Zbirka 1.zv. zakonov za upravno službo zv.1. Izdaja dr. Otmarja Pirkinajerja Zakon o posesti in nošenju orožja njegova razlaga in tozadevni pravilniki ter zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi Priredil in uredil dr. Otmar Pirkmajer načelnik ministrstva notranjih del Maribor 1928 Samozaložba Tisk Mariborske tiskarni- Vse pravice pridržane. Predgovor. V svoji praksi smo zapazili in doživeli vse neprijetnosti, ki se dogajajo ob vršitvi upravne službe upravnemu organu, kadar se hoče —: in kar se mora — naslanjati pri vsakem upravnem dejanju na zakon, oziroma zakonske predpise. Pravna snov, ki jo uporabljajo organi občc-upravnc službe, spričo nepreglednih posledic gotovo prekaša vsaka drugo stroko tako po svojem obsegu, kakor tudi po svoji občutljivosti. Sodnijska stroka n. pr. ima svoje zakono-dajstvo sistematsko kodificirano po svoji ma-terijalno-pravni in po formalno-pravni prirodi; upravna stroka pa svojim organom za uporabo zakonov še dolgo ne bo mogla nuditi svojo obsežno pravno snov urejeno in sistematski obdelano v izčrpnih zakonih. Ta veliki nedostatek v naši administraciji občutimo vsak dan težko, njegove škodljive posledice pa vidimo zlasti tam, kjer vrše upravno službo organi z nedovoljno kvalifikacijo; v reševanju težkih problemov so ti često prepuščeni sami sebi in s težavo stikajo za predpisi, ki naj jih uporabijo v konkretnem slučaju. Kadar je bilo stikanje za normami brezuspešno ali pa se je takemu utrudljivemu poslu sploh 6 izognilo, se pogosto dogaja, da sc rešavajo najtežja vprašanja ne glede na veljavne predpise in naj si bo kakorkoli in kakor pač nanese, to pa še dostikrat po dvomljivi sposobnosti do-tičnih organov. Ni nam neznano, kakšen je uspeh take upravne službe, in spozna se precej lahko tudi iz splošne slike, ki se nam nudi o naši administraciji v vsakdanji kritiki . . . Vendar bi ne bilo prav, ako bi gledali izvir vsega zla! za našo administracijo le v prej omenjenem nedostat-ku. Vzlic temu pa težko kdo ovrže naše nazi-ranje, da je prvi in glavni pogoj za urejeno administracijo : norma, t. j. zakon, oziroma zakonski predpis, ki mora biti gibalo za vsako upravno delovanje in ki ga mora upoštevati v vršenju svoje službe vsakdo, bodisi poslednji občinski stražnik. To je treba še posebe naglasiti, ker vidimo v vsakdanji praksi, kako zelo je potrebno, podrejene organe vzgojiti za pravilno, pravno slivatanjc upravne službe. Niti najmanj ni pretirano, ako trdimo, da nI naši državi nič tako potrebno, kakor da se dvigne pravni nivo njene uprave. Omenili smo vrednost pravne vzgoje za našo administracijo, da se tako lahko pravilno presodi delo naših znanstvenikov in praktikov, ki bogate našo upravno-strokovno književnost. Upamo, da se ne vzame za kako neskromnost. 7 če še posebe omenimo nje, ki v poznavanju truda, s katerim se uvajajo naši novi zakoni v prakso, ne beže od tega, da bi izdajali zakone in komentarje, ker dobro vemo, kako ravno tako delo lahko mnogo pomaga, da se dvigne naša administracija na višjo stopnjo. To navajamo, ker so taki motivi soodloče-vali, ko smo se odločili, da izdamo posebno »Zbirko zakonov za upravno službo«, katere prvi zvezek s tem predajemo javnosti. Ta zakonska zbirka je v prvi vrsti namenjena obče-upravnim oblastvom prve in druge stopnje, katerim je najčešče poverjeno, da izvršujejo zakon. Naša posebna težnja pa je in ostane, da odgovarja ta »Zbirka« tudi potrebi, ki jo zlasti občutijo podrejeni občinski organi, kadar morajo uporabljati zakon in zakonske predpise, in potrebi, ki jo končno občuti tudi prebivalstvo samo. Uradom naj nudi ta »Zbirka« neobhodno pomožno sredstvo za kar najbolj točno vršitev službe, ki jim je poverjena, kakor tudi za to, da dajejo občinstvu lahko kar najbolj točna pojasnila. S svojo razlago zakonskih določb bi hoteli doseči, da se že pri začetku uporabljanja zakona učvrsti gotova praksa in se ustvari tako za vso našo državo enakost pri uporabljanju. Mišljenja, ki jih navajamo, se opirajo v glavnem na motive zakona; o njihovi pravilnosti se bo dalo 8 soditi šele potem, ko se bodo predpisi izvedli v praksi in bo praksa dovedla do presodb upravnih sodišč. Mislimo, da to ne manjša vrednosti knjige, ker nočemo ničesar predstaviti nepremišljeno, a se obenem potruditi, da prodre v razlagi zakonskih predpisov nazira-hjc, ki je prevladovalo pri izdelavi prctolmače-nih predpisov. Tako se lahko najbolj zvesto približamo intencijam zakonodajalca, kar pač mora biti aksiom vsakomur, kdor hoče interpretirati norme v slučaju praktične uporabe. Pri načinu pisanja se oziramo na tiste, ki jim je ta izdaja namenjena, čeprav se ob raz-matranju neizogibljivih teoretskih vprašanj ne moremo odreči izrazov, ki so se že tako vdo-mačili v pravnem znanstvu, da jih lahko razume tudi lajik ali se jim mora priučiti vsaj tisti, ki ima vsak dan posla z upravno službo. Veselilo bi nas, ako s to izdajo dosežemo svoj prej omenjeni smoter, ker bi tako tudi s svojimi skromnimi silami vsaj nekoliko lahko doprinesli za dobro in za preporod našega naroda in naše domovine. V Beogradu, dne 1. oktobra 1928. Dr. O. P i r k m a j e r. Vsebina Stran L UVOD ..............................15 n. ZAKON O POSESTI IN NOŠENJU OROŽJA OD 14. JUN. 1928. 1. Obče določbe. I. (čl. 1—6.)..............31 2. Posest in nošenje. II. (čl. 7—16.)............37 3. Nabavljanje in iprijavljanje orožja in izdajanje orožnih listov. III. (čl. 17—21) ... 48 4. Izdelovanje, prodajanje in >prevažanje orožja in streliva. IV. (čl. 24—28.) . . . . . 64 5. Kazenske določbe. V. (čl. 29—43.)..........72 6. Končne določbe. VI. (čl. 44-A1.) ...... 84 7. Prehodne -določbe. VII. (čl. 48—52.)..........89 8. Sklep. VIII. (čl. 53. in 54.)................94 III. PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA O POSESTI IN NOŠENJU OROŽJA OD 1. JUL. 1928. Obče določbe. I. (§§ 1—8.) § 2. Sporni slučaj glede pojina orožja..........100 § 3. Pojem streliva ...................100 § 4. Kaj je lovska puška ■...................101 § 5. Kaj je lovska karabinka .............101 § 6. Vojaško orožje .....................101 § 6. Sporni slučaji ......................102 10 Stran § 7. Spor glede orožja vojaškega značaja . . 102 § 8. Dovoljeno orožje ....................102 Posest In nošenje orožja. IL (§§ 9—16.) S 9. Orožje po čl. 7. in imovina, ki je zavarovana ........................103 § 10. Nošenje orožja po čl. 7. izven hiše .... 104 S 11. Uporaba orožja na streliščih............105 §11. Podaritcv vojaškega orožja............105 § 12. Orožje kot službena oprema rezervnih častnikov ........................106 § 13. Oboroževanje mestnih stražnikov z vojaškim orožjem .........106 § 14. Evidenca o vojaškem orožju......107 § 15. Zapriseženi organi javne straže.....107 § 16. Listina o istovetnosti javnih organov ... 108 Prijavljanje orožja in oblastvena dovoljenja. III. (§8 17—35.) § 17. Prijava orožja ....................108 § 18. Register iprijavljencga orožja......109 § 19. Potrdilo o .prijavi orožja....... . 110 § 20. Dostavljanje prijave srezkemu poglavarju . 111 § 21. Prošnje za dovoljenje nabave in posesti orožja ............111 § 22. Reševanje prošenj..........112 § 23. Vsebina odobrenja za nabavo in nošenje orožja ............113 § 24. Register o izdanih dovolilih za nabavo in posest orožja..................113 § 25. Pravice po orožnem listu..............114 11 Stran § 26. Vojaško orožju in orožje vojaškega zna- § 27. Orožni list za nedovoljeno orožje .... 114 § 28. Obrazcc orožnega lista................115 § 29. Register orožnih listov................116 § 30. Orožni list po čl. 11....................116 § 31. Viziranje orožnili listov................117 § 32. Odvzemanje pravice do posesti in nošenja orožja ........................117 § 33. Odvzemanje orožja po 51. 22..............118 § 34. Evidenca odvzetega orožja.......119 § 35. Licitacija odvzetega orožja......119 Prodajanje In prevažanje orožja. IV. (§§ 36. do 44.) § 36. Knjige o nabavljanju in prodajanju orožja in streliva......................120 § ST. Vodstvo knjige o nabavljanju orožja in streliva ......................121 § 38. Vodstvo knjige o prodajanju orožja in streliva ......................122 § 39. Odgovarjajoča količina ! streliva.....123 § 40. Prodaja streliva lastnikom orožnih listov in lovskih kart . .................123 § 41. Nakaznice za {prodajanje razstrelil .... 124 § 42. Prodajanje orožja ..................124 § 43. Seznamki o prodanem orožju......125 § 44. Orožje potnikov iz inozemstva.....126 Kazenske določbe. V. (§§ 45—47.) § 45. Izrekanje kazni...........127 § 46. Postopanje z orožjem, odvzetim po čl. 40. 127 § 47. Pristojnost za kaznovanje............128 12 Stran Prehodne odredbe. VI. (§§ 48—52.) § 48. Prijava orožja ........... 129 § 49. Zamer.ianje dosedanjih dovolil.....129 § 50. Pri zaincnjanju dovolfl se ne plača tak.sa "130 §51. Prijava in odvzemanje orožja vojaškega značaja po čl. 50. : .■ . . .. •. . . 131 S 52. Likvidacija dokončanih kaznivih dejanj . . 132 Sklep. VII. (§8 53—54.) § 5.3. Navodila za upravna oblastva..... 132 IV. PRAVILNIK O PROIZVAJANJU, PRODAJA-NJU IN UVOZU SMODNIKA, DINAMITA IN DRUGIH RAZSTRELIL IN RAZNESIL, OROŽJA IN STRELIVA od 25. avg.. 1920., 1. Proizvajanje (čl. 1. in 2.) ....... . 153 2; Prodajanje smodnika, razstrelil in drugih zmesi (čl. 3—12.)..................154 3. Prodajanje, posest in nošenje orožju • in stre- Iiva (čl. 13^17.) ...' .- . . . .V.: ..- 159 4. Uvoz (čl. 18—28.) .... ....... 160 5. Kazni (čl. 29.) ........................167 6. Sklep (čl. 30. in 31.) . .................167 V. ZAKON O ZAŠČITI JAVNE VARNOSTI IN REDA V DRŽAVI od 2. avg. 1921. (čl. 1-^21.) ..... 173 13 Stran VL NORMATIVNO NAVODILO MINISTRA NO-TRANJIH DEL ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA O POSESTI IN NOŠENJU OROŽJA. od 9. avR. 1928.......... 185 VII. KAZALO 189 Uvod Vsak zakon je otrok časa, ki ga je rodil, zato nosi vsa njegova znamenja. Kdor hoče pravilno tolmačiti posamezne zakonske določbe, mora imeti pred očmi časovne razmere, pod katerimi je zakon nastal. Kadar gre za zakon iz današnje dobe, nam ni težko, govorili o njegovi zgodovini. Sicer nam tudi slenografeki zapisniki narodne skupščine v gotovi meri nudijo sliko o tem, pod kakšnimi razmerami je zakon nastal, kakor tudi o intencijah zakonodajalca. To gradivo je načelno velike vrednosti za vsakogar, ki hoče točno spoznati pravo zakonodajalčevo voljo, glede na njegov obseg pa ne moremo tukaj priobčiti vseh podrobnosti. Da pa bi spoznali v tej knjigi historijat o nastanku zakona o posesti in nošenju orožja vsaj v glavnih potezah tudi tisti, ki niso imeli priložnosti, da ta nastanek spremljajo, nameravamo v naslednjem navesti o njem nekatere podatke, obenem pa tudi izpremembe prvotnega predloga v posameznih fazah sprejemanja tega zakona. Že ob razglašenju zakona o posesti in nošenju orožja od 18. februarja 1922. 1. se je vedelo, da se mora ta zakon čimprej zamenjati s 16 podrobnejšimi normami. Kajti ko se je hotelo začeti z uporabljanjem tega zakona, se je uvidelo, da njegovi maloštevilni členi (14) ne uravnavajo niti poglavitnih vprašanj, ki jih zahteva praksa, in da se zakon sam ne ozira na potrebe, ki zahtevajo zasiguranje javne varnosti. To naziranje se je še bolj utrdilo, ko se je začel izdelovati pravilnik za izvršenje tega zakona. Ker je bilo kaj malo upanja, da bi se v bodočih letih mogli sprejemati novi zakoni, se je moralo vnesti v pravilnik vse, kar zahteva uporabljanje zakona v praksi, čeprav se je videlo, da se tako prekorači zakonsko pooblastilo. Šele po 7. avgustu 1924.1., ko je bil izdan omenjeni pravilnik, se je začel faktično uporabljati omenjeni zakon, medtem ko se njegove glavne določbe do takrat stvarno sploh niso uporabljale. Za ne dolgo pa se je pokazalo, da je tudi pravilnik neprimeren v praksi. Ko so začela presojati upravna sodišča odločitve upravnih oblastev, izdane na podlagi tega pravilnika, so bile te v nemali zadregi, kajti pravilni-kove določbe, katere so bile vnešene vanj spričo razmer, niso vedno odgovarjale zakonskim pooblastilom. Ali še preden je bil razglašen pravilnik, je bil iz parlamentarnih vrst predložen narodni skupščini nov predlog zakona o nošenju orožja. 17 Ta zakonski predlog se je naslanjal na takrat veljavni zakon iz leta 1922. ter je obdelal predmetno gradivo v 28 členih. Pa tudi ta predlog je imel isti ncdostatek kakor omenjeni zakon: ni namreč obravnaval ureditve nekaterih važnih osnovnih vprašanj, ki bi jih bilo treba spraviti v zakon. Razen tega pa je imel precej napak tudi glede kodifikatorno-tehniške strani, zlasti v razdelitvi snovi. Povodom kritičnega presojevanja tega zakonskega projekta, je veliki župan mariborske oblasti*) predložil ministrstvu notranjih del svoj nov načrt s 41 členom. Ta načrt je sprejel določbe skupščinskega projekta in jih dopolnil, uredil vse zakonsko gradivo ter mu dal sistematsko razdelitev, ki se je lahko razvidela iz naslovov posameznih poglavij. V oddelku javne varnosti ministrstva notranjih del se je na podlagi omenjenega načrta velikega župana mariborske oblasti in ostalih došlih mišljenj končno redigiral projekt zakona, kakor ga je koncem leta 1927. predložila kraljeva vlada narodni skupščini. V tej končni redakciji je naraslo število členov na 54; žal, da se pri razporeditvi gradiva v posamezne člene ni dovolj gledalo na ■*) V tem času je bil veliki župan mariborske oblasti pisec tega dela. Poleg drugih je imel pri izdelovanju omenjenega projekta marljivega sodelavca v srezkem poglavarju v Slov. Konjicah g. dr. Karlu Trstenjaku. Zakon (i ]K>Bi-ali iu nošenju orožja 18 to, da bi bil predlog glede na sistematiko brezhiben. Odbor narodne skupščine za proučevanje tega zakonskega projekta je predložil po dokončanem delu narodni skupščini sledeče poročilo o izvršenih izpremembah: »Odbor za proučevanje zakonskega predloga o posesti in nošenju orožja je proučil ta zakonski predlog ter je napravil na njem spodaj označene izpremembe, s katerimi se je soglasil pristojni minister notranjih del: Izpremembe so napravljene v sledečih členih : v čl. 3. se briše beseda »d v e« in vstavlja beseda »v e č«. V čl. 7. se vstavljajo za besedo »držati« (imeti) te besede: »pa tudi za obrambo svoje imovine izven hiše nositi« in za besedo »prijaviti«: »državnemu upravnemu ali policijskemu oblastvu prve stopnje, kjer je ta v kraju občin, če pa je ni, občinskemu oblastvu. Občine morajo voditi seznam in vrsto prijavljenega orožja ter o tem poročati svojemu pristojnemu upravnemu državnemu oblastvu«, črtajo pa se besede: »o b č e-u p r a v n i m o b I a-stvom prve stopnje (srezkemu poglavarju, mestnemu županu s pravicami državnega upravnega oblastva prve stopnje) ali 19 odgovarjajočemu državnemu krajevnemu policijskemu oblastvu«. V čl. 9. se za besedo »orožja« vstavljajo besede : »razen v slučaju člena 7. tega zakona«. Čl. 11. se črta. V čl. 18. se postavlja za besedo »osebe« beseda »postavljen e«, za besedo »nadzorstvo«: »z izvršnimi sklepi pristojnih oblast e v«, za besedama »državljanske pravice«: »sodno sodbo« za besedo »pijanci« pa: »in so za take proglašene s sklepom občinskega odbora s v o j e o b č i n e«. V čl. 21. se izpusti drugi odstavek. V čl. 25.**) se za besedo »d e 1« dostavlja »za puškarske in obrtne obratovalnice, kipredelujejoinpo-pravljajo dovoljeno orožje, velja-jodoločbezakonaorad n jama (obrtnega zakona)«. V čl. 32. se za besedo »lista« vstavlja: »naj se kaznuje v denarju od 10 d o 50 d i n a r j e v; k d o r p a«. V č!. 44. se dostavlja za besedo »oblasti«: »zoper odločbe velikega župana pa pri ministru notranjih del«. Dostavljaje narodni skupščini to poročilo z definitivnim tekstom zakonskega projekta, kakor ga je izpremenil odbor, je odboru čast, pro- Zdaj čl. 24. 2* 20 siti narodno skupščino, da izvoli sprejeti tako izpremenjeni.« V narodni skupščini se je razpravljalo o zakonskem predlogu v dneh od 30.—31. marca 1928. 1. Motivno poročilo ministra notranjih del se glasi: »Leta 1922. je bil sprejet za vso državo enotni zakon o nošenju orožja in pravilnik za izvršitev tega zakona. Kakor hitro se je začel ta zakon uporabljati, so se občutile razne težkoče; iz občinstva in iz naroda so prihajale pritožbe in želje, da se ta zakon izpremeni. Vlada je hotela ugoditi tem željam naroda ter jih je sploh hotela spoštovati, a ker ji je bilo tudi znano, da so se varnostne razmere v državi popravile in postale docela normalne, zato je vlada že lansko leto pripravila in predložila narodni skupščini projekt zakona, ki sedaj leži pred vami in ki je izpremenjen samo toliko, kolikor je to povedal poročevalec. »Stari zakon, ki je veljal doslej, je popolnoma izpremenjen, tako da se lahko reče, da je ta zakon nov Zakon, da to niso dopolnitve in izpremembe starega zakona, marveč se je hodilo po docela novi poti. 21 »Pri njegovem izdelovanju se je oziralo na želje narodove; oziralo se je na praznine, ki so se pojavljale, kadar se je uporabil dosedanji zakon. Prav tako se je gledalo tudi na to, da se olajša postopanje pri kupovanju in pri dovoljevanju za nošenje orožja in postopanje pri njegovem odvzemanju, oziralo pa se je tudi na javno varnost in red v državi. »Projekt se je vsestransko pretresal in dostavil velikim županom, ki so povedali svoje želje, dostavil pa se je tudi zainteresiranim korporacijam, tako lovskim organizacijam — na vse izražene želje se je oziral tudi odbor narodne skupščine, ki je izvršil izpremembe tega zakona. »Ce se ozremo na določbe, ki so veljale doslej, lahko rečemo, da je storjen s tem zakonskim projektom velik napredek. Na prvem mestu se mora omeniti, da se lahko svobodno ima orožje, ki ga nosi narod; to so lovske puške, samo-kresnice in kremenjače, ki se ne uporabljajo več dosti. Za vse to orožje se ne terja nikakršno novo dovolilo, potrebna je le prijava in sicer ne prijava na srez-ko oblastvo ali na velikega župana, marveč le prijava na najbližjo državno ali 22 občinsko oblastvo. Za drugo orožje, ki je kvalificirano kot dovoljeno orožje, ni več potrebno dovoljenje velikega župana, temveč le dovoljenje najbližjega policijskega oblastva, to pa so srezki poglavarji in krajevna državna policijska oblastva. Za orožje, ki se le prijavi, je to olahčanje, ker ni potrebno zanj dovolilo in nikakršno plačevanje kolkovine in taks niti za sprejemanje niti za izdajanje reverza, a za orožje, ki je zanj potrebno dovoljenje, se plača taksa samo enkrat. »Nadaljno olahčanje je v tem, da imajo trajno veljavo orožni listi, ki se izdajajo za nošenje in posest orožja. Ti veljajo trajno in mislim, da se je narodu zelo s tem pomagalo, ko ni treba, da gubi čas in ima stroške, ki so bili potrebni do-zdaj spričo vsakoletnega dovoljevanja za nošenje orožja. »Orožni listi se izdajajo na ime prijavljene osebe, ker pa obstojajo tudi rodbinske zadruge, se predvideva, da se izdajo orožni listi lahko tudi za vse rodbinske člane, ki imajo kvalifikacijo za nošenje orožja, tako da služi en sam orožni list lahko za vse zadrugarje iste rodbinske zadruge. 23 »Nadaljno olahčanjc, s katerim se je ugodilo narodu, je v tem, da ni potreben nov orožni list, marveč se le stvari zamenja. Dotična oseba se samo javi pristojnemu oblastvu, kjer dobi za stari orožni list novi. Zato se ne plačajo nikakršne takse. Orožni list se zamenja lahko v treh mesecih. Tu se tudi lahko prijavlja orožje, za katero doslej poedin-ci niso imeli nikakršnega dovoljenja, in to brez nevarnosti, da se zato kaznujejo. »Nadalje se smatrajo vojaške puške, ki so jih posamezniki rabili v vojnah za osvoboditev in ujedinjenjc našega naroda, za rodbinske puške, za zgodovinske puške ter se ne bodo odvzemale. »I)a se zakon lažje in bolje uporabi, je daua definicija orožja in so označene posamezne kategorije. Po sedanjem zakonu so se smatrala kazniva dela po tem zakonu za prestopke, poslej se smatrajo za prekrške in jih bodo preiskovala oblastva pristojnih pokrajin po predpisih, ki veljajo v teh pokrajinah. Kazni po tern zakonu so milejše in se bodo izrekale hitreje ter z manjo izgubo časa samih državljanov. Edinole kazniva dejanja po čl. 35. in 37. so prestopna dejanja in ta bodo preiskovala preiskovalna oblastva, 24 ki so v posameznih pokrajinah zato pristojna po splošnem kazenskem postopanju, za njihovo kaznovanje pa so pristojna sodišča prve stopnje, oziroma okrajna sodišča, tako da sodišča po tem zakonu ne bodo s temi zadevami preobremenjena, kakor so to bila doslej. Za sodišča so vendar z novim zakonom zadržani težki pregreški. Ako bi kako nižje oblastvo odbilo dovolilo za nošenje orožja, se stranka lahko pritoži na višje oblastva vse gor do poslednjega, t. j. do ministrstva notranjih del.« Omeniti moramo še izpremembe, ki jih je za razpravo v narodni skupščini predložil minister notranjih del, kjer je navedel sledeče: »Ciospoda, v imenu vlade si dovoljujem predložiti nekatere izpremembe v predlogu zakona o posesti in nošenju orožja. V prvem članu v prvem odstavku naj se zamenjajo besede »i 11 trgovine« z besedami »ali ob rta«. Zaradi skladnosti s 5. čl. naj se v čl. 3. v drugem odstavku preneso za besedami »a v t o m a t s k c p i š t o 1 e« besede iz prve vrste druge alineje »in revolverje«, tako da bi se glasila druga alineja: »lovske ka-rabinke, avtomatske pištole in revolverje vseh vrst, izvzernši one, 25 s k at e r i m i je oborožena naša vojska«. V čl. 4. se beseda »trgovine« zamenja z besedo »obrt a«. V čl. 7. naj se doda za besedami »d o v o 1 j e-n o imeti« besedico »p a« in v 2. vrsti za besedo »imovine«: »izven hiše«. (Medklic: »A čl. 10.?«) Mislim, da se ne najde minister notranjih del, ki bi bil tako lahkomiseln in prevzel na se, da bi razglasil o kaki oblasti, da je v njej ogrožena javna varnost. Tega ne verujem. Dalje predlagam, da se doda v čl. 16. v 2. vrsti za besedo »oblaste v« stavek: »kakor tudi zapriseženi organi javnega ob las t v a kakršnekoli vrste.« Potem čl. 17. Ta čl. se taktično ne sklada s čl. 7., ker je bil čl. 7. v odboru izpremenjen, ni pa bil skladno s čl. 7. izpremenjen tudi čl. 17; zato prosim, da se v 3. vrsti za besedo »p r i j a v i-t i« doda: »pristojnemu o b 1 a s t v u, i m e-n o v a n e m u v čl. 7.« V sledečem čl. IS. naj se črta beseda »jamstvo« in postavi mesto nje besedi: »z a d o s t-neni prepričanju«. Dalje naj v 2. alineji postavi mesto besede »nadzorovalnih« beseda »pristojni h«. V 3. alineji naj se bri- 26 šejo besede »dejanj iz ko ris to 1 jub j a« ter zamenjajo z besedami: »kaznivih dejanj iz koristoljubja po občem kazenskem zakon 11«. V čl. 28. naj se postavijo mesto besed »i n g a lahko v r n e j o« besede: »ki pa ga mor a-j o o b p o v r a t k u vrniti«. V § 40. je pozabljen S 31. Pri 8 44. bi samo pripomnil, da prvotni vladni predlog ni zahteval, naj rešuje kot poslednja instanca minister notranjih del, marveč je to odbor soglasno sprejel. (Svetozar Pribicevič: Vi hočete znabi-ti namenoma vse centralizirati v Beogradu, da bi bila mržnja na Beograd večja.) Za čl. 51. naj se uvrsti nov čl. 52., ki se glasi: »V s e k a z n i, izrečene do dne, ko stopi ta zakon v veljav o, p o d o s e d a n j e m zakonu o posesti in nošenju orožja, se odpuščajo, v kolikorniso že izvršene; ko-1 i k o r pa uvedeno postopanje še ni dokonča n ododne, kostopitazakon v veljavo, ga je nadaljevati p o tem zakonu.« (Dr. Krnjevič: A čl. 51.?) Ta ostane: mislim, da se ne bo odvzemalo orožje onim, ki so bili na kakih drugih frontah. Ravno to tolmačenje pa se lahko vnese v pravilnik. To lahko damo v pravilnik. Prosim, da sprejmete te izpremembe. Mislim, da smo popolnoma ugodili najvažnejšim zahtevam v tem oziru.« 27 Narodna skupščina je na kraju druge seje predlog zakona sprejela z rezultatom: 139 za in 31 proti. Tudi ta zakon predvideva poseben pravilnik za svojo izvršitev v praksi. Potreba takega pravilnika se je že jasno pokazala ob priliki debate v narodni skupščini, kjer je zastopnik kraljeve vlade obljubil, da nekatere zakonove nejasnosti popravi v uredbi za njegovo izvršitev. Pisec je dobil nalog, da izdela tako uredbo in njegov predlog je dobil svojo definitivno tekstualno redakcijo v posebni komisiji, v kateri so bili tudi odposlanci ministrstva vojske in mornarice ter ministrstva šum in rud. Da bi se dosegla enakost v uporabljanju zakona, daje pravilnik precej podrobna navodila za pristojne oblasti ter predvideva za to razne obrazce, s katerimi se bistveno olajša uporabljanje zakona. Zakon o posesti in nošenju orožja od 14. junija 1928. 1. Zakon o posesti in nošenju orožja/ I. OBČE DOLOČBE. Člen 1. Za orožje v smislu tega zakona se smatra vsako orožje, ki služi za napad ali obrambo in ki ni po svoji značilni lastnosti namenjeno ne za domačo rabo ne za smotre umetnosti ali obrta. V spornih primerih odloča o tem upravno oblastvo prve stopnje. Pod odredbe tega zakona spada tudi strelivo za strelno orožje. Definicija pojma orožja se opira na smoter, ki ga analizira v pozitivni in negativni smeri. Odločujoči moment je v službi za napad ali obrambo. Iz tega izhaja, da mora biti predmet, ki se kvalificira za orožje. * Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 28. julija 1928., št. 172/LV, iii v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 1. avgusta 1928.. št. 260/72. (Sklep narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LVIII. redni seji od dne 31. marca 1928.) 32 Zbirka zakonov za upravno službo. sposoben tako za napad kakor tudi za obrambo in to seveda za uspešen napad ali obrambo. To tolmačenje zlasti povdarja pravilnik v § 2. Predmet, ki se kvalificira za orožje, mora z ozirom na potrebo služiti za napad pa tudi za obrambo. Predmeti, ki služijo le za obrambo, na pr. šlem ali plinova maska, niso orožje. »Napad« in »obramba« se ne nanašajo samo na osebo, marveč tudi na imovino; to tolmačenje izhaja iz čl. 7. Za orožje zakon ne smatra le strelno,1) temveč tudi hladno orožje. Za orožje se ne smatrajo noži, ki so namenjeni za domačo uporabo, čeprav lahko uspešno služijo za napad. »Domača uporaba« pa ni le uporaba izključno v hiši, marveč sploh uporaba v vsakdanjem življenju, tako n. pr. pri poljedelstvu (kosa, srp, vile, kopač, sekira i. pod.). Orožje, ki služi za smotre umetnosti, na pr. orožje, ki ga uporabljajo artisti ali ki se nosi ob javnih nastopih v gledališču, se ne smatra za orožje, čeprav bi imelo drugače vso kvalifikacijo orožja. ') Najnovejši tozadevni zakon Nemčije (Ge-setz iiber Schusswaffeu und Munition) od 12. aprila 1928., se nanaša izključno na strelno orožje. Zakon o posesti in nošenju orožja. 33 V raznih obrtih uporabljajo raznovrstne predmete, ki bi lahko spadali pod pojem orožja, ako bi pri tem ne odločeval njih namen. Kako naj se postopa v spornih slučajih, natančnejše predpisuje § 2. pravilnika. Pojem streliva, ki ravno tako spada pod odredbe tega zakona, je opisan v § 3. pravilnika. GI. zak. čl. 2., 3., 4., 5., 6. in 7.; pravilnik §§ 2., 3. in 7. Člen 2. Z ozirom na odredbe tega zakona se orožje deli na: 1. dovoljeno orožje; 2. nedovoljeno orožje; 3. vojaško orožje; 4. orožje vojaškega značaja. Kategoriziran je orožja je izvršeno iz zakonsko-tehničnih razlogov, da se razvr-ste z ozirom na razdelitev orožja tozadevne določbe in da je pozivanje na nje preprostejše. Člen 3. Dovoljeno orožje se deli dalje na: 1. vse vrste lovskih pušk z eno ali več cevmi, potem na samokresnice (smirnarice) in kremenjače; /■kun o jm!*rriti in nošenju orožju 3 34 Zbirka zakonov za upravno službo. 2. lovske karabinke, avtomatske pištole in revolverje vseh vrst, izvzemši one, s katerimi je oborožena naša vojska. Razdelitev orožja v tem členu na dve podkategoriji je izvršena z ozirom na čl. 7., v katerem je za orožje pod te. 1. čl. 3. dovoljena posest in nošenje orožja za obrambo imovine. Zakon ne govori o tem, katero orožje .je dovoljeno, temveč našteva spričo razdelitve najpogostnejše vrste strelnega orožja; v sledečih členili pa nahajamo definicijo za nedovoljeno orožje, za vojaško in za orožje vojaškega značaja. Tako lahko z negativno dedukcijo dospemo do določitve pojma: »dovoljeno« orožje. Tega sredstva se poslužuje pravilnik v § S., kjer pravi, da se mora orožje, ki ne spada pod 2., 3. in 4. kategorijo, smatrati za nedovoljeno in sicer, če ne gre za lovske puške, za samokresnice in kremenjače ali pa dovoljeno orožje iz tč. 2. čl. 3. Pojem lovskih pušk in lovskih karabink je točnejše označen s pravilnikom v SS 4. in 5. 01. zakon čl. 7., 8. in 9.; pravilnik §§ 4. in 5. Člen 4. Za nedovoljeno orožje se smatrajo bodala, bajoneti, trirezni meči, puške v palicah, bodala Zakon o posesti in nošenju orožja. 35 v palicah kakor tudi vsako tajno, za napad sposobno orožje, ki ni namenjeno ne za izvrševanje umetnosti ali obrta ne za domačo rabo (bokserji in temu podobno). Razen za vrste, ki so izrecno omenjene, je odrejeno, da se smatra za nedovoljeno orožje vsako skrito, za napad sposobno orožje. Bokser je kot skrito orožje naveden le za primer (eksemplikativno). »Tajno, za napad sposobno« orožje je ono, pred katerim se napadenec ne more braniti, ker ne more vnaprej vedeti zanj ali pa ga ne more vnaprej presoditi po njegovem efektu. Ni treba, da se nosi tako orožje nevidno, ono je lahko maskirano tako, da predstavlja predmet, ki izgleda docela nenevaren ali za napad nesposoben, na pr. palica z vdelanim bodalom. Cien 5- Za vojaško orožje sc smatrajo topovi, mi-traljezc, vse vrste bomb in granat, puške in revolverji, s katerimi je oborežena naša vojska. Topovi, mitraljeze, bombe in granate se tedaj v smislu tega člena v vsakem slučaju smatrajo za vojaško orožje. Semkaj pa se morajo uvrstiti tudi puške takrat, ako 36 Zbirka zakonov za upravno službo. je z istim sistemom oborožena naša vojska; v drugem slučaju puške z ozirom na efekt vojaških pušk lahko spadajo pod čl. 6. (orožje vojaškega značaja). Moderna vojaška tehnika pozna seveda še druge priprave, tako ognjemete, brizgalke s strupenimi plini in druga napadalna sredstva, ki so po svojem namenu vojaško orožje. Zakon teh ne navaja izrecno, ker je promet z njimi v resnici onemogočen in zato sploh niso prešle v privatno rabo. (11. zakon čl. 13. in 14.; pravilnik §8 6., 11., 12., 13. in 14. Člen 6. Za orožje vojaškega značaja se smatra ono, ki je bilo prej v oborožbi naše ali tuje vojske, s katerim so oborožene tuje vojske in ki vobče učinkuje kakor vojaške puške. Za orožje vojaškega značaja se smatrajo samo puške, ker morejo samo te imeti pogoje, da »vobče učinkujejo kakor vojaške puške«. 01. zakon čl. 14.; pravilnik § 7 Zakon o posesti in nošenju orožja. 37 II. POSEST IN NOŠENJE. Člen 7. Doma je dovoljeno imeti, pa tudi za obrambo svoje imovine izven hiše nositi orožje iz točke 1. člena 3. tega zakona z odgovarjajočo količino streliva; toda prijaviti se mora državnemu upravnemu ali policijskemu oblastvu prve stopnje, kjer je to v kraju občin, če pa ga ni, občinskemu oblastvu. Občine morajo voditi seznam in vrsto prijavljenega orožja ter o tein poročati svojemu pristojnemu upravnemu državnemu oblastvu. Posest orožja iz tč. 1. čl. 3. je dovoljena le za osebe, ki niso naštete v čl. 18. Ta omejitev izhaja iz 3. odstv. čl. 17. Nošenje omenjenega orožja izven hiše je dovoljeno samo za obrambo svoje imovine. Pri dovoljenem nošenju orožja izven hiše se tedaj smatra, da dotičnik poseduje lastno imovino. Pravilnik pravi v S 9., da more imeti omenjeno orožje dotični gospodar, tedaj posestnik domače imovine, pri tem ko morajo člani družine, oziroma zadruge, imeti dovoljenje za posest, oziroma orožni list. Natančneje je to predpisano v čl. 20. odstv. 2. 38 Zbirka zakonov za upravno službo. Pravilnik v y. in 10. točnejše odreja obrambo imovine, oziroma nošenje orožja izven liiše. Omeniti je treba, da s tem členom ni uravnano vprašanje rabe orožja, za katero sta posest in nošenje dovoljena; za ta slučaj marveč še nadalje veljajo poedini zakonski predpisi (kazenski zakon, državljanski zakon, lovski zakon, vojni in policijski predpisi). Glede prijave orožja in vodstva seznamov vsebuje pravilnik točne predpise v poglavju III. Državno upravno oblastvo prve stopnje je srezki poglavar (obče upravno oblastvo prve stopnje), v mestih pa, za katerih področje obstoja za lokalne in državne policijske posle državno oblastvo, to državno policijsko oblastvo (uprava mesta Beograda, redarstvena ravnateljstva in redarstve-na poverjeništva). Obmejni in železniški policijski komisarji se v tem slučaju ne smatrajo za pristojno policijsko oblastvo. Vprašanje o nabavljanju tega orožja je rešeno v čl. 26. odstv. 2. 01. zakon čl. 17., 20. in 26.; pravilnik §§ 9., 10., 17., 18., 19. in 20. Zakon o posesti in nošenju orožja. 39 Člen S. Za nabavo in posest ostalega dovoljenega orožja (člen 3., točka 2.) je potrebno dovoljenje pristojnega upravnega oblastva prve stopnje ali odgovarjajočih državnih krajevnih policijskih oblastev. Pri odobravanju nabave dovoljenega orožja iz čl. 3. tč. 2. je treba postopati po čl. 18. zakona in po §§ 21. in 25. pravilnika. Dovolilo nabave obsega obenem tudi dovoljenje za posest, le da velja to dovoljenje šele takrat, kadar se je v smislu § 17. pravilnika izvršila prijava nabavljenega orožja. To prijavo predpisuje zakon v čl. 30., kjer se predvideva kazen za slučaj, da se je prijava opustila. Kdor pa namerava orožje nositi, mu prijava ni potrebna, pač pa si mora dobiti dovoljenje za nošenje (orožni list). Za samo posest orožja zakon ne predvideva posebnega dovoljenja, ker smatra, da se mora orožje predvsem nabaviti. Kdor pa v hipu, ko stopi ta zakon v veljavo, orožje že ima ali ga potem podeduje, a ga hoče samo imeti, ne pa nositi, mora v smislu čl. 49. (event. čl. 50., ozir. čl. 51.) to orožje prijaviti; tedaj mu »Potrdilo o pri- 40 Zbirka zakonov za upravno službo. javi« služi kot dovolilo za posest. (Pravilnik §§ 19., oziroma 23.) Gl. zakon čl. 3., 18., 30., 40., 50. in 51.; pravilnik §§ 17.. 19., 22., 23., 24. in 25. Člen 9. Za nošenje vseh vrst dovoljenega orožja, razen v slučaju člena 7. tega zakona, je treba dovolila upravnega oblastva prve stopnje ali krajevnega državnega policijskega oblastva. Dovolilo za nošenje orožja se izdaja z orožnim listom. Brez orožnega lista se sme nositi orožje le na streliščih v smislu §11. pravilnika. Izjema velja samo za slučaj iz čl. 7. za osebe, naštete v čl. 16. in za vojsko. Posestniki orožja iz čl. 15. morajo imeti orožni list, ki se izdaja po pravilniku ministrstva notranjih del U. Br. 23.682 iz leta 1924. Ta člen se nanaša na orožje iz čl. 3. tč. 2., orožni list pa se izdaja po čl. 19. tudi za orožje iz čl. 3. tč. 1. onemu, ki hoče nositi tako orožje brez omejitve. Gl. zakon čl. 7., 15., 16., 19. in 20.; pravilnik SS 27.-33. Zakon o posesti in nošenju orožja. 41 Člen 10. V izjemnih slučajih, kadar je ogrožena javna varnost, sme minister notranjih del prepovedati nabavo, posest in nošenje orožja tako poedincem kakor tudi celim občinam, sre-zom in oblastim. Te izjemne mere se sme poslužiti minister notranjih del le »v izjemnih slučajih, kadar je ogrožena javna varnost«. Ali je javna varnost ogrožena ali ne, ocenjuje seveda minister notranjih del, ker spada javna varnost v njegovo področje; ne more pa varnosti smatrati za ogroženo, če ni posebnih pojavov, ki vplivajo na oslabitev javne varnosti. Treba je zatorej, da obstojajo posebna dejstva, ki objektivno opravičujejo ogroženost javne varnosti. Ker pa predvideva zakon to izjemno mero kakor za poedincc, tako tudi za cele občine, srezc in oblasti, je jasno, da v teh slučajih niso potrebni taki pojavi, ki bi vplivali na javnost cele države, marveč je dosti, ako je javna varnost ogrožena lokalno, ali celo tudi samo v poedinem rodu (plemenu), na pr. v krajih, kjer je udomačena krvna osveta. Tukaj predvidena izjema se more uporabiti tudi za pripadnike gotovih organi- 42 Zbirka zakonov za upravno službo. zacij, ki bi po svojem programu z nezakonitim bojem ogrožale javno varnost. Č!en 11. Za posest in nošenje orožja zgodovinske iti umetniške vrednosti ali osobite osebne in rodbinske važnosti kakor tudi orožja, ki je v poe-dinih krajih po udomačeni tradiciji del narodne noše, mora pristojno oblastvo takoj izdati orožni list, čim se zahteva, ne glede na rabo tega orožja. Ali je orožje zgodovinske ali umetniške vrednosti, o tem morajo upravna oblastva presojati objektivno. Kadar gre za osebno ali rodbinsko važnost orožja, se mora izvršiti presodba seveda predvsem po subjektivnih navedbah, ali upravna oblastva bodo preiskala njih resničnost, ako se.jim bo zdelo to z ozirom na navedbe in osebo potrebno. To velja tudi za orožje, ki je del narodne noše. Kdor ne misli nositi orožja iz tega člena, ki ni vojaško, oziroma vojaškega značaja ali nedovoljeno, mu ni potreben orožni list, marveč zadostuje prijava, kakor jo predpisuje čl. 17., poslednji odstv. Za puške vojaškega značaja izdaja orožni list glasom čl. 14. upravno oblastvo Zakon o posesti in nošenju orožja. 43 druge stopnje, ki je tedaj tudi pristojno v slučaju, da se na osnovi čl. 11. izdaja orožni list za orožje vojaškega značaja. Osebe, naštete v čl. 18. odstv. 2.. sploh ne morejo dobiti orožnega lista, zato se za nje izdajanje orožnega lista tudi ne more opravičiti s pogoji iz čl. 11., ako ti pogoji obstojajo. V drugih slučajih upravno oblastvo ne more odreči izdajanja orožnega lista, ako je dan slučaj iz čl. 11. Ako bi to storilo, prekrši dolžnost, ki ji jo nalaga zakon, in bi obenem jemalo državljanu z zakonom zajamčeno subjektivno pravico, ki je pod varstvom upravnih sodišč. Ql. zakon čl. 14.. 17. in 18.: pravilnik SS 2fi. in 30. Člen 12. Za nedovoljeno orožje (člen 4.) sme dajati dovolilo za nabavo in orožni list samo izjemoma in iz posebnih razlogov upravno oblastvo druge stopnje- Za nedovoljeno orožje zakon posilunal ne predvideva dovolila za posest, temveč le orožni list, ki daje pravico za nošenje in obsega seveda tudi pravico posesti: če se namreč daje dovolilo »samo izjemo- 44 Zbirka zakonov za upravno službo. nia in iz posebnih razlogov«, se prej lahko opraviči potreba nošenja, kakor pa samo potreba posesti. Oni, ki že imajo tako orožje, dobe za prehodno dobo tudi dovolilo samo za posest na osnovi prijave v smislu čl. 49. Upravno oblastvo druge stopnje, ki je pristojno za izdajanje orožnega lista za nedovoljeno orožje, je veliki župan, a za mesto Beograd minister notranjih del. Gl. zakon čl. 49.; pravilnik § 27. Člen 13. Za vojaško orožje se orožni list ne more izdati, razen če minister vojske in mornarica pri strelskih tekmah ali za posebne zasluge komu podari tako orožje. Za posest vojaškega orožja, ki spada v službeno opremo rezervnih častnikov, izdaja upravno državno oblastvo prve stopnje dovolila brez takse. Za oboroževanje mestnih stražnikov z vojaškim orožjem daje dovolilo minister vojske in mornarice sporazumno z ministrom notranjih del. Čeprav zakon tega izrecno ne nagla-ša, izdaja orožni list za vojaško orožje veliki župan (oziroma v Beogradu mini- Zakon o posesti in nošenju orožja. 45 ster notranjih del), ker je tudi za orožje vojaškega značaja, za katero ne veljajo tako stroge naredbe, pristojno glasom čl. 14. državno upravno oblastvo druge stopnje. (Ul. S 11. pravilnika, poslednji odstv.). Na prijavo vojaškega orožja rezervnih častnikov izdaja upravno oblastvo prve stopnje »Potrdilo o prijavi« v smislu čl. 19. z označen jem čina in vrste orožja. ((jI. §S 12. in 13. pravilnika.) Za oboroževanje stražnikov z vojaškim orožjem velja čl. 14., 2. odstv. in § 13. pravilnika. (jI. zakon čl. 5.. 14., 15. in 51.; pravilnik §8 11., 12., 13.. 14. iu IS. Člen 14. Za puške vojaškega značaja sine dajati orožni list poedinccni, poedinim podjetjem ali ustanovam iz posebnih razlogov in v izjemnih slučajih zaradi osebne varnosti in čuvanja imovine upravno oblastvo druge stopnje. Če gre za oboroževanje občinskih stražnikov s takim orožjem, da dovolilo za to veliki župan, kar mora sporočiti ministru notranjih del. Ako se izda orožni list za podjetje ali ustanovo, nosijo na podlagi tega lista puš- 46 Zbirka zakonov za upravno službo. ke vojaškega značaja lahko pooblaščeni nameščenci podjetja ali ustanove. Poseben razlog zato bi bil najprej: potreba čuvanja imovine, preprcčcnjc sabotaže i. pod. Kdor ne nosi s seboj orožnega lista, mora imeti vsaj listino od podjetja ali ustanove, s katero se njen posestnik, s pozivanjem na orožni list, pooblašča, da sme nositi vojaško orožje. To zahteva stvar sama, da se preprečijo zlorabe in izigravanje zakonskih predpisov. Odobravanje oboroževanja občinskih stražnikov pomeni dovoljevanje nabave in nošenja orožja vojaškega značaja. Ista določba se uporabi lahko tudi za oboroževanje članov udruženj, ki služijo v slučaju potrebe za vzdrževanje reda in varnosti, na pr. meščanske garde, strelske družine i. t. d. Glede oboroževanja mestnih občinskih stražnikov z vojaškim orožjem velja čl. 13. 01. zakon čl. fi.. 13.. 15. in 5(1.: pravilnik 14. in 51. Člen 15. Za orožje, ki se daje prebivalstvu v poedi-n>i krajih po pravilniku ministrstva notranjih del o razdajanju in nošenju vojaškega orožja z dne 27. novembra 1924., J. Br. 23.fi.82.. »Služ- Zakon o posesti in nošenju orožja. 47 bene Novfcie« z dne 6. decembra 1924., št. 280, veljajo predpisi tega pravilnika.1) Člen 16. javni uslužbenci državnih in občinskih ali drugih samoupravnih oblastev, kakor tudi zapriseženi organi javnega oblastva kakršnekoli vrste, ki imajo po svoji službi ali svojem poklicu pravico ali jim je dolžnost, imeti in nositi orožje kakršnekoli vrste po naravi svoje službe in predpisih o njeni organizaciji, morajo nositi pri sebi listino svojega starešine o pravici do posesti nošenja orožja, ki se nahaja pri njih. Samoupravni organi morajo sporočiti upravnemu oblastvu prve stopnje, komu so izdali pravico, nositi orožje, in za kakšno orožje- Kateri so ti javni uslužbenci državnih in samoupravnih oblastev, ki imajo po svoji službi ali svojem poklicu pravico ali jim je dolžnost, iineti in nositi orožje, odrejajo službeni predpisi, ki jih izdajajo pristojna oblastva. »Po poklicu« imajo pravico nositi orožje državni in samoupravni organi brez obzira, ali izvršujejo službo ali ne, n. pr. občinski stražniki, organi finančne ') Omenjeni pravilnik za slovenske kraje ne prihaja v poštev, radi česar je natisk izostal. 48 Zbirka zakonov za upravno službo. straže, čuvaji državnih in samoupravnih gozdov (logarji). Kdor ima pravico, nositi orožje »po svoji službi«, sme to nositi le, kadar je v službi in sicer po izrccncm službenem pooblaščenju, n. pr. železniški čuvaji, sclski pismonoši, cestarji itd. Zapriseženi organi javne straže so organi v privatni službi, ki pred pristojnim oblastvom polagajo zaprisego za vršenje čuvajske službe. Za nje vsebuje podrobnejše predpise § 15. pravilnika. Gl. pravilnik §§ 15. in 16. III. NABAVLJANJE IN PRIJAVLJANJE OROŽJA IN IZDAJANJE OROŽNIH LISTOV. Člen 17. Posest dovoljenega orožja iz člena 7. tega zakona se mora v osmih dneh od dne, ko sc je nabavilo, prijaviti pristojnemu oblastvu, imenovanemu v členu 7. Prijava mora obsegati poleg popisa orožja ime, poklic in bivališče lastnika. O učiujeni prijavi sc izda reverz. Ta se odklanja in pravica, imeti to orožje, se odreka osebam, naštetim v členu IS. tega zakona. Prav tako mora prijaviti imetnik tudi orožje, navedeno v členih 11. in 13. tega zakona. Zakon o posesti in nošenju orožja. 49 Ulede nabave orožja iz čl. 7., glej predpise čl. 26., odstv. 2. Podrobne predpise o prijavi orožja vsebuje pravilnik v §§ 17., 18., 19. in 20. Reverz o prijavi služi kot listina, ki opravičuje posest orožja iz čl. 7., oziroma nošenja orožja za obrambo imovine. V čl. 7. predvidevana svobodna posest, oziroma nošenje orožja je stvarno omejeno s predpisom, da se mora odreči revers in pravica na posest tega orožja osebam, naštetim v čl. 18.; tako je ta svoboda dana v resnici le osebam, ki imajo kvalifikacijo za orožni list. V slučaju čl. 7. odpade torej edino presoja potrebe po orožju. Prijaviti se mora vsako nabavljeno orožje, čeprav to v tem členu ni izrecno povdarjeno. To izhaja iz kazenske odredbe v čl. 30. (il. zakon čl. 7., 18., 26. in 30.: pravilnik §§ 17., 18.. 19. in 20. Člen 18. Nabavo orožja, za katero je treba po tem zakonu posebno dovoljenje (člena 8. in 12.), dovoli pristojno oblastvo vsakemu državljanu po predhodno pribavljenih poročilih podrejenih oblastev, da je potreba glede orožja Zakon o pn-r-ti in no-rnju nroZja 4 50 Zbirka zakonov za upravno službo. osnovana in da je prosilec neprikoren, kakor tudi po zadostnem prepričanju, da se orožje ne bo zlorabljalo. Tega dovolila ne morejo dobiti: 1. mladoletne osebe pod IS. letom; 2. osebe, postavljene pod policijsko nadzorstvo z izvršnimi sklepi pristojnih oblastev; 3. osebe, ki so obsojene zaradi hudodelstev ali kaznivih dejanj iz koristoljubja po občem kazenskem zakonu ali so zaradi teh dejanj v preiskavi; 4. osebe, ki so jim bile odvzete državljanske pravice s sodno sodbo, dokler jih zopet ne pridobe; 5. umoboine osebe: 6. osebe, ki so znane kot prepirljivci, pretepači ali notorični pijanci in so za take proglašene s sklepom občinskega odbora svoje občine. Registrirano dovolilo ima potem trajno veljavnost. Ti predpisi se nanašajo na dovoljeno orožje iz čl. 3. tč. 2. in na nedovoljeno orožje iz čl. 4. Vojaško orožje in orožje vojaškega značaja ne more nihče nabavljati za privatne namene; kadar pa je to potrebno za oboroževanje mestnih, oziroma Zakon o posesti in nošenju orožja. 51 občinskih stražnikov, daje dovolilo v smislu čl. 13. minister vojske in mornarice sporazumno z ministrom notranjih del, oziroma v smislu čl. 14. veliki župan. Dovoljenje za nabavo orožja izdajajo pristojna oblastva doccla po lastni uvidevnosti. Zakon pravi, da »p r i s t o j n o oblastvo lahko dovoli« nabavo orožja. Po tej stilizaciji bi sc lahko sklepalo. da se sme odreči nabava orožja tudi brez posebnih razlogov. Tako daleč pa oblastva le ne morejo, kajti diskrecionar-na pravica ne daje oblastvom pravice, da samovoljno postopajo z zakonskimi predpisi. Zato ima oblastvo druge stopnje dolžnost, da vsakokrat, kadar se pojavi pritožba zaradi odbijanja dovoljenja, preišče, v koliko je osnovano rešenje oblastva prve stopnje, da v slučaju nepravičnega odbijanja lahko odredi, naj se zadeva ponovno presodi, oziroma naj se zahtevi ugodi. Stilizacija zakona: »I a h k o d o-v o 1 i«," opravičuje zaključek, da zakon nikomur ne daje pravice na dovoljenje za nabavo orožja. Na negativno rešitev se zatorej ne more pritožiti na upravno sodišče, ker s takim upravnim aktom ne more 52 Zbirka zakonov za upravno službo. biti kršena »pravica ali neposredni osebni interes, ki ga daje zakon«1). Kako se tolmači pojem »državljan«, glej tozadevno razlago pri čl. 19. V drugem odstavku tega člena so določene osebe, ki ne morejo dobiti dovoljenja za nabavo orožja. Osebam, ki tu niso naštete, upravno oblastvo ne more odreči dovoljenja za nabavo orožja, če so dani pogoji iz 1. odstv. tega člena. V zvezi s tem odstavkom vidimo, da drugi odstavek vsebuje navodilo za oblastva in se s tem navodilom omejuje drugače svobodno presojevanje in sicer tako, da navedenim osebam oblastva sploh ne smejo izdajati dovoljenja. ') Opomba: Čl. 18. zakona o državnem svetu in o upravnih sodiščih se glasi: »Posameznik, ki mu je z nezakonitim aktom upravnega oblastva kršena pravica ali neposredni osebni interes, ki ga daje zakon, ima pravico, pritožiti se samo na eno višje upravno oblastvo. Proti odločitvi tega upravnega oblastva se pritoži lahko samo na upravno sodišče. Ako je to upravno oblastvo ministrstvo, se vlaga pritožba na državni svet«. Cl. 19. omenjenega zakona: • »Pritožba na upravno sodišče, oziroma na državni svet ni dovoljena: 1..........2..........3. v zadevah, za katere so iu v kolikor so upravna oblastva s pozitivno pravico pooblaščena, da rešujejo na podla:ii svobodnega presojevanja, ....... Zakon o posesti in nošenju orožja. 53 V smislu čl. 18. se mora odreči odo-brenje naslednjim osebam: 1. Osebam, ki niso dopolnile 18. leta; 2. osebam, ki so pod policijskim nadzorstvom; ustanova policijskega nadzorstva se mora tolmačiti po predpisih, ki veljajo glede tega v posameznih pokrajinah; 3. onim, ki so bili obsojeni ali so v preiskavi zaradi hudodelstva ali kaznivih dejanj iz koristoljubja po splošnem kazenskem zakonu; sem spadajo delikti: tatvina, prikrivanje, razbojništvo, izsiljevanje, sleparija, lažno bankrotstvo, oderuštvo itd. Zakon smatra, da gre tu za delikte, kaznive po splošnem kazenskem, ne pa po kakem specijalncm zakonu; 4. osebam, ki so jim bile odvzete državljanske pravice s sodno sodbo; ta določba velja samo za slučaje, kjer pokrajinski zakoni izrecno predvidevajo tako odvzemanje državljanske pravice, in za dobo, dokler traja ta izguba; 5. umobolnim osebam; umobolnost se potrdi lahko s službeno zdravniško preiskavo, ako ni potrjena že sodnijsko, oziroma znana po zdravljenju v umobolnici; 6. prepirljivcem, pretepačem in noto-ričnim pijancem; za notoričnega pijanca 54 Zbirka zakonov za upravno službo. se smatra lahko lc oni. ki ga jc za takega oglasil s svojim sklepom občinski odbor. Vprašanje je, ali ta zakonska odredba o oglašanju kake osebe za notoričnega pijanca znova ustanavlja službeno ogla-šenje za pijanca, ali samo smatra, da v posameznih pokrajinah že obstoja taka institucija, oziroma da bo v bodoče uzakonjena. Mislimo, da je to poslednje. Zakaj ne bi bilo logično, ako bi zaključevali, da je zakon, ki se nanaša izključno na orožje in strelivo, hotel uravnavati socialno-po-licijska vprašanja, ki spadajo v okvir zakonskih predpisov o zatiranju alkoholizma. V prilog takemu tolmačenju govori končno tudi to, da bi se tak sklep občinskega oblastva po svojem pojmovanju — ako ni osnovan na izrecnem zakonskem pooblaščenju — znabiti ne mogel zlagati z ustavno-zajamčenimi osnovnimi državljanskimi pravicami. Tak sklep občinskega oblastva bi se smatral lahko kot kazen za dotično osebo, a po čl. S. ustave »s e m o-re kazen ustanoviti lc z zakonom i 11 uporabiti le za dela, za katera je z a k o 11 vnaprej rekel, da se kaznuje s to k a z 11 i j o«. Poslednji odstavek tega člena se ne zdi povsfc.n logično vezan z ostalimi nje- Zakon o posesti in nošenju orožja. 55 .novimi odredbami. Smatra namreč, da se mora izvršena nabava orožja prijaviti radi registracije. Ta predpis pa izhaja iz čl. 31)., kjer se predpisuje kazen za opustitev take prijave. V tem oziru je pravilnik v S 23. dopolnil ta zakonov nedostatek. Gl. pravilnik § 23. Člen 19. Dovoljenje za nošenje orožja se sme podeliti vsakemu državljanu, ki izpolnjuje pogoje iz prednjega člena, če dokaže, da je potreba za to osnovana- Izda se v obliki orožnega lista. Orožni list je dovolilo za nošenje in vsebuje seveda tudi dovoljenje za posest orožja. Pri izdanju orožnega lista postopa upravno oblastvo po lastni presodbi, kajti ta člen pravi, da »dovoljenje za nošenje orožja se s m e podeliti vsakemu državljanu«. Kakor v čl. IS. se tudi tu prepušča oblastvom, da sama sodijo, komu dajejo dovoljenje. Na orožni list torej nihče nima pravice. Zato tudi v slučaju odrekanja orožnega lista, razen redne pritožbe v smislu čl. 44. tega zakona ni mogoča pritožba na upravno sodišče. (Gl. tozadevno razlago pri čl. 18.) 56 Zbirka zakonov za upravno službo. Določba, da se sme orožni list izdajati vsakemu državljanu, ne izključuje izdajanja orožnega lista tujim državljanom, kajti pojem »državljan« se v tej zvezi ne more tolmačiti kot istoveten z dr-žavno-pravnim pojmom: državljan. To tolmačenje izhaja iz 8 44. pravilnika, kjer stoji v zadnjem odstavku: »Oblastva ne smejo izdajati formalnih orožnih listov inozemcem, ki nimajo rednega prebivališča na našem ozemlju«; to se pravi, da inozemcu, ki ima na našem ozemlju redno prebivališče, upravna oblast lahko izda orožni list, če izpolnuje zakonske pogoje, oziroma ako obstoji reciprociteta. Isto velja za dovoljenje za nabavo orožja. 01. zakon čl. 18.: pravilnik § 44. Člen 20. Orožni list ima trajno veljavnost na vsem ozemlju kraljevine ter velja izključno za orožje, za katero je bil izdan, in za lastnika orožnega lista. V slučajih zadružnega življenja na kmetih, kjer je več članov zadruge, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, da smejo nositi orožje, ki ga ima zadružna hiša, se sme izdati za orožje iz člena 7. tega zakona zaradi čuvanja živine Zakon o posesti in nošenju orožja. 57 in njene obrambe zoper zveri orožni list, ki se glasi na ime več teh zadrugarjev. Nihče ne sme zoper te predpise nositi tujega orožja in tudi ne rabiti tujega orožnega lista bodisi za tuje, bodisi za svoje orožje. Trajna veljavnost orožnega lista je mnogo vredna, zakaj to pomeni razbremenitev državljana in oprostitev administracije. Glavni smoter te določbe je fiskalna razbremenitev, ker odpada vsakoletno pobiranje taks. Kdor ima orožni list, nosi dotično orožje lahko na vsem ozemlju kraljevine. Ker velja orožni list samo za orožje, za katero je izdan, mora biti orožje točno označeno, da ne bi bilo izigravanja. Tudi pravilnik predpisuje v S 21., da se mora v prošnjah za dovoljenje nošenja orožja označiti orožje, katero se hoče nositi. Navadno bo zadostovalo, ako se označi orožje z onimi imeni, ki jih rabi zakon v čl. 3., oziroma čl. 4., 5. in 6. Kadar pa se zahteva orožni list za nedovoljeno orožje, predpisuje pravilnik v § 27., da se mora to orožje »točno opisati«; tako označenje orožja pa se mora izvršiti torej tudi v orožnem listu. Dovoljenje za nošenje orožja velja za lastnika orožnega lista. Letnik je 58 Zbirka zakonov za upravno službo. označen na orožnem listu, ki s? glasi na njegovo ime in nosi poleg njegovega osebnega popisa tudi njegov lastnoročni podpis. Zloraba v tem oziru je- v čl. 32. stavljena pod kazensko sankcijo. Kumulacijo večih lastnikov na enem orožnem listu predvideva zakon v drugem odstavku gorenjega člena in sicer za slučaje, kadar je orožje zadružna (družinska) lastnina; ta orožni list pa se ne sme glasiti le na ime zadruge ali družine, marveč na več imen teli zadrugarjev. Ta predpis velja za kraje, kjer ljudje še žive v zadrugah. Poslednji odstavek še točneje odreja, da velja orožni list samo za lastnika, četudi izhaja to že iz zgoraj omenjenega predpisa v 1. odstavku. Cl. 32. odieja kazenske posledice za kršenje te odredbe. (jI. zakon čl. 3., 4.. 5., 6., 32. in 46.: pravilnik 88 21., 25. in 27. Člen 21. Pristojno oblastvo bo odvzelo pravico do posesti in nošenja orožja osebam, ki zakrive hudodelstvo iz koristoljubja, osvete in temu podobno, in te osebe ne morejo nikoli več dobiti pravice do posesti in nošenja orožja; sme pa ga jim odvzeti, če nastopijo razlogi, iz katerih Zakon o posesti in nošenju orožja. 59 se orožni list ni mogel izdati, če zlorabijo orožje in store z njim kakršnokoli dejanje, kaznivo po občem kazenskem zakonu ali po zakonu o lovu in ribolovu, in če prspuste svoje orožje in svoj orožni list komu drugemu, da ju nosi. Pravica o posesti in nošenju orožja se dobiva z orožnim listom, »Potrdilom o prijavi« na podlagi čl. 7. (pravilu. S 19-). oziroma v smislu § 23. pravilnika ali z do-volilom po čl. 13. odstav. 2. Ako se ta pravica odvzame, se morajo odvzeti tedaj, oziroma razveljaviti tudi omenjene listine. (Glede rešitve v tem čl. glej pravilnik § 32.) Po stilizaciji tega člena, pristojno cbla-stvo bo »odvzel o« (oduzeče) — to se pravi, da se oblastvu nalaga dolžnost, da odvzame — pravico na posest in nošenje orožja osebam, ki zakrive hudodelstvo iz koristoljubja, osvete in temu podobno; za tak slučaj je obvezna posledica, da te osebe nikoli več ne morejo dobili odvzete jim pravice. Spričo svoje nepopolnosti neprimerni izraz »in temu podobno«, jo dobil svoje pojasnjenje in določnejše izraženje v §32. pravilnika. Odredba, da sc nikdar več ne more dobiti pravica na posest in nošenje orožja, je v svoji vsebini tako težka, da 60 Zbirka zakonov za upravno službo. se dii opravičiti le takrat, ako dejanje samo zahteva tako težko diskvalifikacijo državljana. Take odredbe v zakonu se ne morejo ekstenzivno tolmačiti. Drugačen pa je slučaj, ki ga predvideva zakon v nadaljevanju tega člena, ker se pravica do posesti in nošenja orožja »s m e« odvzeti. Tu oblastvo samo svobodno presoja, ali naj uporabi pravico, ki mu jo daje zakon; seveda pa prevzema oblastvo odgovornost, če ne uporabi te pravice, zlasti takrat, kadar nastopijo razlogi, spričo katerih se orožni list ni smel izdati. Ti razlogi so takstativno našteti v čl. 18. V drugih slučajih, ki jih zakon tukaj predvideva, mora oblastvo presojati in postopati z ozirom na značaj kaznivega dejanja. Nedvomno je, da razen tega zakonskega pooblastila upravno oblastvo nima podlage, da bi odvzemalo pravico do posesti in nošenja orožja zaradi kaznivih dejanj, ki po svoji naravi ne vplivajo na kvalifikacijo oseb glede posesti orožja, (il. zakon čl. 18.; pravilnik §§ 32. in 33. Člen 22. Kadar prestane pravica po predhodnem členu, se orožje dotični osebi odvzame in shrani pri oblastvu. Zakon o posesti in nošenju orožja. 61 Tako odvzeto orožje se hrani pri oblastvu šest mesecev; v tem času ga je lastnik upravičen odstopiti ali prodati drugi osebi, ki bi ga z ozirom na vrsto orožja po predpisih tega zakona smela nabaviti In imeti. Če tega ne stori v tem roku, proda oblastvo orožje na javni licitaciji ter izroči izkupiček lastniku. Slučaj prestanka pravice nastopi, kadar je postal pravomočen odlok oblastva, izdan na podlagi čl. 21. A tudi tukaj veljajo obči predpisi upravnega postopka. Zato ta odredba ne ovira, da bi se orožje ne moglo odvzeti že pred pravomočnostjo odloka, če je ta postal izvršljiv, 11. pr. če je odvzetje orožja odrejeno v rešitvi oblastva prve stopnje in je iz javnih interesov izrečena neodložljivost izvršitve. Zakon zavaruje lastniku orožja pravico, da v prvi vrsti sam razpolaga z odvzetim orožjem, le da je ta pravica omejena na gotov čas; to pa zato, da bi se upravna oblastva ne obremenila z varovanjem takega orožja. Oblastvo bi torej ne prišlo v nasprotje z intencijo zakona, ako bi izjemoma in po preteku šestmesečnega roka dovolilo tako razpolaganje, seveda ako se ni vršila licitacija. 62 Zbirka zakonov za upravno službo. Za to, kako sc vrši licitacija, veljajo razen § 35. pravilnika obči predpisi, po katerih se navadno vrše licitacije. (jI. zakon čl. 40.; .pravilnik §§ 33., 34. in 35. Člen 23. Če se lastnik orožnega lista stalno preseli v drug srez, mora v 14 dneh predložiti svoj orožni list novemu pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi evidence. Prav tako sc mora vsaka izprememba orožja, odstop ali prodaja drugi osebi, prijaviti pristojnemu oblastvu. Novo pristojno upravno oblastvo je srezki poglavar, oziroma državno krajevno policijsko oblastvo, v katerega področje se ju preselil lastnik orožnega lista. I)a se je preselil, se smatra tisti, ki je zapustil dosedanji kraj prebivališča in se ustanovil na novem kraju, ki si ga je izbral za prebivanje. Kdor je samo začasno v kakem kraju, mu ni treba predlagati orožnega lista dotičnemu oblastvu, kajti v smislu čl. 20. ima »orožni list . . . trajno veljavnost na vsem ozemlju kraljevine«. O prijavi orožja vsebuje podrobne predpise pravilnik v § 17. Te odredbe veljajo seveda tudi za izpremembo orožja. Zakon o posesti in nošenju orožja. 63 Podedovanjc orožja sc navaja v pravilniku kot primer take izpremembe, ki se mora prijaviti. Nastane vprašanje, kdo mora prijaviti izpremembo. Zakon v čl. 23. s predpisom: »se mora vsaka izprememba orožja . . . prijaviti«, tega ne pove jasno. Iz besed »odstop ali prodaja« bi se moglo zaključiti, da obvezuje dolžnost prijave le ono osebo, ki orožje odstopa ali prodaja, ne pa tudi one, ki ga prevzema, oziroma kupuje. Ker pa ima dolžnost prijave praktično vrednost le takrat, kadar predvideva zakon za slučaj opuščanja take dolžnosti kazen, sc moramo ozreti na tozadevne kazenske odredbe, da se more na njihovi podlagi presoditi obseg omenjene dolžnosti. Cl. 29. pravi, da se kaznuje, j/kdor ne prijavi orožja, ki ga ima, zaradi registracije, kjer se ta zahteva po tem zakonu«. Čl. 30. predvideva kazen, ako se opusti prijava orožja (razen onega iz čl. 7.), ki se je nabavilo na podlagi odobrc-nja. Čl. 33. pravi: »Kdor odtuji orožje, ki ga je imel pravilno po tem zakonu, s prodajo ali kako drugače, pa tega ne naznani pristojnemu oblastvu po členu 23. ali . . ., naj se kaznuje . . .«. Iz teh odredb se vidi, da dolžnost prijave pod kaznijo obvezuje 64 Zbirka zakonov za upravno službo. osebo, ki kakorkoli orožje »odtuji«, torej odstopi ali proda — razen testatorju —, a prav tako osebo, ki je orožje nabavila z dovoljenjem oblastva, ali sploh osebo, ki »ima« orožje. V praksi bo najprimernejše, če se izpolni ta dolžnost s skupno prijavo, katero podpiše oseba, ki orožje predaja, in oseba, ki na ta način orožje prevzema, oziroma postaja njegov lastnik. IV. IZDELOVANJE, PRODAJANJE IN PREVAŽANJE OROŽJA IN STRELIVA. Člen 24. Orožje in strelivo smejo izdelovati samo one osebe, ki so dobile za to dovoljenje od ministra vojske in mornarice sporazumno z ministrom notranjih del. Minister izdaja dovoljenje tudi za njegov uvoz iz inozemstva in izvoz iz države sporazumno z ministrom notranjih del; za puškarske in obrtne obratovalnice, ki predelujejo in popravljajo dovoljeno orožje, veljajo določbe zakona o radnjama (obrtnega zakona). Glede izdelovanja, prodaje ter uvoza orožja in municije, velja še nadalje pravilnik ministrstva vojske in mornarice od 25. avgusta 1920. A. B. Br. 837.'), v kolikor ») 01. str. 153. Zakon o posesti in nošenju orožja. 65 ga ne izmenjava ta zakon, oziroma dosedanji zakoni. Čl. 1. in 2. tega pravilnika sta modificirana s tem členom zakona. Ker zakon namreč pravi, da strelivo in orožje laliko izdelujejo z dovoljenjem pristojnega oblastva privatniki, proizvajanje streliva ni več izključna pravica države, kakor določa to čl. 1. omenjenega pravilnika. Govori se tedaj lahko le o pravnem, ne pa o fak-tičnem državnem monopolu. Zatorej ostaja v veljavi v 2. čl. pravilnika odstv. 2. le še v sledečem obsegu: »Vsak, kdor hoče izdelovati te predmete, mora zaprositi ministrstvo vojske in mornarice (art. tehn. oddelek) za dovoljenje in proizvajanje«. Tudi uvoz orožja in streliva s tem zakonom ni pridržan izključno državi, niti ni prepovedan. Nasprotno; kajti, ker govori zakon o izdajanju dovoljenja za uvoz orožja in streliva brez vsake omejitve, se lahko upravičeno zaključuje, da se ta uvoz dovoljuje lahko privatnikom. Zato tudi čl. 18. omenjenega pravilnika, s katerim se prepoveduje uvoz smodnika, velja praktično le v toliko, v kolikor se bo oziralo nanj ministrstvo vojske in mornarice, kadar bo reševalo taka dovoljenja. Za kun o |ioaeitli in noltnjii orožja 5 66 Zbirka zakonov za upravno službo. Orožje in strelivo izdelujejo lahko samo oni, ki imajo posebno dovoljenje ministra vojske in mornarice; to dovoljenje se izdaja sporazumno z ministrom notranjih del. Predelava in popravljanje orožja v puškarskih in rokodelskih delavnicah ni vezano na posebno dovoljenje; glede tega so merodajni predpisi, ki veljajo v posameznih pokrajinah za rokodelstvo (obrt). Tukaj je treba rešiti tudi vprašanje, ali je za izdelovanje orožja in streliva, kadar sc izdeluje v zasebnih podvzetjih, potrebno tudi dovoljenje oblastva, ki je po predpisih o obrti pristojno za dovoljevanje delavnic. Iz zadnjega stavka tega člena bi se lahko zaključilo, da veljajo glede delavnic z orožjem določbe obrtnih zakonov le za delavnice, v katerih se orožje predeluje in popravlja. Ker pa po čl. 53. prenehajo veljati drugi zakoni, zakonske določbe in predpisi, ki se ne skladajo s tem zakonom, sc mora v tem slučaju preiskati, ali so veljavne določbe obrtnih zakonov v nasprotju s čl. 24. Pravilnejše se lahko smatra, da se čl. 24. ni dotaknil predpisov obrtnih zakonov. Z določbo, da »orožje in strelivo smejo izdelovati samo one osebe, ki so dobile za to dovoljenje od ministra vojske in mornarice sporazumno z mini- Zakon o posesti in nošenju orožja. 67 stroin notranjih dei,« ni izključena pristojnost obrtnih oblastev, v kolikor jo predvidevajo obrtni zakoni. Končno je jasno, da se morajo v takih slučajili, posebno z ozirom na značaj podjetja izdati obrtno-poli-cijski predpisi, s katerimi se uredi način proizvajanja ter se z ozirom na javno varnost z njimi odrede potrebne mere. V kolikor se nanaša določba tega člena na omenjeno dovoljenje, se pojasni lahko s tem, ker je treba dati ministru vojske in mornarice, oziroma ministru notranjih del priliko, da zlasti presodi osebno prosilčevo kvalifikacijo, pri čemer se bo oziral seveda tudi na druge okoliščine, ki vplivajo na interesne sfere vojske in javne varnosti. Minister vojske in mornarice postopa pri izdajanju takili dovoljenj po svobodni uvidevnosti, kar se razume že iz dejstva, da zakon o tem ne vsebuje posebnih predpisov. (jI. zakon čl. 27. in 28.; pravilnik 8 44. Člen 25. Dovoljenje za nabavo in posest orožja, ki ga predvideva ta zakon zaradi prodajanja, izdajajo veliki župani v območju svoje oblasti osebam, ki se bavijo s temi posli ter imajo po drugih zakonih potrebna dovoljenja za trgovanje vobče. 68 Zbirka zakonov za upravno službo. Prav tako izdajajo dovolila za nabavo in posest streliva v smislu pravilnika ministrstva vojske in mornarice z dne 25. avgusta 1920., A. B. Br. 8371). Vprašanje, kdo so lahko legitimno peča s prodajanjem orožja, s tein predpisom ni rešeno. Glede tega so merodajni predpisi, ki veljajo v posameznih delili kraljevine, in sicer predvsem predpisi o trgovanju vobče. Legitimnemu trgovcu, ki se bavi s prodajo orožja, daje pristojni veliki župan dovolilo za nabavo in posest orožja za prodajanje. To dovoljenje se izda v smislu predpisov v čl. 23., oziroma S 42. pravilnika. Glede nabavljanja in držanja streliva velja prej omenjeni pravilnik ministra vojske in mornarice. Za trgovsko prodajanje streliva po zadnjem odstv. čl. 3. tega pravilnika daje dovolilo veliki župan. (il. zakon čl. 24., 37. in 3N.: pravilnik §§ 23. in 42. Člen 26. Koncesionirani prodajalci orožja in streliva morajo voditi o prodaji knjige, za katere pred- l) Gl. str. 153. Zakon o posesti in nošenju orožja. 69 piše obliko in natančnejše odredbe minister notranjih del s pravilnikom. Kupcem za orožje iz člena 7. tega zakona smejo prodati po eno puško in odgovarjajočo količino streliva na podlagi pokazane listine o ■njih istovetnosti, za ostalo orožje, za katero se zahteva predhodno dovolilo, pa na podlagi izdanega dovolila pristojnega oblastva. Te knjige smejo pristojna oblastva vsak čas pregledati; razen tega morajo poslati prodajalci začetkom vsakega meseca pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje sezname oseb, ki so jim prodali orožje in strelivo. Za knjige o prodaji orožja in streliva vsebuje podrobnejše predpise pravilnik v §§ 36., 37. in 38. Za pregledovanje knjig o prodaji orožja je pristojen srezki poglavar, oziroma državno krajevno policijsko oblastvo, ki delegira za pregledovanje lahko tudi svoje podrejene organe. Iz odredbe, da sc sme kupcem orožja iz čl. 7. prodati samo po ena puška, se jasno vidi zakonodavčeva namera, da se na podlagi čl. 7. tega zakona ne more imeti neomejeno število orožja. Obramba imovine je v čl. 7. glavni smoter, to pa je kriterij za presojevanje, koliko orožja se lahko ima, oziroma se nosi zunaj doma. 70 Zbirka zakonov za upravno službo. Kaj je odgovarjajoča količina steliva, pove pravilnik v § 39. Nerešeno je ostalo v zakonu, kako se vrši prodajanje streliva lastnikom orožnih listov. Ker pa se v čl. 25. tega zakona omenjeni pravilnik ministra vojske in mornarice, ki velja glede nabavljanja in drža-nja streliva, v svojem čl. 4. sklicuje na posebne predpise pristojnega policijskega oblastva, zato je dal podrobne predpise o tem pravilnik o izvrševanju zakona o posesti in nošenju orožja v 40. in 41. Dovoljeno orožje, razen orožja iz čl. 7. se prodaja na podlagi dovolila za nabavo in posest orožja, izdanega v smislu čl. 18. zakona, oziroma S? 23. pravilnika. lil. zakon čl. 7. in IS.: pravilnika §§ 36.—43. Člen 27. Trgovski agenti — potniki — domačih ali inozemskih tvornic, ki potujejo zaradi trgovinskih sklepov, smejo nositi samo po en izvod poedine vrste orožja ali streliva po predhodnem dovoljenju velikega župana one oblasti, v kateri tvornica obratuje, ali obmejnih oblasti, kjer je dotični potnik prišel v državo, če je iz inozemstva. Zakon o posesti in nošenju orožja. 71 V dovolilu se mora označiti število izvodov vsake vrste orožja in streliva, ki jih ima potnik pri sebi. Potniki v nobenem slučaju ne smejo prodajati teh izvodov in tudi ne dobiti dovoljenja za to. Glede domačih trgovskih potnikov veljajo tozadevni predpisi obrtnih zakonov, glede tujili agentov pa razen tega še tozadevni predpisi trgovskih pogodb z dotič-no državo, na katere ozemlju se nahaja zastopano podjetje. Šele kadar so izpolnjene formalnosti in naredbe teh predpisov, prihajajo v poštev gorenji, ki veljajo specijalno za orožje. Trgovci agenti smejo orožje in strelivo samo ponujati in po pooblastilu sklepati kupčije; prodajati pa vzorcev ne smejo, oziroma se za to kaznujejo po čl. 35. (jI. zakon čl. 35. in 3:a zakona na str. 40. 3) 01. str. 153. :l) Ta pravilnik za slovensko področje ne prihaja v poštev. Pravilnik za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja (Predpisan ■/. urt-cllm ministra notranjih ilcl ud 1. julija 1928 J. H. lir. 10.015). Zjkon o pniieMi in nu«i'iijti umžjn 7 Uredba ministra notranjih del za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja.* Na osnovi člena 47. zakona o posesti in nošenju orožja z dne 14. junija 1928. (»Službene Novinc« z dne 28. julija 1928., št. 172/LV**) predpisujem za izvrševanje tega zakona Pravilnik ki se glasi: 1. Obče določbe. § 1. Kadar se označuje v tem pravilniku člen, a se ne omenja dotični zakon, se nanaša ta člen na zakon o posesti in nošenju orožja. * »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i SIo-venaca« z dne 30. julija 1928.. št. 173/LVI. ** Uradni list z dne 1. avgusta 1928., št. 2fi0/72. 100 Zbirka zakonov za upravno službo. S 2. Sporni slučaji glede pojma orožja. Pojem streliva. V spornih slučajih, ali naj sc smatra predmet za orožje po tem zakonu ali ne, mora ugotoviti pristojno upravno oblastvo, ali je ta predmet sposoben za uspešen napad ali obrambo. Prav tako mora po-izvedeti, za kakšno rabo se izdeluje dotični predmet, odno-sno ali je bil prcnarejen zato, da bi se prvotni namen izpre-menil za napad ali obrambo. Po tem opredeli upravno oblastvo predmet in določi, če ga smatra za orožje, in odredi tudi vrsto, v katero spada po razdelitvi v členu 2. §3. Za strelivo se smatra vsak predmet, ki je nalašč pripravljen, da služi z eksplozivnim učinkom smotru, označenemu v členu 1., pa tudi razstrelila sama vsake vrste, ki se uporabljajo za neposrednje ali po-srednje nabijanje strelnega orožja. Pravilnik za izvrševanje zakona. 101 §4. Za lovske puške po točki 1. Kaj je lov člena 3. je treba smatrati vse ska puška? vrste navadnih pušk za šibre, ki služijo za lov, a nimajo posebne priprave, s katero bi se izpopolnjevala tehnika streljanja in merjenja. S 5. Za lovske karabinke je tre- Kaj je lov-ba smatrati lovske puške za ska karabin-kroglo z eno ali več cevmi, iz- ka? med katerih sme biti katera tudi za šibre; sem spadajo tudi vse vojaške puške, predelane za lovske namene, ki imajo vsaj izpremenjeno pripravo za viziranje in drugo sprožilo za pospešeno streljanje. S G. Ministrstvo za vojsko in Vojaško orož-mornarico pošlje ministrstvu je. notranjih del seznam pušk in revolverjev, ki je z njimi obo- 102 Zbirka zakonov za upravno službo. rožena naša vojska in ki se smatrajo potemtakem za vojaško orožje. Sporni slu- V spornih slučajih, ali naj čaji. se smatra orožje po členu 5. za vojaško ali ne, pošlje upravno oblastvo to orožje pristojni komandi divizijske oblasti ter zahteva njeno mnenje; o vrsti orožja pa odloči na osnovi tega mnenja upravno oblastvo prve stopnje po členu 1., drugem odstavku. § 7. Spor glede V spornih slučajih, ali naj orožja vojaš- se smatra orožje za orožje vo-kega značaja, jaškega značaja po členu 6., je postopati skladno z odredbami prednjega paragrafa. S S. Orožje po zakonu o posesti in nošenju orožja, ki ne spada po odredbah členov 4., 5- ali 6. pod vrste orožja, označene v členu 2., točkah 2., 3., odnosno 4.. je smatrati za dovoljeno orožje po členu 3.. Dovoljeno orožje. Pravilnik za izvrševanje zakona. 103 točki 2., kolikor niso to lovske puške, samokresnicc in kreme-njače- Dovoljeno orožje po členu 3., drugem odstavku, je tudi hladno lovsko pripasno orožje (lovski nož), prav tako flobertke in puške na stisnjeni zrak, če se morejo po svojem učinku vob-če šteti med orožje. Puške na vzmet, ki služijo za streljanje v tarčo, ne spadajo pod odredbe zakona o posesti iu nošenju orožja. II. Posest in nošenje orožja. S 9. Orožje, označeno v točki 1., Orožje po člena 3., odnosno v § 4. tega čl. 7. in imo-pravilnika, sme imeti dotični vina. ki je za-hišni gospodar. varovana. Za imovino, ki je zavarovana z obrambo po členu 7., je smatrati načeloma vso premično in nepremično imovino v hiši ali 104 Zbirka zakonov za upravno službo. v stanovališču vobče (kakor senike, hleve, tcrilnicc, vodne mline itd.), odnosno v njegovi lieposrednji bližini kakor tudi na pašnikih. § 10. Nošenje orož- Nošenje orožja izven hiše za ja po čl. 7. iz- obrambo imovine (člen 7 ) sc ven hiše. smatra za dopuščeno samo, če so zahtevale obstoječe razmere obrambo z orožjem ali če ga zahteva zavarovanje varnosti zoper napade zveri ali razbojnikov. Katere občine je treba šteti med take kraje, razglasi veliki župan najkasneje v 30 dneh po razglasitvi tega pravilnika. Ako prestanejo razmere, ki so razglas povzročile, ga veliki župan prekliče. Če se pojavi kasneje za občino potreba takega razglasa, poda upravno oblastvo primeren predlog ministru notranjih del. Pravilnik za izvrševanje zakona. 105 § 11. Na streliščih, ki jih dovoli pristojno občeupravno oblastvo, smejo rabiti člani strelskih in lovskih društev orožje za streljanje tudi brez orožnega lista. Ce minister za vojsko in mornarico pr. strelskih tekmah ali za posebne zasluge podari komu vojaško orožje, obvesti ministrstvo za vojsko in mornarico o tem darilu v 8 dneh zaradi evidence pristojno upravno oblastvo prve stopnje, to pa izda obdarovancu o tem potrdilo brez takse- To velja tudi v slučaju, če se da tako darilo zaslužnemu društvu. Ce namerja obdarovanec vojaško orožje nositi, mora zahtevati na podstavi izdanega potrdila orožni list, ki ga izda upravno oblastvo druge stopnje ter navede v njem tudi odločbo ministra za vojsko in mornarico. Uporaba o-rožja na streliščih. Podaritev vojaškega orožja. 106 Zbirka zakonov za upravno službo. Orožje kot službena o-prema rezervnih častnikov. Oboroževanje mestnih stražnikov z vojaškim o-rožjem. S 12. Ministrstvo za vojsko in mornarico obvesti ministrstvo notranjih del, katero vojaško orožje spada v službeno opremo rezervnih častnikov. Zaradi dovolila za posest in nošenje vojaškega orožja sc morajo obrniti rezervni častniki s prijavo brez takse na pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje s popisom orožja in potrdilom o svojem činu v vojski. Namesto tega uradnega potrdila laliko služi tudi dokaz o članstvu pri udruženju rezervnih častnikov. 8 13. Uprave mest, katerih stražniki so opremljeni z vojaškim orožjem ali ki žele opremiti svoje stražnike z vojaškim orožjem, sc morajo obrniti z obrazloženimi prošnjami po pristojni poti na ministra notranjih del; ki ukrene, kar je treba, da se izposluje dovoljenje ministra za vojsko in mornarico. Pravilnik za izvrševanje zakona. 107 § 14. Upravno oblastvo druge stopnje vodi posebno evidenco o vojaškem orožju in orožju vojaškega značaja, za katero je izdalo orožni list ali dovoljenje za opremo občinskih stražnikov. Upravno oblastvo prve stopnje, ki je izdalo orožni list po §§ 11. ali 13., oziroma dovoljenje po § 12. tega pravilnika, pošlje zaradi evidence potrebne podatke nadrejenemu upravnemu oblastvu. § 15. Za zaprisežene organe z značajem javne straže po členu 16. sc smatrajo, kadar vr-šc stražniško službo, tudi čuvaji v privatni službi, ki so po veljavnih predpisih prisegli pri pristojnem upravnem oblastvu. V tem slučaju morajo nositi ti organi službeni znak in listino o pravici, imeti in nositi orožje: to listino izda pristojno oblastvo po opravljeni prisegi. Evidenca o vojaškem o-rožju. Zapriseženi organi javne straže. 108 Zbirka zakonov za upravno službo. § 16. Kadar nosijo orožje javni uslužbenci in organi z značajem javne straže, za katere v službi ni predpisano, da morajo nositi na podstavi člena 16. uniformo ali posebne službene znake, morajo imeti pri sebi tudi potrdilo o identičnosti s fotografijo; to potrdilo se sme izdati obenem z listino o pravici, imeti in nositi orožje. V listini se mora točno označiti okoliš (rajon) in služba, na katero se nanaša pravica, imeti in nositi orožje. III. Prijavljanje orožja in oblastvena dovoljenja. S 17. Prijava orož- Orožje se prijavi lahko pis-ia. meno ali ustmeno. Prijavo mora podati imetnik orožja (hišni gospodar v slučaju iz člena 7.) ali njegov zakoniti namestnik. Prijavi je zavezano tudi orožje, ki se je nabavilo na. Listina o istovetnosti javnih organov. Pravilnik za izvrševanje zakona. 109 osnovi dovolila po členu IS.; če se ne prijavi, se to kaznuje po členu 30. Prav tako je zavezano prijaviti tudi orožje, ki se podeduje- Orožje se mora prijaviti državnemu upravnemu (policijskemu) oblastvu prve stopnje, kjer je to v kraju občine, kjer pa ga ni, občinskemu oblastvu. 8 18. Državno policijsko ali občinsko oblastvo vpiše prijavo po prednjem paragrafu, ko jo prejme, v »Register prijavljenega orožja« (obrazec pod I.), v katerem morajo biti ti-le podatki: 1. Zaporedno število. 2. Ime. 3. Poklic. 4. Stanova-lišče imetnika orožja. 5. Količina, vrsta in popis orožja. 6. Pripomba. Na koncu registra se vodi abecedno kazalo, v katero se vpisujejo imena prijaviteljev in zaporedne številke registriranih prijav- Register prijavljenega o-rožja. 110 Zbirka zakonov za upravno službo. V prvih osmih dneh meseca januarja in julija vsakega leta mora poslati občinsko oblastvo nadrejenemu srezkemu poglavarju prepis vseh vpisov v register za minulo polletje; če pa je treba, sme odrediti srezki poglavar tudi pogostejše poročanje o izpremembah in prijavljanju novega orožja. Prijavo vojaškega orožja rezervnih častnikov mora poslati občina najkasneje v treh dneh nadrejenemu srezkemu poglavarju zaradi dovoljenja po členu 13., odnosno po § 14. tega pravilnika. § 19. Potrdilo o Državno policijsko ali občin-prijavi orož- sko oblastvo mora izdati o vsaja. kem vpisu v register prijavljenega orožja njega imetniku reverz: »Potrdilo o prijavi orožja« (obrazec pod II.). Te obrazce tiska državna tiskarna, in sicer: posebe v cirilici, posebe v latinici in posebe v slovenskem jeziku, ter jih Pravilnik za izvrševanje zakona. 111 pošilja po določeni ceni kot predmet državnega monopola na zahtevo občinam, odnosno policijskim oblastvom. To potrdilo se mora smatrati za dovoljenje za posest prijavljenega orožja. Ce se prijavi orožje iz točke 1. člena 3., nista prijava in re-verz po členu 46. zavezana nobeni taksi. § 20. Ce prijavi orožje kdo, ki po členu 18. ne sme dobiti dovoljenja za nabavo, mora sestaviti občinsko oblastvo o tem zapisnik, ako se ni podala prijava pismeno, ter poslati prijavo s svojim poročilom vred nadrejenemu srezkemu poglavarju, ki odloči o predmetu skladno s členom 17., tretjim odstavkom. § 21. Prošnje za dovoljenje za nabavo in posest, odnosno za nošenje orožja, morajo obsegati: prosilčevo ime, poklic, sta- Dostavlja-nje prijave srezkemu poglavarju. Prošnje za odobritev nabave in posesti orožja. 112 Zbirka zakonov za upravno službo. novališče in starost kakor tudi navedbo, s katero se dokazuje, da je potreba glede orožja osnovana; nadalje je treba točneje označiti orožje, ki ga kdo nabavlja, odnosno želi nositi. Te prošnje je treba vlagati po pristojni občini ali pa neposredno pri pristojnem državnem upravnem (policijskem) oblastvu. Občina mora naznaniti v spremnem poročilu, ali je glede prosilca kaj zaprek po členu 18-, točkah 1. do 6. Po teh predpisih je treba postopati tudi, če se nanaša zahteva samo na posest orožja -z člena 3., točke 2. § 22. Reševanje Državno upravno (policij-prošenj. sko) oblastvo pribavi o vlože- ni prošnji poročila podrejenega oblastva v smislu čl. IS. ali mnenje podrejenih organov javne varnosti ter izda po oceni vseh okoluosti dovolilo ali pa rešitev, s katero prosilče-va zahteva zavrne. Pravilnik za izvrševanje zakona. 113 § 23. Dovoljenje za nabavo lii po- Vsebina do-sest orožja se da za točno voljenja za označeno vrsto in število orož- nabavo in po-ja ter opravičuje nabavo v sest orožja, dobi enega leta. Ta rok se mora v dovolilu zapisati z besedami. Orožje, nabavljeno na osnovi tega dovolila, se mora prijaviti državnemu upravnemu (policijskemu) oblastvu, ki izda nato »Potrdilo«, določeno s $ 19. tega pravilnika. Če nastopijo razlogi iz člena 21., odvzame pristojno upravno oblastvo to dovolilo s svojo odločbo po S 32. tega pravilnika. S 24. Državno upravno (policijsko) oblastvo prve stopnje vodi »Register o izdanih dovolili]] za nabavo in posest orožja« (obrazec pod III.). Na koncu registra se vodi abecedno kazalo, v katero se Zakon o poucnti in noSenju orožja Register o izdanih dovoli-lih za nabavo in nošenje o-rožja. 114 Zbirka zakonov za upravno službo. Pravice orožnem stu. po li- Vojaško orož-in orožje vojaškega značaja. Orožni list za nedovoljeno orožje. vpisujejo imena oseb, ki so se jim dovolila izdala, in zaporedna številka v registru. § 25. Orožni list daje pravico, imeti in nositi orožje ter opravičuje nabavo odgovarjajoče količine streliva. § 26. Če je orožje, omenjeno v členu 11., vojaško ali vojaškega značaja, izda upravno oblastvo prve stopnje orožni list samo, ako gre za slučaj iz člena 51. § 27. Kdor zahteva orožni list za nedovoljeno orožje, mora to orožje točno popisati in navesti razloge, iz katerih mu je treba imeti in nositi tako orožje. To velja tudi za prošnje, s katerim se zahteva dovolilo za nabavo, odnosno za posest nedovoljenega orožja. Veliki župan izčrpno preišče razloge, navedene v proš- Pravilnik za izvrševanje zakona. 115 nji, ter odloči po značaju do-tičnega orožja, ali smatra te razloge za zadostne in prosilca za dovolj zanesljivega, da se mu lahko da izjemno dovoljenje. S 28. Obrazce orožnega lista tiska državna tiskarna v Beogradu, in sicer: posebe v cirilici, po-sebe v latinici in posebe v slovenskem jeziku, ter jih pošilja po določeni ceni kot predmet državnega monopola velikim županom, odnosno državnim upravnim (policijskim) obla-stvom prve stopnje. Orožni listi se tiskajo za uporabljanje oblastev prve stopnje na svetlomodri poltrdi tkanini, za uporabljanje in izdajanje po oblastvih druge stopnje pa na rožnati poltrdi tkanini; sestavljeni so iz dveh listov, velikih 15XU cin. Obrazec za orožni list je predpisan v prilogi pod IV. Obrazec orožnega lista. s* 116 Zbirka zakonov za upravno službo. Samo na teh obrazcih smejo izdajati pristojna oblastva orožne liste. 8 29. Register orož- Pristojno upravno oblastvo nih listov. vodi »Register orožnih listov« (obrazec pod V.). Na koncu registra se vodi abecedno kazalo, v katero se vpisujejo imena imetnikov orožnega lista in zaporednega števila v registru. 8 30. Orožni list Orožni list po členu 11. se po čl. 11. izdaja na obrazcu pod VI., natisnjenem na beli poltrdi tkanini in z napisom: »Izdan na osnovi člena 11. zakona o posesti in nošenju orožja«. Orožni list, ki se izda v slučaju, da je orožje v poedinih krajinah del narodne noše, mora obsegati tudi pripombo: »Velja samo za orožje k narodni noši«. O teh orožnih listih sc vodi evidenca ločeno na koncu občega registra orožnih listov. Pravilnik za izvrševanje zakona. 117 S 31. Orožni listi, ki jih izdajajo Viziranje o-druga oblastva in ki se predla- rožnih listov, gajo po členu 23- zaradi cvi-dcncc, dobivajo v dotičnem razpredelku vizo pristojnega oblastva ter se vpisujejo v register na zaporedna števila prav tako kakor novoizdani orožni listi. V tem slučaju se mora vpisati kot pripomba v registru ime oblastva, ki je orožni list izdalo, zaporedno število in dan izdaje. S 32. Ce pristojno oblastvo po členu 21. odvzame pravico do posesti in nošenja orožja, mora izdati o tem obrazloženo odločbo in navesti razloge, ki so ga vodili pri tem. Če pa se komu z odločbo za vselej odvzame pravica do orožnega lista, se mora to v njej izrecno navesti; vendar ima taka odločba oporo v zakonu samo, če se je izdala zaradi hudodelstva, storjenega Odvzemanje pravice do posesti in nošenja orožja. 118 Zbirka zakonov za upravno službo. iz koristoljubja ali osvcte, a zaradi drugega hudodelstva samo, če se je izvršilo z orožjem. § 33. Odvzemanje V odločbo, izdano po členu orožja po ČL 21., je treba vpisati tudi določ-22. bo, da se odvzema z orožnim listom vred orožje zaradi na-daljnega postopanja po določbah člena 22. Ko postane odločba pravnomočna, odredi upravno oblastvo odvzem orožnega lista in orožja, če se ni odvzelo že ob preiskavi kaznivega dejanja. O odvzetem orožju je treba lastniku takoj izdati potrdilo. Orožje odvzamejo državni organi javne varnosti ter ga shranijo v imenu upravnega oblastva prve stopnje, če jih to pooblasti za to. Glede vojaškega orožja ali orožja vojaškega značaja, je treba postopati po § 46. tega pravilnika. Če lastnik v šestih mesecih ni uporabil pravice iz člena 22., Pravilnik za izvrševanje zakona. 119 drugega odstavka, mora prevzeti upravno oblastvo prve stopnje orožje v hranjenje, dokler ne odredi prodaje na javni licitaciji. § 34. Organi, ki prevzamejo orožje Evidenca od-v hranjenje, so zanje osebno vzetega orož-odgovorni kot za služben in- ja. ventarni predmet ter morajo voditi letni »Inventar odvzetega orožja« (obrazec pod VII.). Vsako odvzeto orožje mora nositi po dve dobro pritrjeni (eno nalepljeno, drugo pa z motvozom privezano) označbi zaporednega števila, pod katerim je vpisano v inventar odvzetega orožja. 8 35. Meseca julija in decembra vsakega leta razpiše upravno oblastvo prve stopnje, ki je po členu 22-, odnosno členu 40. odvzelo orožje, javno licitacijo ter ga proda. Razpis licitacije sc mora javno razglasiti 14 dni prej z na- Licitacija odvzetega orožja. 120 Zbirka zakonov za upravno službo. bitkom razglasa ob vhodu državnega upravnega urada in na krajevno običajni način po občini, v kateri je urad. Da je licitacija veljavna, je treba najmanj dveh licitantov. O licitaciji se sestavi zapisnik, na katerem mora licitant, ki je ponudil največ, potrditi prejem orožja in plačani znesek. IV. Prodajanje in prevažanje orožja. Knjige o nabavljanju in prodajanju o-rožja in streliva. S 36. O prometu orožja in streliva mora voditi vsak koncesionira-ni prodajalec knjigo o nabavljanju in knjigo o prodajanju orožja in streliva. Te knjigi morata zadoščati za vpisovanje prometa za pet do deset let, če ne zahteva obseg trgovinskega prometa izjeme od tega predpisa. Omenjeni knjigi morata biti vezani v trde platnice, papir pa mora biti perforiran in na de- Pravilnik za izvrševanje zakona. 121 sno platnico znotraj pritrjen z motvozom, čez katerega je pri-tisnjen voščeni pečat državnega upravnega (policijskega) oblastva prve stopnje. Na prvo notranjo stran knjige se zapišeta točna označba prodajalčeve trgovinske firme in ime njenega lastnika. Pod označbo prodajalčevega imena potrdi pristojno oblastvo, ko se mu da knjiga pečatit, da je knjiga pravilna; to potrdilo mora obnoviti, če sc lastnik firme izpre-meni. S 37. Knjiga o nabavljanju orožja Vodstvo knji-iu streliva se mora voditi z na- geonabavija-slednjimi razprcdelki: nju orožja in 1. Zaporedno število. streliva. 2. Dan, ko se je blago prejelo. 3. Količina in vrsta orožja. 4. Količina in vrsta streliva. 5- Firma, pri kateri sc je blago nabavilo. 6- Datum in označba fakture. 122 Zbirka zakonov za upravno službo. Vodstvo knjige o prodajanju orožja in streliva. 7. Oblastveno dovolilo. 8. Pripomba. Na koncu vsakega leta je treba potegniti pod poslednjim vpisom črto in vzporediti vse nabavljeno in 'prodano blago, razliko (saldo) pa vpisati pod črto v 3. in 4. razpredelek. Saldo se ne prenaša na prihodnje leto. § 38. Knjiga o prodajanju orožja in streliva se mora voditi z naslednjimi razprcdelki: 1. Zaporedno število. 2. Dan, ko se je blago prodalo. 3. Količina in vrsta orožja- 4. Količina in vrsta streliva. 5- Oseba, ki se ji je blago prodalo (naslov). 6- Oblastveno dovolilo, po katerem se orožje in strelivo prodajata (vrsta dovolila, številka in datum). 7. Pripomba. Na koncu vsakega leta je treba potegniti pod poslednjim vpisom črto in vpisati seštevek Pravilnik za izvrševanje zakona. 123 v 3. in 4. razpredelek. Ta seštevek se vpiše ob letni vzpo-reditvi v knjigo za nabave. § 39. Za odgovarjajočo količino streliva iz člena 7. se sme smatrati največ 25 nabojev ali 0.25 kg navadnega smodnika. Ta količina se prodaja na podlagi listine o kupčevi istovetnosti; listino izda oblastvo, pri katerem se orožje prijavi. § 40. Na osnovi pokazanega orožnega lista smejo prodati prodajalci streliva največ 50 nabojev, odnosno 0.50 kg smodnika za vsak izvod vpisanega orožja- Imetnikom lovske karte ali izkaznice o članstvu pri lovskem društvu se sme prodati na osnovi orožnega lista največ 1000 lovskih nabojev, med katerimi sme biti s kroglo največ 200 nabojev, odnosno 1 kg smodnika. Odgovarjajoča količina streliva. Prodaja streliva lastnikom orožnih listov in lovskih kart. 124 Zbirka zakonov za upravno službo. § 41. Nakaznice Izvzeinši slučaje iz §§ 39. in za prodajanje 40. tega pravilnika, prodajajo razstrelil. prodajalci streliva razstrelila samo na osnovi nakaznice državnega upravnega (policijskega) oblastva prve stopnje. Nakaznice za prodajanje razstrelil izdaja pristojno oblastvo na kolkovano prošnjo prizadete osebe, pri čemer ocenja vse odločilne okolnosti in posebno upošteva, ali je količina upravičena- Za nakaznice se ne plačuje nobena taksa. Nakaznice se izdajajo iz bloka (obrazec pod VIII.), tako da ostane duplikat pri oblastvu. Ko prodajalec proda razstrelilo, mora odvzeti originalno nakaznico, da se z njo lahko izpriča. S 42. Prodajalci orožja smejo prodajati orožje iz člena 3., točke 1., na osnovi listine o istovetnosti kupcev, ostalo orožje pa na osnovi dovolila za na- Prodajanje orožja. Pravilnik za izvrševanje zakona. 125 bavo in posest orožja. Na obeh listinah mora potrditi prodajalec orožja s pečatnikom (štain-pilijo) firme in s podpisom, da se je nabava izvršila in da je s tem dovoljenje za nabavo prestalo. Ce se glasi dovolilo za nabavo in posest na več izvodov ali vrst orožja, mora prodajalec v potrdilu točno označiti število in vrsto prodanega orožja, da se vidi, ali in koliko je prejeto dovoljenje izčrpano. S 43. Mesečne seznamke o prodanem orožju in strelivu morajo poslati prodajalci najkasneje do 10. dne vsakega meseca svojemu državnemu upravnemu (policijskemu) oblastvu prve stopnje; v seznamku morajo označiti kupčev naslov kakor tudi količino in vrsto nabavljenega orožja ali streliva. Policijsko (politično) oblastvo zbira omenjene mesečne seznamke v platnice za poedine firme. Ti seznamki služijo obla- Seznamki o prodanem o-rožju. 126 Zbirka zakojiov za upravno službo. stvom za pripomoček, ko preiskujejo kazniva dejanja in kontrolirajo točno izvrševanje tega zakona. § 44. Orožje pot- Ce potnik iz inozemstva ne nikov iz ino- more o pravem času opraviti zemstva. formalnosti iz člena 28., a je ugotovljeno, da je lovec, ter ima priporočilo našega konzularnega oblastva, sme izdati veliki župan obmejne oblasti za posamezni slučaj na neposredno prošnjo po najkrajši poti dovolilo za posest in nošenje orožja. Dovoljenje za posest in nošenje orožja, izdano osebam iz člena 28. po redni poti, velja najdlje za leto dni, in sicer v zvezi s potnimi dokumenti, ki jih je treba v rešenju navesti. Oblastva ne smejo izdajati formalnih orožnih listov ino-zcmcem, ki nimajo rednega prebivališča na našem ozemlju- Pravilnik za izvrševanje zakona. 127 V. Kazenske odredbe. § 45. Ko izrekajo občeupravna (policijska) oblastva kazni po določbah zakona o posesti in nošenju orožja, morajo izreči v vsakem primeru v prvi vrsti denarno kazen; toda v sodbi se mora navesti obenem odgovarjajoče število dni zapora ki se izvrši šele ob neizrirlji-vosti denarne kazni Če kaznovana oseba ob pri-občitvi sodbe izjavi, da ne more plačati denarne kazni, sc sme izvršiti kazen zapora. Izrekanje kazni. § 46. Z orožjem, odvzetim po členu 40., je postopati po §§ 34. in 35. tega pravilnika. Če sc je odvzelo vojaško orožje ali orožje vojaškega značaja po členu 22. ali po členu 40., odredi upravno oblastvo izročitev pristojni komandi vojaškega okrožja. Postopanje z orožjem, odvzetim po čl. 40. 128 Zbirka zakojiov za upravno službo. Nedovoljeno orožje se uniči na koncu leta. V tem slučaju se komisijski ugotovc predmeti, ki se morajo upoštevati po poročilu o odvzetem orožju; uničijo pa se tako, da dotično orožje ne more več služiti prvotnemu ali podobnemu namenu. Ce to ne bi bilo mogoče, se predmet na prikladnem kraju zakoplje, da se izključi vsaka zloraba. O uničitvi se sestavi komisijski zapisnik, v katerem se navedejo inventarna števila uničenega orožja. S? 47. Pristojnost Za preiskovanje in sojenje za kaznova- prestopkov (prekrškov) po tem nje. zakonu so pristojna občeuprav- na oblastva prve stopnje, odnosno državna krajevna policijska oblastva, kjer taka uradu-jejo. Pritožbe zoper te odločbe se vlagajo pri upravnem oblastvu druge stopnje, čigar odločba je izvršna. Pravilnik za izvrševanje zakona. 129 VI. Prehodne določbe. S 48. Glede prijav in registracij Prijava orož-orožja po členili 48., 49- in 50. ja. je treba uporabljati predpise g§ 17., 18., 19., 20., 21. in 23. tega pravilnika. Državna policijska, odnosno občinska oblastva morajo sestaviti takoj, ko poteče trimesečni rok iz člena 48., po predpisih S 18. tega pravilnika register prijavljenega orožja; naj-kesneje v 14 dneh po tem roku morajo poslati občinska oblastva prepise registra in kazala svojemu srezkemu poglavarju, ki jih položi v omote, hrani urejene po občinah ter jih uporablja za nadaljno voditev evidence o prijavljenem orožju. S 49. Orožni listi, izdani za leto Zamcujanje 1928., se morajo v treh mese- dosedanjih cili vrniti pristojnemu oblastvu, dovolil, da se zamenjajo za nove orožne liste s trajno veljavnostjo. Zakuu o |Mi»ir»ti in nii~i*iiju orožja ij 130 Zbirka zakojiov za upravno službo. Pri zamenja-nju dovolil sc ne plača taksa. V ta namen morajo pozvati občinska oblastva z razglasom imetnike orožnih listov, naj jih izroče v enem mesecu občinski pisarni na revcrz. Občinsko oblastvo pošlje takoj, ko poteče ta rok, vse orožne liste pristojnemu državnemu upravnemu (policijskemu) oblastvu prve stopnje, ki jih zamenja najk neje do konca meseca septembra 1928. Osebe, ki najkasneje do dne 10. septembra t. 1. ne ugode pozivu občinskih obla-stev ali ki zahtevajo zameno ostalih dovolil, morajo zahtevati od pristojnega upravnega oblastva zameno s pismeno prošnjo neposredno ali pa po pošti. S 50. Glede na predpis člena 48., da se smatrajo vsa dovolila, izdana po dosedanjih predpisih za polnoveljavna, se ne pobirajo ob zameni teli dovolil (orožnih listov) nikakršne nove takse; v razpredelek za kolek Pravilnik za izvrševanje zakona. 31 pa se vpišejo besede: »Taksa plačana na dovolilu št...... 192 . .« 8 51. O prijavah orožja vojaškega značaja izda pristojno upravno oblastvo reverz po 8 19. tega pravilnika- Ce zahteva imetnik takega orožja orožni list, se mu izda samo, če obstoje pogoji iz člena 51. Ce se po členu 50. na zahtevo ministra za vojsko in mornar-nico odvzame orožje vojaškega značaja, oceni orožje, razen če je bilo pribavljeno na nedovoljen način, komisija, v kateri mora sodelovati tudi odposlanec državnega upravnega oblastva. Veliki župan odredi, katero oblastvo na sedežu pristojne vojaške komande naj se po svojem predstavniku udeleži cenitve; ministrstvo za vojsko in mornarnico pa priobči velikemu županu, katera komanda je v omenjenem primeru pristojna- Če je odrejena komanda Prijava in odvzemanje o-rožja vojaškega značaja po čl. 50. •j* 132 Zbirka zakojiov za upravno službo. na ozemlju druge oblasti, odredi odposlanca veliki župan sporazumno s prizadetimi velikimi župani. § 52. Likvidacija Kolikor uvedeno postopanje dokončanih glede kaznivih dejanj do dne, kaznivih de- ko se razglasi ta zakon, ni do-jauj. končano, izločijo preiskovalna, odnosno sodna oblastva slučal je kaznivih dejanj iz členov 35. in 37. ter izdado sodbe, uporabljajo te odredbe; vse ostale spise (predmete) pa odstopijo po členu 42. pristojnim obče-upravnim oblastvom prve stopnje v nadaljno poslovanje. VIL Skbp. S 53. Navodila za Upravnim oblastvom se na- upravua obla stva. laga, naj rešujejo predmete po zakonu o posesti in nošenju orožja nujno. Ce se pojavijo nejasnosti glede občega uporabljanja določb v omenjenem Pravilnik za izvrševanje zakona. 133 zakonu, naj zahtevajo upravna oblastva po pristojni poti od ministra notranjih del potrebna pojasnila ali navodila, da se bo izvrševal zakon enotno. S 54. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. 134 Zbirka zakojiov za upravno službo. Zaporedna Številka > C 7? B N — < N . T< jj 2 £ "s Pravilnik za izvrševanje zakona. 143 Obrazec VI. Stran 1. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naziv oblastva Orožni list izdan |>o elenu 11. zakona o posesti in nošenju orožja. za (t............................................................................................................i poklir ............................. iz ...................................................... ................................................., srnza ...................................................... županije ....................................................., ki mu dovoljujem posest in nošenje orožja Pripomba: vložnega zapisnika Številka okrožnega registra ....................................... 19....... L. S. 144 Zbirka zakojiov za upravno službo. olran 2. Osebni popis: Starost: ......................................... Oči: .................... Stas:............................................... Itrki:.................... Lice:............................................... Urada: ............ Lasje: ......................................... Usta:.................... Nos: ..........................................................................................Posebni znaki: Lastnikov svojeročni podpis: Pravilnik za izvrševanje zakona. 145 Stran 3. Vpis izprememb: Prostor za kolek. G Poilpis: Prostor za kolek. L. S. Podpis: Prostor /.a kolek. L. S. V j Podpis: Prostor za kolek. L- S. . J Podpis: Zakon o pniMMti in noamju orolja 10 Stran 4. Izpisek iz zakona o posesti in nošenju orožja. Člen 20. — Orožni list iina trajno veljavnost na vsem ozemlju kraljevine tir velja izključno za orožje, za katero je bil izdan, in za lastnika orožnega lista. V slučajih zadružnega življenja na kmetih, kjer je več članov zadruge, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu, da smejo nositi orožje, ki ga ima zadružna hiša. se sme izdati za orožje iz člena 7. tega zakona zaradi čuvanja živine in njene obrambe zoper zveri orožni list. ki se glasi na ime več teh zadrugarjev. Nihče ne sme zoper te predpise nositi tujega orožja in tudi ne rabiti tujega orožnega lista bodisi za tuje, bodisi za svoje orožje. Člen 21. — Pristojno oblastvo bo odvzelo pravico do posesti in nošenja orožja osibain, ki zakrive hudodelstvo iz koristoljubja. osvete in temu podobno, in te osebe ne morejo nikoli več dobiti pravice do posesti in nošenja orožja; sme pa ga jim odvzeti, če nastopijo razlogi, iz katerih se orožni list ni mogel izdati, če zlorabijo orožje in store z nJim kakršnokoli dejanje, kaznivo po občem kazenskem zakonu ali po zakonu o lovu in ribolovu, in če prepuste svoje orožie in svoj orožni list komu drugemu da ju nosi. Člen 23. — Ce se lastnik orožnega lista stalno preseli v drug srez, mora predložiti v 14 dneh svoj orožni list novemu pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi evidence. Prav tako se mora vsaka izprememba orožja, odstop ali prodaja drugi osebi, prijaviti pristojnemu oblastvu. Člen 31. — Kdor nosi orožje, glede katerega ni dobil dovolila za nošenje — orožnega lista, naj se kaznuje z zaporom od 2 do 15 dni ali v denarju od 100 do 750 dinarjev. Pravilnik za izvrševanje zakona. 147 Stran -t. tega ne stori v tem roku. proda oblastvo oroije na po predpisih tega zakona smela nabaviti in imeti, če javni licitaciji ter izroči izkupiček lastniku. Člen 23. — Če se lastnik orožnega lista stalno preseli v drug srez. mora predložiti v 14 dneh svoj orožni list novemu pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi evidence. Prav tako se mora vsaka izprememba orožja, odstop ali prodaja drugi osebi, prijaviti pristojnemu oblastvu. Člen 31. — Kdor nosi orožje, glede katerega ni dobil dovolila za nošenje — orožnega lista, naj se kaznuje z zaporom od 2 do 15 dni ali v denarju od 100 do 750 dinarjev. Člen 32. — Kdor nosi orožje, za katero je dobil orožni list. toda brez orožnega lista, naj se kaznuje v denarju od 10 do 50 dinarjev; kdor pa prepusti drugemu orožje in orožni list. da ju nosi, ali mu prepusti samo orožni list, da ga nosi s svojim orožjem vred, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 5 dni .ili v denarju od 50 do 250 dinarjev. Tako naj se kaznuje tudi oni. ki ie sprejel tuje orožje ali tuj orožni list, da ga nosi. S r-IriHiiii 22. xakiina " u»lanuviivi novih ilraavnili inttnn|,i,l,iv a ilm- 3. avgu-•ti 1II9H. »e (lulm-a kazrn za ti-karja. ki »e zaloti. tla ti-ka la nhrazr-i-, z niliijn ml (Ivl-Ii ilt, ilc-i-fih I,-l 115. kaxi-n»k(*»a zakuna). Cena .1 Din. Izdaja in tisk državne tiskarne kralji-rinc Srlmv. Ilrialnv in Slovencev. 111* 148 Zbirka zakojiov za upravno službo. Zaporedna številka o _ s n a 3 r s j® o s o 73 x -1 N S" fs "s: s Kdaj 8e je odvzelo Številka odločbe, s katero ae je orožje odvzelo sala Kdaj se je licitacija razni- Ig.« S 3, S "5 p i'.'t:- n >-• — o o i. B Kupčevo ime na licitaciji Din N ~ a 3 o w S*—s. 73 o F I i jf* 73* 3 er s ■s o O S. s ffl M 0 ►1 1 ta P < rt P I 0 s- 1 a Pravilnik za izvrševanje zakona. 149 Pravilnik o proizvajanju, prodajanju in uvažanju smodnika, dinamita in drugih razstrelil in raznesil, orožja in municije od 20. avgusta 1920. (Kazjilašen v ,,Službenih Novinali kraljevine Srlia, Hrvata i Sluvcnaca" št. 266, i/danili dne 13. oktobru 1920, v Uradnem listu za Slovenijo štev. 13(1 z dne 13. novembra 1920.) Pravilnik o proizvajanju, prodajanju in uvažanju smodnika, dinamita in drugih razstrelil in raznesil, orožja in municije.1) PROIZVAJANJE. Člen 1. Proizvajanje, prodajanje in uvažanje smodnika, dinamita in drugih razstrelil in raznesil — eksplozivnih zmesi — med katera spadajo tudi strelne vrvice in kapice vseh vrst — kakor tudi z njimi napolnjenih zamotov je izključna pravica države2). ') Izdan od ministrstva vojne in mornarice dne 25. avg. 1920. pod A. B. br. 8.!/, na podlagi čl. 13. zak. o proizvajanju, uvažanju in prodaji smodnika, dinamita in ostalih razstrelil od 17. aprila 1890. in čl. 54. zakona o vojni administraciji od 28. nov. 1898., v sporazumu z ministrom trgovine in industrije (Ur. 5556 od 20. avg. 1920.), notranjih del (J. 13. Br. 17926 od 20. avg. 1920.) iu ministrstvom financ (S. Br. 52881 od 20. avg. 1920.). ') Ta člen je deloma izpremenjen z zakonom o posesti in nošenju orožja od 14. julija 1928. (il. člen 24. omenj. zakona. Clede veljavnosti tega člena gl. pojasni-tcv pri čl. 24. zak. o pes. i:i noš. orožja. 154 Zbirka zakojiov za upravno službo. Člen 2. Toda razen smodnika, katerega proizvajanje je izključna pravica države, se sme proizvajanje drugih predmetov, imenovanih v členu 1. tega pravilnika, odstopiti tudi zasebnikom ob teh pogojih: Kdor želi proizvajati te predmete, razen smodnika, katerega proizvajanje je izključna pravica države, mora ministrstvu vojske in mornarice (topniško - tehničnemu oddelku) predložiti prošnjo za dovolilo njih proizvajanja. Ta dovolila izdaja ministrstvo vojske in mornarice sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije in z ministrstvom notranjih del ob pogojih, ki se predpisujejo za vsak primer posebe, proti naprejšnjemu plačilu predpisane takse. PRODAJANJE SMODNIKA, RAZSTRELIL IN DRUGIH ZMESI. Člen 3. Smodnik in drugi predmeti, navedeni v členu 1., se prodajajo: a) iz državnih, vojaških sldadišč; b) iz skladišč pooblaščenih proizvajalcev; c) iz prodajalnic pooblaščenih prodajalcev. Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 155 Pooblaščeni prodajalci morajo za prodajanje imeti dovolilo velikega župana1). Člen 4. Prodaje, omenjene v členu 2., se vrše: a) iz državnih, vojaških skladišč samo onim kupcem, ki predlože za vsak nakup prošnjo na-kazovalčevo za skladišče in blagajno, katera prejcmlje plačilo, z dovolilom okrožnega ali istovrstnega političnega oblastva za kraj, kjer se bo to, kar se kupuje, naložilo, prodajalo ali uporabljalo; to dovolilo mora navajati prosil-čev priimek in njega krstno ime, poklic in bivališče kakor tudi to, da se mu zahtevana količina in vrsta sme izdati; b) iz skladišč pooblaščenih proizvajalcev istotako kakor iz državnih skladišč: c) iz skladišč ali prodajalnic pooblaščenih prodajalcev tako, kakor je predpisano s tem pravilnikom, in po predpisih in odredbah pristojnega političnega oblastva. Nakazovalci za skladišče in blagajno, katera prejemlje plačilo, odrejajo po cenovniku plačilo in izdajo iz skladišča, ko so se prej uverili, da ima skladišče zahtevane količine in vrste. 'J Prvotni teksi sc je glasil »okrožno ali temu odgovarjajoče politično oblastvo«. — Izprcmeiijeno z uredbo min. voj. in moril, od 10. marca J925. I. H. br. 3227. — »Služb, vojni list«, br. 14. od 25. marca 1925. Zbiika zakonov za upravno s,lužbc. Nakazovalci morajo o vsaki odrejeni prodaji obvestiti lokalno oblastvo, ki je dalo dovolilo za nakup, poleg tega pa tudi ministrstvo notranjih del — oddelek za javno varnost — o tein, komu sc je kaj prodalo, količine in vrste prodane tvarine in po čigavem dovolilu (število in dan dovolila in odredbe). Člen 5. Skladišča pooblaščenih proizvajalcev morajo voditi pravilne knjige ter vanje vpisovati za vsako prodajo: a) priimek, krstno ime in bivališče onega, ki se mu je kaj prodalo; b) količino in vrsto prodane tvarine; c) po čigavem dovolilu in čigavi odredbi sc je prodaja izvršila (število in dan dovolila okrožnega ali istovrstnega političnega oblastva in odredbe). Člen 6. Smodnik in razstrelila se morajo prodajati v originalnih omotih in po cenah, predpisanih s cenovnikom. Člen 7. Z izkupilom za smodnik, razstrelila in drugi material, naveden v členu 1. tega pravilnika, iz državnih skladišč sc mora postopati po predpisih o tem. Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 157 Člen S. Državna skladišča vodijo knjigo, iz katere mora biti razvidno to-le: a) prejete količine; b) količine, poslane ali oddane drugim skladiščem ; c) komu, kdaj in katera vrsta in količina in po katerem političnem dovolilu je bila prodana; č) vsota, prejeta za prodane vrste in količine, posebe in skupaj za vsako dovolilo Člen 9. Državna skladišča in komande, ki prodajajo smodnik in druge predmete, navedene v členu IG., morajo na koncu vsakega mesecu, najpozneje pa do 5. dne prihodnjega meseca, redoma po komandi, oblastvu ali napravi, ki odrejajo prodajo, pošiljati komandantu armijske oblasti v duplikatu pregled, iz katerega je razvidno, koliko in kakšnih vrst smodnika in drugega je: a) ostalo na koncu prejšnjega meseca; b) se je prejelo v teku meseca iu od koga; c) se je prodalo skupno po vrstah v teku meseca in prejeti skupni znesek: č) se je izdalo ali poslalo drugim komandam ali skladiščem, komu in po čigavi odredbi ; d) je ostalo koncem meseca. Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 158 Komande, oblastva in uprave, ki odrejajo prodaje, se morajo uveriti, ali je pregled točen. Člen 10. Komande armijskih oblasti morajo voditi ti-le evidenčni knjigi za svoje območje: a) knjigo o stanju smodnika in drugega ma-terijala, navedenega v členu 1. tega pravilnika, po skladiščih s podatki, navedenimi v členu 9. tega pravilnika; b) knjigo o prodanem smodniku in drugem materijalu po vrstah in količinah in prejetih zneskih posebc po skladiščih in skupaj v območju za vsak mesec posebc. Do 15. dne vsakega prihodnjega meseca morajo ministrstvu vojske in mornarice (top-niško-tehničnemu oddelku) pošiljati preglede s podatki, navedenimi pod a) in b) tega člena, in z duplikatom poročila, prejetega od skladišča po členu 9. Člen 11. Komandanti armijskih oblasti skrbe zato, da je v njim podrejenih skladiščih vedno v zadostnih količinah smodnika in drugega materi-jala, določenega s cenovnikom, ter zahtevajo potrebščine od ministrstva vojske in mornarice (topniško-tehničnega oddelka) z označbo, kateremu skladišču, katere vrste in katero 159 Zbirka zakojiov za upravno službo. količino je treba poslati, in postajo, na kateri naj sc raztovorijo za skladišče. Člen 12. Skupna količina smodnika, ki se potrebuje, ako se mora transportirati po železnici, ne sme znašati izpod 5000 (pet tisoč) kilogramov. PRODAJANJE. NABAVLJANJE iN NOŠENJE OROŽJA iN STRELIVA. Člen 13. Prodajanje vojaškega orožja in streliva zanje je p r e p o v e d a n o'). Člen 14. Nevojaško in lovsko orožje, kakor tudi strelivo zanje se prodaja po predpisih in odredbah za to pristojnega političnega oblastva, ki pooblaščenim prodajalcem izdaja tudi dovolila za to prodajanje. Člen 15. Za nabavljanje in nošenje lovskega in nevojaškega orožja in streliva zanje odobravajo in izdajajo dovolila onim, ki ne pripadajo vojaštvu, pristojna politična oblastva5). ') Gl. pojasuitev pri čl. 2-1. zakona o posesti in nošenju orožja. ") (il. čl. 19. zak. o posesti in iiošcnju orožja. 160 Zbirka zakojiov za upravno službo. člen 16. Če se pristojna politična oblastva ne more-je odločiti, ali je orožje in strelivo, za katero se zahteva dovolilo za prodajanje, nabavljanje in nošenje, po zakonu dovoljena ali ne, morajo izposlovati mnenje komandanta dotične divi-zijske oblasti1). Člen 17. Nabavljanje in nošenje vojaškega orožja in streliva odobrava in zanje izdaja dovolila onim, ki ne pripadajo vojaštvu, le ministrstvo vojske in mornarice (topniško-tehnični oddelek) sporazumno z ministrstvom notranjih del ali na vlogo tega ministrstva, oddelka za javno varnost; o teh se mora voditi poseben seznamek v ministrstvu vojske in mornarice in v ministrstvu notranjih del"). UVAŽANJE. Člen IS. Uvažanje smodnika vseh vrst kakor tudi laboriranega streliva za lovske, ne risane puške s črnim smodnikom j e p r e p o v e d a n o. l) (il. 88 '». i" 7. pravilnika za izvrš. zak. o posesti in nog. orožja od I. julija I92N. 1. .1. 15. !5r. 10.051. L') Ta člen je tiho izpremeiijen. ozir. ukinjen s čl. I. 7. pravilnika za izdajanje, posest in nošenje držav-no-vojaškejja orožja od ministrstva notranjih del od 27. novembra 'CM. 1. .1. br. 23.8fi2. Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 161 Člen 19. .Uvažanje lovskega1) in nevojaškega orožja kakor tudi praznih tulcev, kapic in zrnja zanje, potem laboriranega streliva za lovske, ne risane puške samo z malodimnim - brezdimnim smodnikom, nadalje laboriranega streliva vseh vrst za nevojaško orožje, dinamita in razstrelil vseli vrst, strelnih vrvic in kapic za to in za električno vžiganje in pripremo za to, dalje za vse vrste ognjemetnih teles (raket) se dovoljuje ob nastopnih pogojih: Vsakdo, ki želi v državo uvoziti spredaj navedene predmete, mora komandantu one ar-mijske oblasti, v kateri je carinarnica, kjer naj se uvoz izvrši, predložiti taksirano prošnjo in tej priložiti: a) predpisano takso za dovolilo v kolkih: b) dovolilo velikega župana2) za kraj, kjer naj se to, kar se uvozi, vloži, prodaja ali uporablja, da se uvoz zahtevane količine in vrste predmetov sme dovoliti: c) kemijsko analizo za dinamite iu razstrelila, ako naj se ti uvozijo, izdano po tvornici, ki jih odpošilja; č) duplikat ali provizorno fakturo ali nje kopijo, iz katere bodi razvidno, kaj se uvozi l) 01. izjemo v čl. 29. zakona o posesti in nošenju orožja glede potnikov iz inostranstva. ') 01. op. k čl. 3. tega pravilnika! Zakon o |n.-.-ti in nošenju oru/ja ]j 162 Zbirka zakojiov za upravno službo. (za razstrelila naslov razstrelil, za orožje in strelivo pa sistem in kaliber), iz katere države in od katere firme je nabavljeno, količina tva-rine, vkladni način, število, znak (marka) in število tovorka in po možnosti nečista in čista teža vsakega tovorka. Ce prosilec prošnji ne bi mogel priložiti provizorne fakture, nje duplikata ali kopije in kemijske analize, ju mora izročiti častniku, določenemu za pregled ob prihodu blaga, ko se blago pregleduje na carinarnici; v prošnji pa mora označiti podatke, predpisane za vsebino fakture. Razen tega je v prošnji navesti, na kateri carinarnici se bo pošiljka uvozila in ocarinila. Člen 20. Ko komande armijskih oblasti prejmejo take prošnje, morajo takoj izdati rešitev ali dovolilo ter le-to vročiti prosilcu. V dovolilu se morajo označiti vsi zgoraj navedeni podatki o predmetih, ki naj se uvozijo, kakor tudi carinarnica, na katero se morajo uvoziti. Razen tega morajo komande armijskih oblasti pod isto številko in na dan rešitve poslati kopije izdanega dovolila: a) ministrstvu notranjih del (oddelku za javno varnost); Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 163 b) velikemu županu1), v katerega območju je carinarnica, kjer se mora pošiljka uvoziti in ocariniti; c) najbližjemu komandantu ali vojaški napravi tega kraja z odredbo, naj komandant ali predstojnik naprave določi častnika ali koga drugega, ki se uveri na licu mesta, ali se uvozi odobreno blago in količine, označene v dovolilu. Ako uvoznik prošnji za dovolilo ni priložil kemijske analize, duplikata, kopije ali provi-zorne fakture, odredi komandant armijske oblasti, naj določeni častnik ali določena oseba ta izkazila pri pregledu zahteva od uvoznika. Člen 21. Komanda ali vojaška uprava, ki je določila častnika ali koga drugega, da pregleda blago, izroči temu kopijo dovolila ter obvesti isti dan, ko prejme nalog, carinarnico, na kateri naj se izvrši pregled, da je za pregled blaga, označenega na dovolilu, določen častnik ali kdo drugi iz te komande. Člen 22. Carinarnica mora takoj, ko dospe blago, obvestiti komando ali napravo, iz katere je čast- ') (jI. op. k čl. 3. tega pravilnika! 11* 164 Zbirka zakojiov za upravno službo. nik, določen za pregled, in najbližje politično oblastvo, da je blago dospelo. Člen 23. Določeni častnik ali določena oseba mora po izvršenem pregledu na dovolilu in deklaraciji pod svojim podpisom pristaviti potrdilo o izvršenem pregledu in ugotovljenem stanju. Razen tega obvesti častnik, ki je izvršil pregled, takoj svojega predstojnika o stanju, ugotovljcnom pri pregledu. Svojemu poročilu mora priložiti prejeto kopijo dovolila, vrhu tega prejeto kemijsko analizo in duplikat fakture, prejete od uvoznika, ako je komanda armijske oblasti odredila, da je to zahtevati od uvoznika. Predstojnik pošlje to poročilo s prilogami vred neposredno komandi armijske oblasti, ki je izdala dovolilo za uvoz. Člen 24. Uvoznik mora častniku ali onemu, ki izvrši ta pregled, plačati dnevnico, ako je iz kraja, drugače pa dnevnico in odškodnino za službeno potovanje, ki mu gre po zakonu. Člen 25. Ob uvozu monopoliziranih predmetov se pobirajo pri carinarnicah monopolne takse po tarifi, ki jih je predpisalo ali jili še predpiše Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 165 ministrstvo vojske in mornarice sporazumno z ministrom financ. Monopolna taksa na carinarnicah se plačuje v zlatu ali srebru z doplačilom nadavka, ki ga določa minister financ. Člen 26. Carinarnice morajo takoj, ko pobero monopolno takso za uvožene predmete, poslati komandantu armijskc oblasti, ki je izdal dovolilo za uvoz, poročilo, ki mora navajati: uvoznikov priimek in njega krstno ime, dovolilo, po katerem je uvozil (komanda, število in datum), vrste in količine uvoženega materi-jala in za vsako vrsto in količino posebe pobrano monopolne takso. Člen 27. Dohodek, prejet pri uvozu monopolnih predmetov (člen 25), morajo carinarnice oddajati državni blagajni kot dohodek iz monopolne takse na smodnik, dinamit in drugo ter ta dohodek z drugimi dohodki vred izročati pristojni finančni blagajni. O dohodkih te vrste prejetih in izročenih finančnim blagajnam, morajo carinarnice na koncu vsakega meseca, najpozneje pa do 5. dne prihodnjega mescca, obvestiti komando armijskc oblasti, ki je izdala do- 166 Zbirka zakojiov za upravno službo. volila za uvoz; pri tem naj se sklicujejo na poročila, poslana po členu 26. tega pravilnika. Člen 28. Čim komandant armijskili oblasti dobi poročili od častnika, določenega za pregled uvoženega blaga, in od carinarnice, se mora iz njiju uveriti, ali se je postopalo po prejetem dovolilu in ali se je pobrala predpisana monopolna taksa za uvoženo blago, potem pa zapisati v evidenčno knjigo: a) kdo je uvozil; b) katerega dne je uvozil; c) po katerem dovolilu (številko, datum); č) kaj in koliko je bilo uvoženo; d) kolika monopolna taksa se je pobrala za vsako blago posebe in skupaj. Na koncu vsakega meseca pošiljajo komande armijskili oblasti ministrstvu vojske in mornarice, za topniško-tehnični oddelek, poročilo v obliki pregleda, v katerem morajo biti opisani vsi zgoraj navedeni podatki. Ako pa se monopolna taksa ni pobrala pravilno, morajo komande armijskili oblasti o tem takoj obvestiti dotično carinarnico, da pobere predpisano takso. Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 167 KAZNI. Člen 29. Kdor se zaloti, da smodnik, dinamit in druge razstrelilne zmesi in predmete, navedene v tem pravilniku, izdeluje in prodaja brez pristojnega dovolila ali da tihotapi z njimi, nadalje kdor prodaja smodnik in druge razstrelilne zmesi v drugačnih omotih ali za višje cene nego so predpisane, ali kdor originalne omote ponareja ali omote odpira in prcsiplje zmesi v omote, določene za drugo vrsto in ceno, tega kaznuje kar najstrožje pristojno oblastvo po zakonu o proizvajanju, uvažanju in prodajanju smodnika, dinamita in drugih raznesilnih zmesi in po drugih zakonih in predpisih za to1). SKLEP. Člen 3U. Predpisi, ki že veljajo v posameznih pokrajinah o prodajanju in prenašanju smodnika, dinamita in drugih raznesilnih materij, kakor tu- l) V kolikor se določbe toga člena ne nanašajo na odrejanje kazni, so izpreinenjene s čl. 9. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od 2. avg. 1921. 1. »Služb. Novine« br. 17U A od 3. avg. 1921. Za slučaje, predvidene v čl. 33.—38. zak. o pos. in noš. orožja, veljajo izključno določbe oineuj. zakona. 168 Zbirka zakojiov za upravno službo. di o hranjenju in nošenju orožja, obdrže, v kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku, moč tudi nadalje, dokler bo ta moč v daljavi1). Člen 31. Ta pravilnik velja od dne, ko ga sprejme in podpiše minister vojske in mornarice; obvezno moč pa dobi v desetih dneh od dne, ko se razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. Takrat prenehajo veljati naredbe: O. A. B. br. 33.111 z dne 23. VIII. 1919. leta; O. A. B. br. 33.381 z dne 27. VIII. 1919. leta; O. A. B. br. 33.382 z dne 27 VIII. 1919. leta; O. A. B. br. 33.462 z dne 27. VIII. 1919. leta; O. A.B.br. 33.9U7 z dne 11. IX. 1919. leta; O.A.B.br. 35.711 z dne 11. X. 1919. leta: O. A. B. br. 36.822 z dne 15. X. 1919. leta; O.A.B.br. 38.822 z dne 19. XI. 1919. leta; O. A.B.br. 38.239 z dne 19. XI. 1919. leta: O. A. B. br. 45.952 z dne 7. II. 1920. leta. »Službeni Vojni List« za leto 1919, št. 33, 34. 41 in 47 in za leto 1920., št. 7 in »Službene No-vine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z i leto 1919., št. 104, 111, 120, 121 in 155 in za leto 1920, št. 55. l) Z ozirom na zakon o pos. in noš. orožju od 14. jul. 192K. 1. no velja več. Pravilnik o dobavi in prodaji orožja. 169 Oddelek naredbe O. A. B. br. 38.239 z dne 19. novembra 1919., s katerim je predpisano, kolike monopolne takse se pri uvozu pobirajo za posamezna razstrelila in predmete, navedene v tem oddelku, ostane v veljavi do nadaljne naredbe in za predmete, katerih uvoz s tem pravilnikom ni prepovedan. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Od 2. avgusta 1921. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi.1) Člen 1. Za hudodelstvo v smislu kazenskega zakonika se smatrajo tudi ta-le dejanja: 1. pisanje, izdajanje, tiskanje, razširjanje: knjig, časopisov, plakatov ali objav, ki merijo na to, da se kdo naščuva na nasilje zoper državna oblastva, določena z ustavo, ali vobče da se ogroža javni mir ali spravlja v nevarnost javni red- To velja tudi za vsako pismeno ali ustno komunistično ali anarhistično propagando ali nagovarjanje drugih, da je treba izpre-meniti politični ali ekonomski red v državi s hudodelstvom, nasiljem ali s kakršnimkoli terorizmom ;s) ') Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 170 A. izcauih dne 3. avgusta 1921., in v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« z dne 11. avgusta 1921. pod št. 249. (Sklep narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v IV. redili seji dne 1. avgusta 1921.) -') Gl. člen 43.—48. tiskovnega zakona od 6. avgusta 1925. 174 Zbirka zakojiov za upravno službo. 2. organiziranje, podpiranje udruženj ali pristop k takim udruženjem, ki imajo za namen propagando komunizma, anarhizma, terorizma ali pripravo ali izvršitev umorov ali nelegalno in ncparlamentarno prilaščcnje oblasti kakor sploh vse, kar je navedeno v prvi točki: 3. dajanje v najem ali odstopanje zgradb ali prostorov v kakršnikoli obliki za zbiranje oseb, ki bi jim bil namen, pripravljati ali delati za ustvaritev česa izmed onega, kar je razloženo v gorenjih dveh točkah, ako je oni, ki je odstopil zgradbo ali prostore, vedel, za kaj se bodo uporabljali: 4. organiziranje, združevanje ali propaganda, ki meri na to, da se povzroči vojaška po-buna, zmeda ali nezadovoljnost med vojaki ali da se civilisti in vojaki ne odzivljcjo svojim vojaškim dolžnostim ali da se ovira, obtežujc ali omejuje proizvajanje, popravljanje ali prenašanje vojaškega materiala ali zalaganje vojske z njenimi potrebščinami, kakor vobče vsaka propaganda zoper ustanovo vojske, nadalje vsaka priprava, vsak poizkus ali vsaka izvršitev, da bi se porušili ali uničili objekti, k' služijo javnemu prometu, javnim instalacijam in potrebam; 5. stopanje v zvezo z osebo ali z družbo v inozemstvu zato. da bi se dobila od tod pomoč zaradi priprave za revolucijo ali nasilno izpre- Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. 175 membo sedanjega političnega stanja v državi ali česa drugega, določenega v prejšnjili točkah, kakor tudi vsako podpiranje inozemskega lista ali inozemske družbe po kom z ozemlja naše kraljevine, če dela ta oseba ali ta družba zoper ustroj, red ali javni mir naše države; 6. proizvajanje ali zbiranje orožja, orodja, priprav ali razstrelil zaradi kateregakoli izmed zgoraj omenjeni 11 namenov kakor tudi vsako prikrivanje teli predmetov; 7. priprava, poizkus ali izvršitev umora oblastvenega organa ali politične osebe. Člen 2. Kdor učini katerokoli izmed kaznivih dejanj, razloženih v členu 1. tega zakona, se kaznuje s smrtjo ali z robijo do 20 let. Predmeti kaznivega dejanja se zaplenjajo. Oni, ki vedo, da se pripravljajo hudodelstva, razložena v členu 1., pa o tem pravočasno ne obvestijo državnega oblastva, se kaznujejo z robijo do 20 let. Da se hitreje in lažje ugotovi kaznivo dejanje, je pristojnim oblastvom dovoljeno, vršiti pretres tudi ponoči, ako to zahteva nujna potreba. Člen 3. Državno politično oblastvo zahteva od najbližjega komandanta vojsko, da se vzdrži jav« 176 Zbirka zakojiov za upravno službo. na varnost, kadarkoli sc pokaže, da v konkretnem težjem primeru za to ne zadoščajo njegovi organi za osebno in imovinsko varnost. Natančnejša določila o tem, kako se uporablja vojska, izda ministrski svet. Člen 4. Ako se v občino ali okraj pošlje vojska radi ogrožene varnosti, mora prebivalstvo te občine, odnosno tega okraja, iz svojih sredstev, vsaka hiša po svojem imovinskem stanju, vojsko hraniti in jo zalagati s potrebščinami. Potrebščine pobira ob vodstvu in nadzoru državnega in policijskega oblastva občinsko oblastvo ter jih v skupnem znesku redno in pravočasno oddaja vojaškemu oblastvu. Tudi drugi stroški, ki bi jih imela država zaradi te uporabe vojske, zadevajo prebivalstvo, toda ako sc red hitro povrne, naj se prebivalstvo oprosti povračila teh stroškov in ti naj zadenejo državno blagajno; tudi naj se prebivalstvu vrne ono, kar je dalo za vojsko- Oni, ki bi bili za dejanje, s katerim jc bila izzvana uporaba vojske, obsojeni na kazen, morajo prebivalstvu in državi povrniti izdatke za uporabo vojske. Člen 5. Na zahtevo ministra notranjih del dovoli minister vojske in mornarice, da preidi po- Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. 177 trebno število vojakov v orožniško službo in tam odsluži svoj rok. Člen G. Osebe, ki se potepajo, pijančujcjo ali izvršujejo nečisti obrt in ne morejo dokazati, da sc preživljajo na pošten način, sc kaznujejo za to z zaporom do treh mesecev in se smejo poleg tega kot moralno propale in nagnjene k izvrševanju kaznivih dejanj po prestani kazni tudi oddati v prisilno delavnico. Nedoletne osebe se oddajajo, ako ne bi bile obsojene na kazen, v zavod za vzgojo in moralno poboljševanjc, v katerem sme taka oseba ostati največ pet let, ako ni dovršila 16 let starosti, drugače pa do polnoletnosti. Minister pravde sc pooblašča, da izda uredbo o postopanju za primere, ko sc take osebe oddajajo v prisilne delavnice ali v zavod za vzgojo ii moralno poboljševanjc mladoletnikov.1) Člen 7. Kdor izdeluje razstrelilne snovi ali priprave ali orodje za njih napravljanje ali uči drugega, kako naj jih izgotovi, nabavi, hrani ali prodaja drugemu, najsi ve ali mora domnevati, da so vse te snovi določene za to. da se uporabijo za ') To uredbo je predpisal minister pravde 26. junija 1923.. štev. 34.745 (»Služb. Nov.« štev. 149. za 1. 192.\). /ukon o piMifiti in no-enju orožja 1- 178 Zbirka zakojiov za upravno službo. izvršitev hudodelstva, poleg onih, ki so našteta v členu 1.. se kaznuje z rohijo. Člen 8. Kdor je pooblaščen imeti razstrelilne snovi, pa ravna z njimi zoper veljavna pravila in naredbe pristojnih oblastev ter s tem povzroča škodo ali nevarnost za imovino, življenje ali zdravje drugih, se kaznuje z robijo, v posebno lahkih primerih pa z zaporom.") ') V načrtu novega kazenskega zakona se kazenska določbe v glavi XVII., ki se nanašajo na orožje, glase tako-le: Kazniva dejan.ia proti obči varnosti ljudi in premoženja. § 1N9. Kdor s kako eksplozivno snovjo povzroči nevarnost za življenje drugega ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z robijo do deset let. Ako je storilec s tem povzročil življeusko nevarnost za več oseb, se kaznuje z rohijo najmanj tri leta. Ako je pri tem kaka oseba izgubila življenje ali jc bila težko ranjena (8§ 176. in 177.\ kar je storilec lahko predvideval, se kaznuje z robijo najmanj pet let, ako pa je izgubilo življenje več oseb ali jili je več bilo icžko ranjenih, kar je storilec lahko predvideval, se kaznuje s smrtjo ali z dosmrtno robijo ali z robijo najmanj deset let. § 190. Kdor s kako eksplozivno snovjo iz nepazljivosti povzroči nevarnost za življenje drugega ali nevarnost v večjem obsegu za tujo imovino, se kaznuje z zaporom najmanj mesec dni. Ako je bila dana nevarnost za življenje večili oseb, se kaznuje storilcc s strogim zaporom. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. 179 Člen 9. Kdor se pregreši zoper veljavne zakonske predpise in naredbe o proizvajanju, uvažanju in prodajanju smodnika,_dinamita, strelnega orožja in drngili razstrelilnih snovi, se kaznuje v denarju od 10.000 do 100.000 dinarjev po velikosti kaznivega dejanja in po svojem imovinskem stanju1). To denarno kazen sme sodišče izreči tudi v vseli primerili členov 7. in 8. tega zakona poleg tam določenih kazni, ako spozna, da je to v prid vzdrževanju javnega reda. Člen 10. Državni uradniki in uslužbenci, delavci vojaške administracije, uslužbenci samoupravnih Ako je pri tem izgubila kaka oseba življenje ali je bila težko ranjena (§§ 176. in 177.), se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj za leto dni, če pa je več oseb izgubilo življenje ali Jih je več bilo težko ranjenih (§§ 176. in 177.), se kaznuje storilec s strogim zaporom najmanj dve leti. § 191. Kdor nareja eksplozivne snovi ali priprave ali orodje, ki je potrebno za njihovo narejanje, ali daje navodila, kako se narejajo, jih nabavlja, hrani ali prodaja drugemu, čeprav ve in mora domnevati, da so prirejene za uporabo radi izvršitve kakega zločina, se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom najmanj tri mesece. ') Ta člen sc uporablja lahko samo za slučaje, ki niso navedeni v glavi V. »Kazenske določbe« zakona o posesti in nošenju orožja. 12* 180 Zbirka zakojiov za upravno službo. teles, ki prestanejo posamezno, v večjem številu ali skupno opravljati svojo službo zaradi stavke, se kaznujejo z zaporom, podpiliovalci in kolovodje pa tudi v denarju do 10-000 dinarjev. Z isto kaznijo se kaznujejo tudi oni, ki s sabotažo ali s pasivno rezistenco ovirajo pravilni tek njim poverjene službe ali dela. Člen 11. Osebe, ki poizkušajo druge osebe zadržati od dela, se kaznujejo z zaporom do 6 mesecev, ako ne prehaja njih postopanje v težje kaznivo dejanje. Člen 12. Ako se take osebe takoj na poziv oblastva ne razidejo s kraja, kjer so se nedopuščeno zbrale, se kaznujejo z zaporom do leta dni in v denarju do 3000 dinarjev. Kdor nosi ali izobeša na javnih zborovanjih, v odprtih ali zaprtih prostorih ali kjerkoli drugje kakršnekoli znake, zastave ali napise kot znak pozivanja ali ščuvanja, da bi se ustvarilo javno mnenje, da je treba obstoječi pravni red nadomestiti z drugim po prevratu, rušenju privatne lastnine ali uničbi javnega miru, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta ali v denarju do 50.000 dinarjev ali z obema kaznima. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. 181 Člen 13. Sama udeležba pri manifestacijah iz prednjega člena zoper organizirana državna oblastva sc kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 300 dinarjev ali z obema kaznima. Člen 14. Ako je pristojno oblastvo prepovedalo manifestacijo zoper državno oblastvo ali kakršnokoli drugo manifestacijo zoper državne interese, sc vsi udeležniki, ki se takoj ne razidejo na poziv oblastva, kaznujejo z zaporom najmanj enega leta, kolovodje in prigovarjalci, da se manifestacija ne razidi, pa tudi v denarju do 5000 dinarjev- Člen 15. Ako ugotovi državno upravno oblastvo. da je udruženje (sindikalna organizacija ali druga) izpremenilo svoj namen, dopuščen z zakonom, ali da se je pričelo tajno ali javno baviti z drugimi nedovoljenimi ali protizakonitimi agitacijami ali posli, razpusti tako udruženje. Zoper to odločbo o razpustu udruženja imajo njegovi zakoniti predstavniki pravico pritožbe v treh dneh na prvostopno sodišče. Zoper odločbo prvostopnega sodišča sc sme v istem roku vložiti pritožba na kasacijsko sodišče. 182 Zbirka zakojiov za upravno službo. Zakoniti predstavniki tako razpuščenega udruženja se kaznujejo za nedovoljeno delovanje z zaporom najmanj enega leta in v denarju s 5000 dinarji, kolikor ne gre za težje kaznivo dejanje. Člen 16. Ako se kdo, ki je obtožen v smislu člena 46. srbskega tiskovnega zakona, pozove na zaslišanje, pa se skrije, pobegne ali ga vobče ni v stanovališču v treli dneh od sodnega poziva in se to ugotovi z uradnim poročilom pristojnega oblastva, sodišče v bodoče ne po-zivlje takega obtoženca v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«, niti mu v njih ničesar ne priobčujc, marveč se vsi sodni odloki, ki mu jih je vročiti, prilcpljajo na hišo njegovega poslednjega stanovanja ali poslovnega bavljcnja kakor tudi na sodno desko ter se smatrajo glede računanja rokov za pol-noveljavne. Člen 17. Glede na določbo člena 20. tega zakona, je v bodoče smatrati, da je določba člena 58., oddelka 1., srbskega tiskovnega zakona kakor tudi pokrajinskih tiskovnih zakonov prestala veljati, kolikor se tiče dejanj, kaznivih po tem zakonu. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. 183 Člen 18. Opravljati ne smejo nobene javne službe ali funkcije, niti biti narodni poslanci niti poslo-valci samoupravnih teles oni, ki pripadajo komunistični stranki ali vobče udruženju, katero je s tem zakonom prepovedano. To se tiče tudi uslužbencev privatnih naprav, ki imajo od države izvestne posebne privilegije in katerih uslužbenci pripadajo komunistični stranki. Osebe, ki sedaj opravljajo gorenje funkcije, se razrešijo teh funkcij, ko stopi v veljavo ta zakon. Uradniki in javni uslužbenci, ki bi bili iz tega razloga razrešeni dolžnosti, se smejo zoper ministrovo odločbo pritožiti pri državnem svetu. Prejeta pritožba ne ustavlja izvršitve odločbe. Člen 19. O vseli dejanji]], kaznivih po tem zakonu, sodijo redna državna sodišča po svobodnem sodniškem prepričanju ter sodijo o njih kot o nujnih predmetih pred vsemi drugimi kaznivimi dejanji. Splošni del kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo (§§ 1. do vštetega 81.) se povsem uporablja na vsa kazniva dejanja po tem kazenskem zakonu. Toda krivec se sme, vkljub fi 58. kazenskega zakonika za kraljevino Srbi- 184 Zbirka zakojiov za upravno službo. jo, obsoditi na smrt za hudodelstvo, učinjeno po tem zakonu, ako je imel ob času učinjene-ga dejanja popolnih 18 let starosti1). Člen 20. Vsa temu zakonu protivna določila splošnega kazenskega zakonika in drugih postranskih kazenskih zakonov kakor tudi tiskovnih zakonov, zakonov o udruženju in zborovanju in drugih zakonov se ne uporabljajo, kolikor nasprotujejo temu zakonu, dokler bo veljal ta zakon. Člen 21. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. Našemu ministru notranjih del naročamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom pa ukazujemo, naj postopajo po njem, a vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo. ') Z zakonom od 21. aprila 1922. (prvotni ukaz od 25. II. 1919. — »Služb. Nov.« str. 30. iz 1. 1919.) so razširjene na celo ozemlje kraljevine S. H. S. določbe glave IX. in X. kakor tudi določbe uvodnih pravil §§ 1. do 11. srbskega kazenskega zakona. Normativno navodilo za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja. Ministrstvo notranjih del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Oddelek javne varnosti J. B. Hr. 11.778 9. avgusta 1928. 1. v Beofrradu 1' r e il m e t: Zakon o posesti in nošenju orožja, normativno navodilo štev. 1. Velikemu županu v ................................. Opozorite podrejena oblastva na zakon o posesti in nošenju orožja, razglašen v »Službenih Novinah« od 28. julija 1928., št. 172-LV. in na pravilnik za izvršenje tega zakona, razglašen v »Službenih Novinah« od 30. julija 1928., št. 173/LV1., zlasti še na posamezne določbe, s katerimi se nalagajo dolžnosti. 186 Zbirka zakojiov za upravno službo. Za zdaj so posebno važne »Prehodne določbe« zakona Č1.4S. in 52. in pravilnika §§ 48. do 52. Vaša dolžnost je, da skrbite za to, da se povsod izvrši točno in pravočasno posel, predpisan v členih 48., 49. in 50. zakona in 4S., 49. in 51., ki je vezan na svoje roke. Zamenjava orožnih listov s trajno vrednostjo se mora vsekakor izvršiti do 30. septembra t. 1., da stopi zakon 1. oktobra 1928. v veljavo z oziroin na vse svoje določbe. Za postopanje dajem sledeča navodila: 1. Listine v smislu čl. 16., ki so se izdale doslej, veljajo tudi za naprej, ko pa se izdado nove, se morajo tekstualno zlagati s predpisi zakona, oziroma pravilnika. 2. Občinska oblastva naj se posebe opozo-re na določbo poslednjega odstavka S 18. pravilnika, da se prijave vojaškega orožja rezervnih častnikov lahko pravočasno dostavijo srezkim poglavarjem. 3. Srezkim poglavarjem, državnim krajevnim policijskim oblastvom, oziroma občinskim upravam naj se naroči, da vodijo z ozirom na določbe čl. 21. zakona v evidenci eventualne slučaje, pri katerih je uporabljati določbe omenjenega člena, in da postopajo po teh določbah. 4. Srezke poglavarje, državna krajevna policijska oblastva je treba opozoriti na čl. 11. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. 187 zakona, oziroma § 30. pravilnika, da bi sc preprečilo izigravanje omenjenega člena in tako eventualne zlorabe. 5. Srezki poglavarji, državna krajevna policijska oblastva naj sc opozore, da morajo v smislu odstavka tretjega S 33. pravilnika pooblastiti podrejene organe javne varnosti, da hranijo odvzeto orožje v imenu oblastva prve stopnje. To pooblastilo se izda lahko vnaprej generalno za vse slučaje ali za vsak slučaj posebe, kakor sc zdi pravilno, oziroma glede na izkušnje, ki so se pridobile doslej v tem pogledu, da sc tako prepreči vsaka zloraba z odvzetim orožjem. 6. Srezki poglavarji, državna krajevna policijska oblastva se morajo z ozirom na predpise čl. 26. zakona, oziroma §§ 36., 37. in 38. pravilnika preveriti od časa do časa, kadar se službeno nahajajo v dotičnem kraju, ali se pri prodajalcih orožja pravilno vodijo knjige o nabavi in knjige o prodaji orožja in streliva. Zlasti naj se naroči, da se pri oblastvih prve stopnje vodi evidenca o pošiljanju mesečnih seznamov v smislu S 43. pravilnika. 7. Za izdajanje orožnih listov tujini državljanom so pristojna oblastva pooblaščena, da jih izdajajo, če so dani vsi zakonski pogoji in če dotičnik stalno prebiva v naši državi. V slučaju nejasnosti naj radi navodil dostavi srezki 188 Zbirka zakojiov za upravno službo. poglavar, državno krajevno policijsko oblastvo spis velikemu županu s svojim mišljenjem: ako bi se z ozirom na obstoječo nejasnost veliki župan ne smatral pooblaščen, da izdaje potrebna navodila, naj pošlje predmet ministrstvu notranjih del. 8. Komisijsko uničevanje orožja, ki ga predvideva § 46. pravilnika, mora izvršiti komisija treh članov, od katerih je prvi zastopnik pristojnega državnega upravnega oblastva, dalje pristojni vodja inventarja in odposlanec občine v sodišču oblastva, ki pa naj bo po možnosti vsaj deloma strokovnjak za orožje (na pr. trgovec z orožjem, bivši podoficir ali oficir, lovec ali podobno). Pripomba: Ta razpis upravnega oblastva naj se smatra za normativno navodilo in naj se kot tako hrani v posebni zbirki normativnih navodil pod ovitkom z napisom: »Orožje« kot razpis 1. o tem predmetu. Predsednik ministrskega sveta minister notranjih del Dr. Korošec, s. r. Register. (Stvarno kazalo.) V registru navedene štev. členov (čl.) se nanašajo na zakon o posesti in nošenju orožja od 14. junija 1928., a štev. paragrafov (§) na pravilnik ministra notranjih del za izvrše-nje omenjenega zakona. A Abecedni indeks na koncu registra §§ 24. in 29. Avtomatske pištole — dovoljeno orožje čl. 3. B Bajoneti — dovoljeno orožje . . . . čl. 4. Blagajna državna — denarne kazni v njeno korist.........čl. 39. Blagajna državna — prodaja odvzetega orožja v njeno korist.....čl. 41). Blok nakaznic za nabavljanje eksploziva S 41. Bodala, bodala v palicah — nedovoljeno orožje .........čl. 4. Boksar — nedovoljeno orožje .... čl. 4. Bombe — vojaško orožje.....čl. 5. 190 C Cenitev vrednosti orožja voj. značaja ........čl. 50.; § 51. C Čuvaji v privatni službi.....§ 15. D Dajanje orožja osebi, ki nima odobrenja — kazen .........čl. 33. Definicija pojma orožja......čl. 1. Delovanje oblastev — pritožbe na delovanje oblastev .......čl. 43. Denarna kazen — izrekanje kazni . . § 54. Denarna kazen v korist državne blagajne ..........čl. 39. Dolžnost državnih oblastev za nujno reševanje ..........§ 53. Domača uporaba predmetov izključuje značaj orožja .......čl. 1. Dosedanji predpisi — dovoljenja po dosedanjih predpisih veljajo . . . .čl. 48. Dosedanji predpisi — prestanek njihove veljavnosti ........čl. 52. Dostavljanje prijave vojaškega orožja rez. oficirjev.....čl. 13.; § 18. Dovolila prejšnja — njihovo zamenjava- nje ..........Čl. 48. 191 Dovolilo — kazen za nošenje orožja in streliva trg. potnikov brez dovoljenja ...........čl. 38. Dovoljenje predhodno vel. župana za trgovske potnike . . . .čl. 27. « za donesenje orožja iz ino- stranstva čl. 2S.; § 44. « za izdajanje, odrekanja dovoljenja čl. 44.; §§ 22., 23. in 27 « za izdelovanje, uvoz, izvoz or. in streliva ... .čl. 24. « za nabavo iii posest orožja . čl. 8. in 18.; §8 21., 22. in 23. « za nabavo in posest or. radi prodaje .......čl. 25. « za nabavo in posest — kazen za dajanje osebi, ki nima dovoljenja za n. i. p. . . . čl. 33. « za nabavo in prodajo or. — — kazen za prodajalca . čl. 37. « za nabavo, posest in nošenje voj., or. voj. značaja in nedovoljenega orožja brez dovoljenja — kazen.....čl. 34. za nabavo nedovoljenega orožja.....čl. 12.; § 27. « za nabavo or. brez predhodnega dovoljenja — kazen . čl. 30. « za nošenje orožja čl. 9. in 19.; § 25. 192 Dovoljenje za nošenje orožja — kazen za nošenje brez dov. čl. 31. in 32. « za oboroževanje mestnih straž .....čl. 13.; § 13. « za posest in nošenje or. rez. ofic.......čl. 13.; § 12. « za posest in nošenje or. potnikom iz inostr. . . čl. 2S.; § 44. « za trgovanje z orožjem in strelivom ......čl. 25. « odrekanje pravice na posest or. iz čl. 7. . . . čl. 17.; $ 20. Dovoljeno orožje — kako se deli . . .čl. 3. Dovoljeno orožje, ki ni navedeno v zakonu ..........§ 8. Društva strelska in lovska — uporaba orožja na streliščih......§11. Državna blagajna — denarne kazni v njeno korist ........čl. 39. Državna blagajna — prodaja odvzetega orožja v njeno korist.....čl. 40. Državna tiskarna — tiskanje obrazcev § 19. in 28. Državni monopol tiskanih obrazcev . . § 19. in 28. Državni uslužbenci — posest in nošenje orožja...........čl. 16. E Efekt — orožje efekta vojaških pušk . čl. 6. 193 Eksplozivi — znamenja vrste — strelivo § 3. Eksplozivi — prodaja......§ 41. Evidenca — vojaškega, orožja voj. značaja .........§ 14. « orožnih listov . . čl. 23.; § 29. « ob preselitvi......§ 31. « zamenjave orožja . . . .čl. 23. « prijavljenega orožja . . . § 48. F Floberti — dovoljeno orožje.....§ 8. Formularji; gl.: obrazci! Fotografija — overenje o istovetnosti s fotografijo.........§ 16. G Gospodar mora prijaviti orožje iz čl. 3. tč. 1...........§ 17. Gospodar sme imeti orožje iz čl. 3. tč. 1. S 9. Granata — vojaško orožje.....čl. 5. H Hladno orožje — lovsko pripasno orožje § 8. Hranjenje odvzetega orožja .... čl. 22.; § 33. in 34. I Imovina, ki se hrani lahko na osnovi čl. 7. § 9. Indeks abecedni na koncu registra . . §§ 24. in 29. Zakon o poanti in nofonju orožju 13 194 Inostranstvo — potniki-lovci iz inostr. čl. 28. Inostranstvo — trgovski potniki iz ino- stranstva .........čl. 27. Inostranstvo — uvoz orožja iz inostr. čl. 24. istovetnost — listina o istovetnosti osebe — prodaja orožja ... čl. 26.; S 42. Izdajanje voj. orožja prebivalstvu . . čl. 15. Izdelki oblastev — plačanje taks za izd. obl............čl. 46. Izguba državljanske časti — odobrenje za nabavo orožja......čl. 18. Izjema v predpisu o uvozu orožja . . .čl. 2S. Izvršene kazni po prejšnjem zakonu — oprostitev od njih......čl. 52. Izvršenje kazni.........S 45. Izvršnost odloka višjega oblastva . . čl. 45. Izvršnost rešenja ministra notr. del . . čl. 44. 1 Javna varnost ogrožena — izdajanje voj. orožja prebivalstvu .....čl. 15. Javna varnost ogrožena — prepoved or. čl. 10. Javne straže, zapriseženi organi, posest in nošenje orožja . . čl. 16.; §§ 15. in 16. Javni uslužbenci, pravica do posesti in nošenja orožja . . čl. 16.; $5$ 15. in 16. K Kazen za dajanje or. in or. lista drugemu čl. 32. « za dajanje orožja osebi, ki nima dovoljenja .......č!. 33. 195 Kazen za nabavo voj., voj. značaja ali nedovoljenega orožja brez dovoljenja .........čl. 34. « za nabavo orožja brez dovoljenja čl. 3U. « za nabavo, posest in prodajo or. voj. značaja ali nedovoljenega orožja .........čl. 35. « za nošenje orožja brez orožnega lista.......čl. 31. in 32. « za odtujevanje orožja brez prijave ..........čl. 33. « za opustitev prijave orožja . . čl. 29. in 30. « za preprodajo orožja v nasprotju z zakonom.......čl. 35. « za prodajalce, ki prodajajo mimo predpisov zakona.....čl. 36. « za prodajalce, ki neredno vodijo knjige .........čl. 36. « za prodajalce, ki ne predlagajo pravočasno seznamov po čl. 26. čl. 36. « za sprejem orožja, ki je potrebno zanj predliodno dovoljenje . . čl. 33. « za sprejem tujega orožnega lista čl. 32. Kazenski zakon — krivde, ozir. kazniva dejanja po o. k. z.....čl. 21.; § IS. Kazensko postopanje — za dejanja po čl. 35. in .37. velja o. k. postop čl. 42. in 43. Kazni — denarne v korist drž. blagajne čl. 39. 196 Kazni izrekanje k........§ 45. « odpustitev po prejšnjih zakonih izrečenih k.......čl. 52. Kazniva dejanja — zastarevanje . . čl. 43. « « preiskovanje in so- jenje po uradni dolžnosti . . . .čl. 41. « « za katere postopa- nje po starem zakonu ni izključeno . čl. 52. « « pristojnost za pre- iskovanje in sojenje k. d. . čl. 42.; § 47. Knjige o prodaji — kazen za neredno vodstvo k. op. . . čl. 36. « « — orožja in streliva, dolžnost vodstva k. op.....čl. 26. « « — odrekanje pregleda k. op.....čl. 36. Količina streliva — prodaja k. s. . . . čl. 7. in 26.; §§ 39. in 40. Komprimirani zrak; gl.: stisnjeni zrak! Komisija za cenitev vrednosti or. voj. značaja.......čl. 50.; § 51. Koncesijonirani prodajalci; gl.: prodajalci ! Konzularna oblastva — dovoljenje za prinašanje or. iz inostr. . čl. 28.; § 44. 197 Koristoljubne — zločin iz k...... čl. 18. in 21.; § 32. Krcmenjače — dovoljeno orožje . . .čl. 3. L Lastnik — orožni list velja samo za 1. o. 1...........čl. 20. Letno uničevanje nedovoljenega orožja čl. 4U.; § 40. Letni zaključek knjige o prodaji orožja §§ 37. in 38. Licitacija odvzetega orožja . . čl. 22.; § 35. Listina o istovetnosti osebe — prodaja orožja na osnovi 1. o i. o. . čl. 20.; § 42. Lovska društva — uporaba orožja na strelišču .........§ 11. Lovske karabinke — dovoljeno orožje čl. 3. Lovske karabinke — kaj so 1. k. . . . § 5. Lovske puške — dovoljeno orožje . čl. 3. Lovske puške — kaj se smatra za 1. p. § 4. Lovci iz inostranstva — prinašanje orožja iz inostr...... čl. 28.; § 44. M Mladoletne osebe ne morejo dobiti dovoljenja za or........čl. IS. Meči, trorezni — nedovoljeno orožje . čl. -1. Mesečni seznami o prodaji orožja . . . čl. 26.; § 42. 198 Mestne straže — oboroževanje z voj. orožjem ......čl. 13.; § 13. Mitraljeze — vojaško orožje . . . .čl. 5. Mišljenje komande div. oblasti, ali je orožje vojaško .......čl. 6. Municija; gl.: strelivo! N Nabava eksploziva . . . . čl. 25.; § 41. « orožja, brez dovoljenja ali v nasprotju z njim — kazen za prodajalce . čl. 37. « « brez dovoljenja — kazen .....čl. 30. « « vojaškega, brez dovoljenja — kazen . . čl. 34. « « iz čl. 7.......čl. 26. « « — dovoljenje za posest in nošenje orožja čl. 8., 18.; 21., 22., 23. « « — dovoljenje za nošenje nedovoljenega orožja . . čl. 12.; § 27. «t « — dovoljenje za posest or. radi prodaje čl. 25. « « s predhodnim dovoljenjem — opustitev prijave se kaznuje . . čl. 30. Narodna noša, orožje kot del n. n. . . čl. 11. 199 Narodna noša — orožni list, ki velja samo pri nošnji n. n. . . . čl. 11.; § 30. Navodila radi enakega izvrševanja zakona ...........§ 53. Nedovoljen način — prodaja na n. n. or. voj. značaja .....čl. 50.; § 51. Nedovoljen način — dobava na n. n. or. voj. značaja ........§ 53. Nedovoljenoorožje — za n. or. se smatra čl. 4. — dovoljenje za nabavo n. o. čl. 12.; § 27. « « — kazen za nabavo in nošenje n. o. brez dovoljenja . . .čl. 34. « « orožni list za 11. o. čl. 12. in 19.; § 27. Nejasnosti zakona — naknadne pojas- nitve......... . . S-53. Neredno vodstvo knjig o prodaji orožja — kazen .........čl. 36. Nezavršena postopanja se nadaljujejo po novem zakonu .......§ 52. Nošenje orožja brez orožnega lista — kazen . . . čl. 31. in 32. « « — dovoljenje za 11. o. čl. 9. in 19.; § 25. « « — dovoljenje za 11. o. potnikom iz inostr. čl. 26.; § 44. 200 Nošenje orožja in streliva po trgovskih potnikih brez dovolila — kazen.....čl. 38. « « odvzemanje pravice n. orožja .....čl. 21. « « — pravica iz orožnega lista ... čl. 20.; § 25. « t — pravica javnih uslužbencev . . .čl. 16. « « — prestan ek pravice n. o.......čl. 22. « « zunaj doma — svobodno n. . čl. 7.; §§ 9. in 10. Nujno reševanje upravnih oblastev — dolžnost .........§ 53. O Obči kazenski zakon — kazniva dejanja po o. k. z.......čl. 18. in 21. Obči kazenski postopek — veljavnost za kazniva dejanja iz čl. 35. in 37. čl. 42. in 43. Oblastva — izdajanje, oziroma odrekanje dovoljenja in pritožbe na delovanje obl. ... čl. 44.; §8 32. in 33. Oblastva — pristojnost za preiskovanje in sojenje krivcev ... čl. 42.; § 47. Obnovitev potrdila knjig o prodaji . . S 36. Oboroževanje vojske .... čl. 5.; § 6. 201 Oboroževanje prejšnje o. naše vojske in o. tujih vojsk. . . .čl. 6. « mestnih straž z vojaškim orožjem . . čl. 13.; § 13. « občinskih stražnikov . čl. 14. Obramba — sposobnost orožja, da služi za o.........čl. 1.; § 2. Obrazci za inventar odvzetega orožja § 34. « « nakaznice za eksplozive . § 41. « « orožni list . . $§ 28. in 30. « « potrdilo o prijavi orožja . § 19. « « razne registre §8 18., 24. in 29. Obsodbe — pritožbe na o. upravnih oblastev .........čl. 45. Obsojene osebe — dovoljenje za nabavo orožja .........čl. 18. Obsojevanje na odvzemanje orožja . čl. 40". Ocenitev vrednosti odvzetega orožja voj. značaja .....čl. 50.; § 51. Odgovarjajoča količina streliva . . . čl. 26.; §§ 25., 39. in 40. Odločevanje o odobravanju za nedovoljeno orožje .....čl. 12.; § 27. Odpuščanje kazni, izrečenih po prejšnjem zakonu........čl. 52. Odrekanje potrdila o prijavi or. (rever- za) ........ čl. 17.; § 20. Odrekanje pregleda knjig o prodaji orožja — kazen ......čl. 36. 202 Odstopanje predmetov po čl. 50. . . . § 52. Odstopanje orožja — dolžnost prijave čl. 23. Odvzemanje dovoljenja za nabavo in posest orožja .... § 23. « orožja — obsojevanje na o. o........čl. 40. orožja voj. značaja — ocenitev vrednosti čl. 50.; § 51 « pravice na orožje za vedno .... čl. 21.; § 32. « pravice na posest in nošenje or.....čl. 27.; 8 32. « pušk in revolverjev na za- htevo min. vojske in mornarice ... čl. 50.; § 51. « vojaškega ali or. voj. značaja . . čl. 22., 40. in 46. Odvzeto orožje, nedovoljeno — njegovo uničenje ......čl. 40.; § 46. Ogrožena javna varnost — izdajanje voj. or. prebivalstvu......čl. 15. Ogrožena javna varnost — prepoved orožja ..........čl. 10. Oprema — orožje kot službena o. rez. ofic.........čl. 13.; S 12. Opustitev prijave orožja — kazen . . čl. 29. Organi javne straže — nošenje in posest orožja .......čl. 16.; § 15. 203 Orožje — dajanje o. drugemu sc kaznuje .........čl. 32. « dovoljeno, kako se deli . . .čl. 3. « — dovoljenje za izdelovanje, uvoz in izvoz o......čl. 24. « efekta vojaških pušk . . . .čl. 6. « — hranjenje odvzetega or. . . čl. 22.; 3,3. in .34. « — izjema pri predpisu o uvozu orožja......... « — kaj se smatra za orožje . . čl. 2.; § 2. « — kako sc deli orožje . . .čl. 2. « — kazen za nabavo ali prodajo or. osebam brez dovoljenja ali v nasprotju z njim . . . .čl. 37. « — kazen za nošenje or. brez orožnega lista ... čl. 31. in 32. « — kazen za odtujevanje orožja čl. 3.3. « — kazen za opustitev prijave orožja......čl. 29. in 3*). « — kazen za prodajo or. mimo predpisov .......čl. 35. « ki v zakonu ni navedeno kot dovoljeno .......čl. 8. « — knjiga o prodaji orožja . . čl. 26.; § 36. « — licitacija odvzetega orožja čl. 22.; § 35. 204 Orožje — nabavljenje večje količine, kazen za prodajanje brez dovoljenja ........čl. 35. « nedovoljeno — kaj se smatra za nedovoljeno orožje . . . .čl. 4. « nedovoljeno — dovoljenje za nabavo n. or. . . . . čl. 26.; § 36. « — odvzemanje orožja čl. 22.; § 33. « — odvzemanje orožja voj. značaja na zahtevo min. vojske in mornarice .... čl. 50.; § 51. « ognjeno spada pod zakon o or. čl. 1. « podedovano se mora prijaviti § 17. « — prijava zamenjave, prodaje, odstopanja or. ... čl. 23. in 33. « — prinašanje or. iz inostr. . čl. 28. « — prodaja or. na osnovi dovoljenja ......čl. 26.; § 42. « — prodajanje po trgovskih agentih ........čl. 27. « tuje se ne sme nositi . čl. 20. in 32. « tuje, kdor ga nosi, se kaznuje čl. 32. « — uničenje odvzetega nedovoljenega orožja . . čl. 40.; § 46. « vojaško .....čl. 5.; § 6. « vojaško kot službena oprema rez. ofic......čl. 13.; § 12. 205 Orožje vojaško, voj. značaja ali nedovoljeno, kazen za nabavo, posest in nošenje brez dovoljenja čl. 34. « — vojaške puške in revolverji, pridržani kot vojni spomin . . čl. 51. Orožni list — dajanje or. lista drugemu se kaznuje . . . .čl. 32. « « izdan od drugih oblastev — viziranje . . čl. 23.; § 31. « « — izdajanje or. 1..... čl. 19. in 20.; §§ 25., 26. in 27. « — kazen za nošenje or. 1. brez dovoljenja . čl. 31. in 32. « « ki velja samo ob narodni noši .....čl. 11.; § 30. « « — lastnik or. 1. velja samo zanj ........čl. 20. « « — nastop pogojev, spričo katerih se ne more izdati or. 1........čl. 21. « « — obrazci . . . §§ 28. in 30. « « — odvzemanje or. 1. čl. 21.; S 33. « — pogoji za dovoljenje . . čl. 18. in 19. « «t — preselitev lastnika or. 1. čl. 23. '< « — register or. 1.....čl. 29. « « — trajna veljavnost or. 1. čl. 20. « « tuj, kdor ga nosi, se kaznuje .......čl. 32. 206 Orožni list — tujci brez stalnega prebivališča v državi ne morejo dobiti or. 1.....§ 44. « « velja na vsem ozemlju kraljevine S. H. S.....čl. 20. « « za nedovoljeno orožje . . čl. 12.; S 27. « « za orožje zgod. vrednosti in rodbinske važnosti . . čl. 11. « « za podjetja .....čl. 14. « « za puške vojašk. značaja čl. 14. « « za skrivno, za napad sposobno — nedovoljeno or. . čl. 4. « « za trajno veljavnost — zamena or. 1. . . . čl. 48.; § 49. « « za več zadružnikov . . .čl. 20. « « za zadruge . . čl. 18. in 19. « « — zloraba tujega or. 1. . . čl. 20. in 32. Osiguranje varnosti, razdajanje in nošenje voj. orožja.......čl. 13. Osiguranje varnosti s svobodnim nošenjem orožja ........čl. 10. Osnovanost potrebe za orožje — pogoj za dovoljenje in nabavo orožja . . čl. 18. Osveta — zločin, storjen iz osvete . . čl. 21. Overenjc, da se orožje ne bo zlorabljalo čl. 18. Overenje o činu rezervnih oficirjev . . § 12. 207 P Palicc — puške, bodala v palicah . . .čl. 4. Pečatenje knjig o prodaji orožja ... § 36. Pero (vzmet) — puške na pero ne spadajo pod zakon.......§ 8. Pijanci notorični — dovoljenje za nabavo orožja.........čl. 18. Pištole avtomatske — dovoljeno orožje čl. 3. Podaritev voj. orožja na strelskih tekmah ........čl. 13.; § 11. Podedovano orožje se mora prijaviti . § 17. Podjetja — orožni list za podj.....čl. 14. Področja, na katera se nanaša pravica posesti in nošenja or. javnih uslužbencev ..........§ 16. Pogoji za izdajanje orožnega lista . . čl. 18. in 19. « za izdajanje or. 1. zadrugam . . čl. 18. in 19. « za izdajanje or. 1. več zadružnikom .........čl. 20. « — nastop p., spričo katerih se ne more izdati or. 1.....čl. 21. Pojasnjevanje ob izvrševanju zakona . § 53. Pojem orožja..........čl. 1. Policijsko nadzorstvo — pod p. n. postavljene osebe ne morejo dobiti or. lista ...........čl. 18. 208 Polletje — poročila policijskih oblastev o zamenjavi orožja v preteklem pl. čl. 7.; § 18. Pooblaščenjc ministra notranjih del, da predpiše pravilnik......čl. 47. Popravljanje dovoljenega orožja . . .čl. 24. Poročanje drž. upravnega oblastva o prijavljenem orožju . . čl. 7.; § 18. Poročanje oblastvu — kazen za odtujevanje or. brez p. o.......čl. 33. Poročilo občinskih oblastev o postojanju zaprek .......čl. 28.; § 44. Posest orožja — dovoljenje p. or. iz čl. 8......S§ 19. in 23. « « — dovoljenje za p. or. radi prodaje . . . .čl. 25. « « — dovoljenje za p. or. potnikom iz inostranstva čl. 26.; S 44. « « dovoljenje iz čl. 7. se mora prijaviti . . .čl. 17. « « — pravica iz or. lista . § 25. « « — pravica javnih uslužbencev .....čl. 16. « « — prestanek pravice p. or........čl. 22. « « — svobodna p. or. doma čl. 7. § 9. 209 Postopek — za kazniva dejanja po čl. 35. in 37. velja o. k. p. . . čl. 42. in 43. Postopki po starem zakonu začeti, a ne dovršeni ......čl. 52.; § 52. Potniki iz inostranstva — prinašanje orožja .....čl. 28.; § 44. « trgovski agenti — potovanje radi trženja z orožjem in strelivom .........čl. 27. « trgovski — kazen za nošenje in posest orožja brez dovoljenja čl. 3S. Potrdilo o izvršeni nabavi orožja . . . § 42. « o prijavi orožja (reverz) . . čl. 17.; SS 19. in 23. « za odvzeto orožje.....§ 33. Potreba po nedovoljenem orožju čl. 12.; § 27. Potreba po orožju — osnovanost . . .čl. IS. Poziv — posest in nošenje orožja po p. čl. 16. Pravica — odrekanje pravice za posest or. iz čl. 7..... čl. 17.; § 20. « posesti in nošenja or. javnih uslužbencev ......čl. 16. « posesti in nošenja or. — od- vzetje pr......čl. 21.; § 32. « posesti or. — prestanek . . .čl. 22. « odstopanja in prodaja odvzetega orožja .......čl. 22. Pravilnik ministra vojske in mornarice čl. 25. Zakon o po-r-ii in nošenju orožji 11 2] O Pravilnik za izvrševanje zakona o posesti or. — pooblaščenje . . . .čl. 47. Predaja odvzetega voj. orožja voj. oblast vom .......čl. 40.; § 46. Predaja voj. in orožja voj. značaja voj. oblastvom.........§ 46. Predelanje nedovoljenega orožja . . .čl. 24. Predelanje predmetov za orožje ... § 2. Predelanje vojaških pušk.....§ 5. Predhodno odobrcnje za trg. potnike . čl. 27. Predlaganje seznamov iz čl. 26. — kazen za opuščanje pr.......čl. 36. Predmet — kateri pr. se mora smatrati za orožje .........§ 2. Predmet orožja — vodstvo knjig čl. 26.; § 36. Predpisi o prodaji orožja — prodaja mimo pr. se kaznuje ... čl. 35. in 36. Pregled knjig o prodaji orožja . . .čl. 26. Pregled knjig o prodaji orožja >— kazen za odrekanje pr......čl. 36. Preiskovanje kaznivih dejanj po uradni dolžnosti ..........čl. 41. Preiskovanje kaznivih dejanj po veljavnih predpisih.....čl. 42.; § 47. Prejšnja dovoljenja — dolžnost prijave, ozir. zamenjave pr. d......čl. 48. Prekrški — preiskovanje in sojenje pr. čl. 42.; § 47. 211 Prekrški — pritožbe proti odredbam za pr............čl. 45. Prememba prvotnega namena orožja ali predmetov .... S 2. « orožja — dolžnost prijave čl. 23. « orožja — kazen za opustitev prijave .....čl. 33. Prepirljivci — dovoljenje za nabavljanje orožja.........čl. 18. Preprodaja orožja — kazen za prep. v nasprotju z zakonom.....čl. Preselitev lastnika or. lista.....čl. 23. Prcstanek raznih zakonov, določb in predpisov .........čl. 53. Prestopki — preiskovanje in sojenje pr. čl. 42.; § 47. « — pristojnost za preiskovanje in sojenje pr. . čl. 42.; § 47. « — pritožbe proti razsodbi . čl. 45. Prestopna dejanja — preiskovanje in sojenje pr. d.......čl. 42.; § 47. Prijava orožja — kazen za opustitev pr. or.......čl. 29. « « brez potrebnega dovoljenja ......čl. 33. « « iz čl. 7., 11. in 13. . . čl. 7. in 17.; § 17. « « iz čl. 7. — kaj mora obsegati ......čl. 17. n* 212 Prijava orožja iz čl. 7. — komu se predlaga čl. 7. in 17.; § 17. « « nabavljenega po dovoljenju ... čl. 30.; § 17. « « oseb iz čl. 18.....§ 20. « « radi registrovanja . . čl. 48., 49. in 50.; §§ 17.-23., 4S. « « vojaškega značaja . . čl. 50.; § 51. « tujega orožnega lista — kazen čl. 32. << vojaškega orožja rez. ofic. . . čl. 15.; §Š 12. in 18. « zamene orožja ... čl. 22. in 23. Prinašanje orožja iz inostranstva . . .čl. 23. Priporočilo konzularnih oblastev za potnike iz inostr.........S 44. Pristojnost za preiskovanje in sojenje kazn. dejanj .....čl. 42.; § 47. Pritožbe na izrečene obsodbe upr. oblastev . . . . . . . . čl. 45.; § 47. Pritožbe na rešitve upr. oblastev . . .čl. 44. Prodaja — dovoljenje za nabavo in posest radi pr........čl. 25. « eksplozivov . . . . čl. 25.; § 41. « — kazen za prodajalce, ki prodajajo orožje brez dovoljenja ali v nasprotju z njim . . .čl. 37. » odgovarjajoče količine streliva čl. 26.; §§ 39. in 40. 213 Prijava odvzetega orožja v korist drž. blagajne........čl. 40. » orožja brez obvestila oblastva — kazen........čl. 35. » » — dolžnost prijave . . čl. 23. » » mimo predpisa — kazen čl. 35. » » na osnovi dovoljenja . . čl. 26.; § 42. » puške kupcem iz čl. 7. čl. 26.; § 42. Prodajalci orožja — dostavljanje seznamov ......čl. 26. » » —kazen za pr. or., ki prodajajo or. v nasprotju z zakonom . . .čl. 36. » » in streliva — vodstvo knjig o prodaji čl. 26.; § 36. Prošnje za nabavo, posest in nošenje orožja.......§§ 21. in 27. » za nabavo, posest in nošenje orožja — njihovo reševanje . čl. 44.; 22., 23., 27. in 53. Puška vojaška ■— pridržana kot spomin na vojno .........čl. 51. Puškarska delavnica — predelava in poprava dovoljenega orožja . . . .čl. 24. Puške lovske — dovoljeno orožje . . čl. 3. » lovske — kaj se smatra za 1. p. čl. 4. » na stisnjeni zrak — dovoljeno orožje .........čl. S. 214 Puške na vzmet (pero) ne spadajo pod zakon..........čl. S. » s katerimi je oborožena naša vojska ...........čl. 6. » voj. značaja — odvzemanje po zahtevi min. vojske in morn. . čl. 50. » voj. značaja — orožni list za p. v. z...........čl. 14. » v palicah — nedovoljeno orožje . čl. 4. Razdajanje vojašk. orožja prebivalstvu čl. 15. Razglasitev krajev, ogroženih od zveri in razbojnikov.....§ 10. Razvrstitev predmetov kot orožja ..82. Register — dostavljanje prepisa r. srez. poglavarju.......§ 48. » izdanih dovoljenj za nabavo in posest or.........S 24. » orožnih listov......8 29. » prijavljenega orožja . .88 18. in 4S. Registrovanje — kazen za opustitev prijave or. radi r......§8 29. in 30. Registrovano dovoljenje za nabavo, oz. posest orožja.....čl. 18.; § 23. Reševanje prošenj za dovoljenje za nabavo in posest, ozir. nošenje orožja čl. 44.; 8 22. Reševanje upravnih oblastev — nujnost 8 53. 215 Rešitev — obrazložena o odvzemanju pravice .....čl. 21.; S 32. — izvršnost r. . . . . čl. 44. Reverz o prijavi orožja čl. 17.; §§ 19. in 23. Revolverji — dovoljeno orožje . . .čl. 3. s katerimi je oborožena naša vojska ......čl. 3.; § 6. vojaški, zadržani kot spomin na vojno.......čl. 51. Rezervni oficirji — orožje kot njihova službena oprema ... čl. 13.; § 12. Rok od osmih dni za prijavo orožja iz čl. 7............čl. 17. » od treh mesecev za prijavo or. po uveljavljeriju zakona čl. 4S., 49., 50.; § 4S. » od šestih mesecev za odstopanje odvzetega orožja . . . . čl. 22.; § 33. » za prijavo orožja iz čl. 7.....čl. 17. » za pritožbe na rešitve in obsodbe upr. oblastev.....čl. 44. in 45. Rubrike za knjige o nabavi or. ... S 37. » » » o prodaji or. . . . $ 3S. S Samokresnica — dovoljeno orožje . . čl. 3. Samoupravni organi — posest in nošenje or...........čl. IG. 216 Seznam prijavljenega orožja pri občinah čl. 7. in 17. » pušk in revolverjev, s katerimi je oborožena naša vojska ... § 6. Seznami oseb, ki se jim je prodalo orožje in strelivo — dolžnost predlaganja obl. in kazen čl. 26., 36.; § 43. Skrivno za napad sposobn3 orožje — nedovoljeno orožje......čl. 4. Služba — posest in nošenje orožja po si. čl. 16. Službeno znamenje zapriseženih organov v priv. službi.......S 15. Sodišča prve stopnje (okrajna) — pristojnost za kazniva dejanja iz čl. 35. in 37...........čl. 42. Sojenje kaznivih dejanj po uradni dolžnosti ...........čl. 41. Sojenje kaznivih dejanj — veljavni predpisi za s. k. d......čl. 42.; § 47. Spomin na vojno —.voj. puška ali revolver zadržan kot sp. 11. v.....čl. 51. Sporni slučaji, ali je kak predmet orožje čl. 1.; § 2. » » glede vojaškega orožja § 6. » » ali je orožje voj. značaja § 7. Stopanje v veljavo zakona o posesti in nošenju orožja........čl. 54. Straže mestne — oboroževanje z voj. orožjem .......čl. 13.; § 13. 217 Straže, zapriseženi organi javne str. — posest in nošenje orožja čl. 16.; 5j§ 15. in 16. Stražniki občinski — njihovo oboroževanje ..........čl. 14. Streljanje v tarčo — puške za str. v t. § 8. Strelišče — dovoljena uporaba or. na str. brez or. 1......... § 11. Strelivo — dovoljenje za izdelovanje, uvoz in izvoz str.....čl. 24. » — kaj se smatra za str. ... § 3. » — knjige o prodaji str. . . .čl. 26. » — odgovarjajoča količina str. čl. 26.; SS 25., 39. in 40. » — prodaja str. trgovskim agentom ........ čl. 27. » spada pod odredbe zakona o pos. in noš. or......čl. 1. Strelska društva — nošenje orožja na streliščih .........§ 11. Strelske tekme — obdarjenje z voj. puško čl. 13,; § 11. T Taksa — oprostitev od t. po zakonu o t. čl. 13. in 46. » — prijava in reverz iz čl. 7. niso podvrženi t......§ 19. » se ne plačuje za nakaznice za prodajo eksplozivov . . . § 41. 218 Taksa za oblastvene izdelke (akte) . . čl. 46. Tarča — puške za streljanje v t. . . . § S. Topovi — vojaško orožje......čl. 5. Trajna veljavnost or. lista.....čl. 20. Tovarna — trg. agenti domač, in tujih t. čl. 27. Trajna veljavnost registr. dovoljenja čl. 18.; § 23. Trgovanje — dovoljenje za trg. z orož. čl. 25. Trgovski agenti — potovanje radi trženja z orožjem in strelilom . . . .čl. 27. Trgovski potniki — kazen za nošenje orožja in streliva brez dovoljenja . č. 38. Tuj orožni list rabiti, je prepovedano in se kaznuje......čl. 20. in 32. Tuje orožje nositi je prepovedano in sc kaznuje.......čl. 20. in 32. Tuji podaniki, ki nimajo stalnega prebivališča v državi, ne morejo dobiti or. 1. čl. 28.; § 44. U Ubijalci ne morejo dobiti dovoljenja za nabavo orožja........čl. IS. Udruženje rez. oficirjev — overenjc o činu člana u. r. o........§ 12. Umetniške vrednosti orožje — or. 1. za o. u. v...........čl. U. Umetnost — orožje, ki služi za cilje u., ne spada pod zakon ... čl. 1. in 4. 219 Umobolne osebe ne morejo dobiti dovoljenja za nabavo or.......čl. 18. Uničenje odvzetega nedovoljenega or. čl. 40.; § 46. Uporaba odvzetega uničenega or. čl. 40.; § 46. Uporabljanje zakona — obrazloženje nejasnosti glede u. z......§ 53. Uslužbenci drž. in samoupravnih oblastev — posest in nošenje orožja . čl. 16. Ustanova — orožni list za u.....čl. 14. Uvoz orožja in streliva iz inostranstva čl. 24. V Veljavnost dosed. dovolil ostane čl. 48.; S 51). orožnega lista — trajna . . čl. 20. prejšnjih zakonov, določb in predpisov.......čl. 53. zakona — kedaj postaja zakon veljaven in obvezen . . čl. 54. Viziranjc orožnih listov ... čl, 23.; § 31. Vodstvo knjig o prodaji orožja — dolžnost v..........čl. 36. Vojaška puška in revolver — pridržan kot spomin na vojno......čl. 51. Vojaške puške — predelane za lovske karabinkc.........§ 5. 220 Vojaško orožje — darilo ministra vojske in moril, na tekmah ali za zasluge čl. 13.; § 11. » » — dajanje prebivalstvu čl. 15. » » — kaj se smatra za v. or. čl. 5.; § u. » » — kazen za nabavo, posest in nošenje brez dovoljenja .....čl. 34. Vojaško in vojaškega značaja orožje — predaja odvzetega or. voj. oblast. čl. 40.; § 46. Vojaškega značaja or. — kaj se smatra za v. zn. or. . . čl. 6. » » » —kazen za na- bavo, posest in nošenje v. zn. or. brez dovoljenja čl. 34. » » » — odvzemanje pušk in revolverjev na zahtevo min. voj. in morn. čl. 50.; § 51. » » » — orožni list za v. zn. or. . . . čl. 14. » » » — prijava v. zn. or. . čl. 50.; § 51. Vojska — oboroževanje v. . . čl. 5.; § 6. 221 Vpis v register prijavljenega or. — poročanje drž. oblastvom o v. . . . § 18. Vračanje orožja ob vrnitvi v inostran. čl. 28. Vrednost odvzetega orožja voj. značaja — komisijska ocenitev čl. 50.; § 51. Vrnitev v inostranstvo — vračanje orožja ob v. v i........čl. 28. Vsebina dovolila za nabavo in posest orožja ..........§ 23. Vzmet (pero) — puške na v. rie spadajo pod zakon........$ S. Z Zamena prvotnega cilja orožja ali predmeta ...........§2. Zamenjava orožja — dolžnost prijave čl. 23. » » — kazen radi opuš- čene prijave . . . .čl. 33. Zgodovinska vrednost orožja — or. list za or. zg. vr.........čl. 11. Zloraba tujega orožnega lista se kaznuje čl. 20. in 32. Zloraba z orožjem — overenje, da ne bo zl. z or...........čl. 18.