi z Novo-teksom pobral veliko žog (Foto: Janez Pezelj)
KK VRHNIKA : KK BETI
82 : 76
Košarkarji BETI so pred kratkim gostovali na Vrhniki, kjer so odigrali prijateljsko trening tekmo z vrhniškimi košarkarji, ki so bili člani druge lige.
Od košarkarjev BETI so pri igri nekoliko izstopali le Arbu-tin, Medek in Rožič. Koše so dosegli: Arbutin 25, Medek 24, Rožič 14, T. Vergot 8, Ž. Vergot 3, in Lalič 2.
N. LALIČ
Mali oglas
Izgubil sem voljo do dela. Poštene najditelje, nosilce stabilizacije prosim, da mi voljo vrnejo, delo pa lahko obdrže za nagrado. T. G.
Dve nedelji zaporedoma je potekal v Novem mestu turnir za pokal Dolenjskega lista v košarki. Med seboj se je pomerilo dvajset ekip. V finalni borbi so se srečali: gimnazija Novo mesto, Kočevje, Novoteks in ekipa BETI iz Metlike. V prvi finalni tekmi je NOVOTEKS premagal Kočevje, v drugi BETI novomeško gimnazijo, v finalni tekmi pa je novomeški NOVOTEKS premagal naše fante z rezultatom 88:67.
Za ekipo BETI so igrali: T. Vergor, Kosovac, Davtovič, La-
Kronika
t*rišli v januarju: Andrej Dular, Anton Okoren, Stanislava Mihalič, Martina Brajkovac, Anton Kočevar, Marija Malenšek, Angelika Mahovlič, Dragica Barbič, Anica Guštin, Verica Furjančič, Barbara Rudman, Katica Plesac, Milka Bohorič.
Odšli v januarju:	Rudolf
Zmaič, Stanko Brodarič, Olga Zorn, Ana Novosel, Jože Kočevar, Lovro Ribič, Marica Petrina, Ivanka Matjašič, Marija Grsag, Jožefa Slane, Janez Starc.
Vrsta zahval
Upokojenci, ki smo jih ob novem letu povabili v podjetje, so bili s srečanjem zelo zadovoljni, kar kaže vrsta zahval, ki so jih poslali v podjetje. Posebni zahvali sta poslala Kornelija Murn in Franc Majzelj. Vsem članom kolektiva želita veliko uspehov in osebne sreče v letu 1973.
Košarkarska pomlad
Razen starejših košarkarjev trenira tudi ekipa pionirjev. S
— Sinko, midva se ne moreva preseliti iz Metlike. Kdo bi pa potem za krajevno skupnost skrbel? “
treningi so začeli že novembra lani. V tej ekipi so se zbrali fantje od 14. do 16. leta: Jankovič, Orlič, Nenadič, B. Blatnik, M. Blatnik, Grbec, Ambrožič, Jaklič, Predovič, Muc, Na-stav, Popovič, Kukman, Majzelj, Nemanič in Badovinac. Vodi jih Željo Vergot. Fante je treba učiti povsem od začetka, zato jim spomladi ne bo lahko tekmovati v njihovi ligi. Ne moremo pričakovati takoj večjih uspehov, po nekaj letih prizadevnega treninga pa se bo o njih že slišalo več.
Razveseljivo je tudi, da so s košarko začeli tudi v pionirskih vrstah. Najmlajši vadijo pod vodstvom Zvonimirja Božiča. Kaže, da se Metliki obeta prava košarkarska pomlad.
T. G.
lič, Ž. Vergot, Arbutina, Medek, Rožič, Popovič, Prevalšek in Milek. Največ košev je v tekmi z Novoteksom dosegel Tonček^ Vergot
Zal moramo ugotoviti, da Metličani niso osvojili pokala. Dostikrat se ob podobnih priložnostih izgovarjamo na sodnike, tokrat pa roko na srce: naši so igrali ležerno, neborbeno, nezainteresirano. Tudi njihovo obnašanje ni bilo najbolj na mestu. Davtovič in Popovič sta dobila tehnični napaki, ker sta se prepirala s sodnikoma, ki sta po našem mnenju res slabo in pristransko sodila. Toda — je res „naloga“ igralcev, da se dajejo s sodniki? Ne bi bilo bolj pametno energijo porabiti za igro? Tudi poraze se bomo morali navaditi prenašati. V športu ne gre drugače.
TONI GAŠPERIČ
Karlovac 67: Beti 88
V športni dvorani šolskega centra v Karlovcu so košarkarji Beti odigrali s Karlovcem 67 prijateljsko trening tekmo. Končno so Metličani zaigrali tako, kot znajo. Z ostrim tempom so vse od začetka zmedli nasprotnike in polnili njihov koš kot za šalo. To dokazuje tudi rezultat - 88:53 za Beti.
„No, pa sem z igro nazadnje le zadovoljen," je ob prepričljivi zmagi dejal trener Metličanov — Pšeničnik. „Tako se igra, tako," je še dodal in odšel za svojimi fanti v garderobo.
Najbolj uspešen strelec je bil tudi tokrat razpoloženi Medek, ki je dosegel kar 31 točk. Tudi vsi drugi so se z odlično igro izkazali, čeprav niso dosegli toliko košev kot Medek. Zadetke so še dosegli: T. Vergot 10, Kosovac 5, Dautovič 9, Ž. Vergot 4, Lalič 6, Rožič 6, Arbutina 13 in Popovič 4.
N. LALIČ
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-I šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvoain. človek filmi in prelom - Dolenjski list, tiska KNJIGO-TISK Novo mesto.
Roko na srce: neborbeno!