34. številka.
Ljuhljana, soboto 1*2. februarija.
XIV. leto, ISSI.
NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve i>o praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v a 11 o o ge r s e delete a celo leto 1*> jrl., za pol leta 8 gl., ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljeno brez poAiljtfnja na dom za celo ieto gld.. va četrt leta :> gld. •*><> kr., /a en uiesee 1 gld. 11) kr. Za poliHnaJe na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč. kolikor polti.ina i/naSa. Za gospode učitelje na ljudskih šolah in m dijjake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gUL «r>0 ki., po poŠti prejemati za četrt leta .". £okt. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrsre 0 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 1 kr. Ce M trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole 1'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je \ Ljubljani \ Prano Koiiiiauovej hiši ^gledališka stolba". 'O p r a v ni š t \ o, na kateio  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozn:-nila. t j. administrativ i e Btvari. j« *  „Narodnej  tiskarni" \  Ko uianovej hi5i.
Pravda Čehom, potem nam!
V zadnjej seji budgetnega odseka državnega zbora 9. febr. je izrekel minister Conrad nekoliko zelo važnih besedij, namreč on je v imenu vlade jako odločno obljubil, da ae lan ska resolucija glede glavne češke narodne terjatve, ravnopravnosti na praškem vseučilišči tako rekoč uže izpolnjuje ali pričenja in da vlada nje opravičenost popolnem priznava. Ker je bila tu omenjena češka resolucija lani skle-nena ravno tačas kakor znana dr. Vošnjakova slovenska, in zadnje leto ravno tako v nemar puSčena kakor naSa, upamo tedaj Slovenci enak vladen odgovor v kratkem slišati in upamo tudi, da nas bodo bratje Čehi v tej našej terjatvi odločno podpirali, dobro vedoči, da naša stvar nij le slovenska ampak da je tudi avstrijsko-s 1 o van s k a stvar.
Poročevalec Jeriče k je namreč v bud-getnej seji omenil češke resolucije lani skle-nene v državnem zboru, ki je terjala, da naj se ozira na potrebo češkega naroda po višjej izobrazbi ter je vprašal vlado, kaj je storila doslej glede praškega vseučilišča in kaj da misli v prihodnjesti storiti. Minister Conrad je odgovarjal, da resolucija od vlan-skega leta nij bila tako točna, da bi vlada mogla v njej najti konkrektni povod za obravnavo. Vlada pa priznava zdaj opravičene terjatve češkega naroda glede izobraževanja v materinem jeziku tudi na vseučilišči, katera pravica je zagotovljena v državnih osnovnih postavah. Ona priznava tudi, da je s hvalevrednim napredkom češke literature in gojenjem vednostij v zadnjih desetletjih in s priznanimi uspehi, s katerimi se more zdatno število mož češkega naroda s kvalificiranjem za učne stolice na visokih šolah izkazati, možnost dana ali pripravljena, da se te opravičene terjatve tudi usliSijo. Brez vprašanja se ima tu k zavod, ki bi zadostoval tem terjatvam, ustvariti v Pragi, da bi imeli češki dijaki priliko, uriti se posamnih strok v drugem deželnem jeziku in v materinščini pripravljati se za svoj poklic in s tem združene državne preskusil je. Da bi se ta cilj dosegel in sporazumljenje mej profesorji, sklicala je vlada komisijo v Pragi, ki bode prevdarjala in predlagala posamnih določb, ki bi se pokazale potrebne, ako bi se osnovalo in odprlo v Pragi vseučilišče b češkim učnim jezikom. Radar se bodo te obravnave zvršile, bode vlada sklepala, kaj se ima izvesti po obstoječih zdanjih zakonih, kaj pa z novimi postavami. Po njegovem mnenji bi se pa zdanje vseučilišče v Pragi moglo razdeliti samo po zakonodajnem potu. — Poslanec grof H. C1 a m z zadovoljstvom pozdravlja ministrovo izjavo, ki se ugodno razločuje od Stremavrovega
postopanja. Zahtevan je Čehov je pravično. Isto naglasa Jireček ter se zadovoljuje z ministrovo izjavo dostavljajoč, da bi se n«z-mera glasov mej češkimi in nemškimi profesorji v Pragi nič ne spremenila. — Tudi Zeithammer pozdravlja ministrove besede z zadovoljstvom.
Nas more le veseliti, če slišimo poslance bratovskega nam naroda in najbolj nam v po-litičnej borbi zoper germanstvo podobnega naroda čeSkega, zaporedom svoje zadovoljstvo izrekajoče. Kakor rečeno, radi bi pa slišali enake vladne besedo tudi glede slovenskih terjatev. (Žalibog, «1i jih nijsmo sli šali! Primeri najnovejšo novico v „političnom razgledu". Ur.)
Naš jezik in politični uradi na slovenskem Štajerskem.
Iz Ptuja 9. febr. [Izv. dop | Za Ilohemvartovega ministerstva prosilo je več občin slavno c. kr. okrajno glavarstvo ptujsko, da jim pošilja vse dopise v s 1 o v e n š č i ti i in takisto rešuje vloge. Nekaj časa vršilo se je kdekaj v tem smislu in dotičnim občinam re kalo: slovenska oključina (enclave). Občinski  predstojniki  bili so zdelani in prireza-valo se je drugoč vse po nemških kolomerih. Lani vloženi so  spet bili jednaki  zahtevi, a glavarstvo  pozvalo je nek urečen den občin ske župu ne na besedo, da je odvrne od tega kar so hteli.   Mej drugimi vzroki povedal jim je okrajni glavar: same grofe in barone imam dodeljene za pomagače,  ki ne  znajo slovenski.
Slovenski ne znajo! prilično plačo pa vlečejo, katera se nabira iz trudov in žuljev slovenskega kmetovalca, pa nema jo tolike plemenitosti, ka bi potrebam svoje službe zado-valjali. Občinstvo ne zbog ur dnikov, nego nasprotno. Za tako grofovstvo in baronstvo S l o-venec ne mara; dajte jim službe mej svojci, n a ni pa do m a č i n e.
Da se predstojniki ognejo osobnih presa« kavanj, odločilo se je po zapisniku zahtevati pravo zagotovljeno nam v državnih osnovnih zakonih, in zaradi veče kreposti je skupno pet občin zastopano po zakonito izvoljenih odborih ponovilo svojo opravičeno željo. Vse brez uspeha, c. kr. okrajno glavarstvo vrnolo je prvopodpisanemu predstojniku zapisnik, „ker je v formalnem obziru p roti po st a v en, ker je brez poročila in preseza prepise občinske postave 2. maja 18G4, po katerih sme . . . . vsak občinski zastop le za se zborovati in se smejo zborovanja samo odborniki one in iste občine udeležiti itd." Tega naravnoč nijena točka navedenega zakona ne omenja in tudi v odpisu nij  imenovana.   Paragraf 89, vsled
katerega je ovržena vloga, pravi: „Državna uprava pazi na občine samo toliko, tla ne prestopajo svojega področja in da se ne ravnajo'1 sedanjim zakonom vprek". ,Ie-li to nezakonito, ako občine skupno zahtevajo po svojih odborih, da se jim zadovoli glede narodnega jezika rabo« zakonom pritrjeno? Kdo pa bi na i zahteval, da se jim odstrane stare zlorabe in krivice, ako ne postavni zastopi? in ravno ti zastopi terjajo, da se ravna sedanjim zakonom p r i-menio, a ne vprek, kakor dela državna uprava v tem slučaji. Trobi nam se, pomagajte si sami in pri vladi najdete podporo; po takem spet ima visoka e. kr. vlada lepo priliko odlikovati se kakor mož beseda obetov v prestolnem govoru 1S79. leta. Slavno c kr. okrajno glavarstvo v Ptuji vije in suče se v eno mer tako, samo da nemčuri in neče rabiti nnščine. Ogromne davke dajemo državi, zato pa tudi odločno zahtevamo od nje, da nam deli pravice, kakor se z njim mastno goste* drugih jezikov obdačenci. Poslanci slovenski ! vršite vestno svojo dolžnost,
Politi< ni razgled.
Sotrttu o dežele«
V Ljubljani 11. februarja.
Telegram tukajšnjega uradnega lista poroča z Dunaja iz budgetnega odseka: Dr. Vodnjak se je piitožil, da na srednjih šolah na štajerskem še zmirom nij paralelni!: razredov se slovenskim učnim jezikom, Naučni minister je pa na to ti d govori I, «la w<» m<> n i nobena potfrobu po kazala /.: < talio »lovoiittlic* paralel k e« sicer je pa tudi p r e m a I o u č n i h m o č i j in učni h sredstev!! Dr. Vošnjak je to taliti jal in grajal vladino postopanj«' nasproti Slovencem. Naučni minister odgovori, „da on stvar dobrohotno provdarja in da ga vodijo samo dejanjski in pedagogiČni uzroki.u
Svojega poročila pred končanjem uredovanja nijsmo 3e dobili.
OHcijozni „Fremdenblatt" naznanja, da bode vlada prcdio/iia državnemu /.horu posebi n zakon k AeanB f \hU «*J postavi veljajoč /a Tirolsko, Štajersko, Zgorenjo in Dolenjo Avstrijsko. Po tej noveli bi se po dovoljenji glavne svote zemljiškega davka v teh kronovinah ne pobiral precej zemljiški davek, nego dovolil bi se nekov prehodni stadij in bi se čakal uspeli r e k 1 a m a ci j s k eg a postopanja.
HrvatMlii «al»oi* je sredo nadaljeval debato o poročilu regnikolarne deputacije. Dr. Sram je v dolgem govoru zagovarjal predlogo. Potem je sledilo odgovarjanje ni razne interpelacije. Na interpelacijo Starč.evičevo, zakaj da je vlada vzela volilno pravico učiteljem na Reki, sekcijski načelnik baron Ziv-ković nij hotel odgovoriti, ker je interpelacija stavljena ndo zagrebškega upraviteljstva in njega načelnika", to pa da je zagrebški magi-
strat in župan. Ta odgovor je dregnil Star-čeviča, ki je hotel odgovoriti a mu je sabor vzel besedo.
V u u n h' tlržtive.
Srbska skupščina je z večino sprejela vladno predlogo o neodvisnosti sodnikov od politične uprave.
Papež je 9. t. m. sprejel v avdijenci velikega kneza Nikolaja, brata ruskemu carju, ter velikega kneza Petra. Oba velika kneza sta zatem pohodila papeževega tajnika Jakobinija.
Kaj pomaga hipni preobrat v KiMinar-li o ve ni mnenji o evropskem miru V Komaj je par dnij minilo, ko je Bismark v parlamentu dejal, da je evropski mir zagotovljen, denes pa se je uže premislil ter njegov organ trobi v vojni rog — „Gambetta hoče vojsko, ta kali evropski mir" ! Tu je Gambeta samo „grešni kozel", na katerega Bismark svoje grehe zvrača. Nemčijo strašno pritiska armada, katero ima vzdržavati. Lehko bi potem bilo, da se v nemškem parlamentu kdo oglasi in zahteva znižanja armade - „ker se nij bati vojske." Da bi se to ne zgodilo, zato jemlje Bismark svojo besedo nazaj.
Angleži morejo zdaj vendar enkrat jedno zmago nad boerci v južnoj Afriki zazua-mov.ili. Dne 8. t. m. je namreč polkovnik Colley prijel boerce pri Nevveastlu ter jih zmagal; bitva je morala biti vroča, ker je 150 Angležev mrtvih ali ranjenih. Kljubu tej zmagi pa poročajo „Daily News", da je polo-ženje Angležev še zmirom in kljubu tej „zmagi" kritično, ker imajo boerci vse višine okolo Angležev zasedene.
Dopisi.
Iz Ht. Petra na Notranjskem 10. febr. [Izv. dop.] Denes v jutro peljal se je z brzo-vlakom cesarjevič kronprinc Rudolf na svojem potovanji v Jeruzalem ni druge jutrove kraje mimo naše postaje do Miramare. Ker se je bila ta vest uže prej po celej okolici razširila, zbralo se je denes na vse zgodaj lepo število slovenskega ljudstva iz okolice, Zagorja, Bistrice in drugod na tukajšnjem kolodvoru, želeč videti ter pozdraviti svojega prihodnjega vladarja, katerega se svojo mu prirojeno zvestobo do habsburške hiše jednako ljubi, kakor je očetu njegovemu, našemu presvetlemu cesarju Franc Josipu I. udano. — Brž ko se je vlak ustavil, zagrmeli so burni trikratni „živio"-kliei iz mnogoštevilnih grl na kolodvoru zbranega ljudstva, in pri prvem po-zdravljenji vprašal je cesarjevič jednega gospoda svojega spremstva, kaj to pomeni, a ta mu je razložil, da ga tu zbrano ljudstvo v slovenskem jeziku pozdravlja. Izstopil cesarjevič nij nič; zajutrek, kateri je bil telegrahčuo naročen uže dan prej za cesarjeviča in njegovo spremstvo, in kojega je vrla tukajšnja restav-raterka, gospa Križajeva kakor vselej pri jednacih priložnostih tudi sedaj na splošno pohvalo i:i zadovoljnost posebno okusno priredila, ponesli so v vozove, kar se je tudi kaj točno izvršilo.
Ko je bilo vse odpravljeno ter vlak k odhodu zažvižgal, zadoneli so zopet trikratni krepki „živio"-klici in uže pri prvem vstal je cesarjevič od zajutreka ter stopil k oknu in prav prijazno odzdravlja) pozdravljajočiimu ga ljudstvu. Tako so Pivčani in Kraševci zopet pokazali, da so lojalni, da verno ljubijo svo ;,ega vladarja in celo družino njegovo.
Iz Krope 8. februarja. [Izv. dop.) Dne 2. februarja je naša čitalnica bila napravila veselico. Ob 7. uri se prične igra „Strast in krepost" in akoravno smo imeli dve novi igralki, sme se reči, da sta dobro igrali. Po igri je bilo petje s spremijevanjem na harmo-nijumu  o l   pevuvodja g. J. Zupana mlajšega.
Peli sta gori omenjeni igralki lepe pesni „Ra-dostno popotvanje", „Žalost", in morali ponavljati. Hvala gre pevovodji g. Zupanu in igralcem, ki pripomorejo v probudo in k omiki priprostega slovenskega ljudstva. — Tombola je bila živahna, v 3. sobah. Po tomboli je bil ples v spodnjih prostorih, v zgornjih pa se je radovalo občinstvo pri vincu in poplušanji lepega narodnega petja.
Iz fjesliovca pri Krškem 0. febr. [Izv. dop.] Nemškutaiski učitelj 'A vok elj, kateri bi moral zdaj, ko to pišem, uže v Krškem v luknji sedeti, se predrzne v „Slovenskem Narodu" od 5. febr. t. 1. nekaj o Leskovskih šolskih razmerah lažnjivo kvasiti, kar ga še le bolj smeši. — Ker pa omenjenega ftvokeljna ves slovenski svet po njegovem famoznem dopisu „Ilhuts Airam" iz ljubljanske „Schulzei-tunge" predobro pozna, nij vreden, da bi pošten človek ž njim dalje polemiziral, tem manj ker je bilo njegovo moralično obnašanje vedno zelo slabo: tukaj pri nas se je pa tako zelo spozabil, da je od sodnije od dveh instanc na G tednov zapora poostrenega s postom obsojen bil. To je bil pa sam v svojem „poslanem" pripoznal. — Za sedaj „suficit". — Ko bi se pa utegnilo ono človeče še oglasiti, bodem mu pa pozneje bolj natančno posvetil.
Jakob Cepuder. začasni vodja tukajšnje šole.
Iz Nredišča 6. febr. (Izv. dop.] Števi-Ijenje ljudi pri nas je spet pokazalo, da je Središče vseskozi narodni trg. Le naša dva zidova in njih rodbine in naša navadna dva nemčurja so so dali „tajč" zapisati. Opozoriti je treba Središčane, da ne privolijo v to, da bi si tukaj domovinsko pravico pridobil j ud F., ki je v teku malo let pri nas obogatel in si uže tudi posestvo v Središči kupil. Ta človek je od pete do temena „Židov", lakomen, brezobziren. Tudi na visoke obresti denarje poso-juje. Svojega pajdaša zidova L. na vsak način podkopava. Saj vidimo dalje tudi zidove povsod v ozkej zvezi z našimi najliujimi sovražniki.
Dalje še moram človeka nekoliko omeniti, ki pri nas v Središči dosti neprilike dela. To je naš zakotni fiškal L. J. Ta človek je ves dan po krčmah ali pa pri sodniji v Ormoži steple, tožbe sprejemlje, in je v zvezi z nečim pisačem izpeljuje. Prav čudne reči se slišijo o tem delovanju. Okrajni g. sodnik pa se za to ne briga menda.
Iz »lovenflklh Roric 2. februarja. Izv. dop.] Slučajno sem prišel po nekem opravilu do izvrstnega narodnjaka, občinskega predstojnika, ki se je baš z ljudskim stenjem pečal ter rabil slovenske tiskovine (nemške je dotičnomu okrajnemu glavarstvu nazaj vrnil). Mož mi je uže dolgo let znan; kakor' znanec in prijatelj mi kar na enkrat privleče pismo iz žepa ter mi je izroči s prošnjo; naj je v javnost spravim, ker je za one „dorl'botejeve" aposteljne morda kake važnosti, ker oni trde, da slovenski se nij treba učiti, češ, da vsak se uže doma pri materi dovolj nauči. A kako slovenščino govore posebno pri takih družinah, ki se hočejo od drugih nekoliko odlikovati in pri katerej je gospodar kak doslužen „Unteroficirtam se sliši: prinest mi „rok'1, „hauzne', „binterštitle" itd.! Ako pa več takih modrijanov skupaj pride, se poslužujejo „nobel" jezika, nemške godlje. Takih šalobard, hvala Bogu, pri nas uže nij dosti, a vendar nekaj jih je še celo na krmilu občin. Kako hočejo ekscelirati z nemščino, je dokaz sledeči dopis, katerega naj somišljeniki občudujejo :
von Ternovetzberg Von der gemeinde Ternovetzberg wird ersuch die gemeinde Smolin/sen ftir den Zu-stiindigen Joaef Golob von 9ten februar 1878. AVinzerbuch erhalten hat. Nemen sie im in die Gemeinde oder rnussens im Spitahl lassen ftiren mir vverden in nicht mer hier haben sie kan auch nicht alles sorgen vveil der Josef ist schon uber 2 Jahr krank rnussens im in 3 Tagen abholen oder zusamen sameln damit das er was zum Eesen wird haben ist alles gut Geld haben so vvenig Uberal mehi oder fisolen diires Obst Brod und auch Kukoruz und auch Schmolz bis samstag sollen zum Hern gemeinde Vor-steher zusamen bringen dan \vird die Eegatien abholen komen wen aber die nicht geben wohlen so miissens im in 3 Tagen abholen und alle 3 in einen Ilaus.
Ternovetzberg am lGten Janner 1881.
Franz Kramberger G. V.
Dalje imam še dostaviti, kako se naši domači rokodelci popačijo, ko pridejo v dotiko z drugimi glede narodnosti. Dokaz evo ga: Mar-burg 27. Jiiner. Ljibe schvoger! Ich gebe dir bekant dass ih dise schtifel bekomen hob und gebe dih bekand dass mir disse schtifel zo klan sein, aber ich berti schon dises Gelt schon so bolt dass meglich bist schiken Franz Stehar mp
% Dunaja 7. febr.  [Izv. dop.] Mej dunajskimi slovanskimi društvi stoji na prvem mestu „ Slovanska Beseda" toliko glede števila svojih članov kolikor glede svojega delovanja. To društvo nam je tukaj tako rekoč oficijalen predstavljatelj Slovanstva ter se more z vsaka-terim drugim društvom meriti.  Tu se shajajo Slovani vseh plemen, samo  da Čehi, katerih ogromno število tu na Dunaj i živi, naravno v tem društvu prevladujejo, tako da je oficijalni jezik Slovanske Besede na Dunaji češki jezik. Slovencev je v tem  društvu  samo trojica, kar nikakor ne odgovarja številu stalno na Dunaji bivajočm Slovencev. To napako imamo Slovenci, da se na tujem prenaglo asimilujemo s tujim življem  ter  gnojimo tujcu njegovo onemoglo kri. Slovani istočne cerkve ohranje-vajo vse svoje posebnosti tudi na tujem, ravno tako Čehi in Poljaki, kateri se celo v Ameriki ne pojankivajo.   Vsaj imamo doma skoro uže v vsakej vasi čitalnico ali bralno društvo, ne čutijo li dunajski Slovenci tudi  potrebe združevati se V Tu ne govorim o naših dijakih, ki imajo „Slovenijo".   slovensko  „literarno društvo", kateri so članovi akademičkemu spolku in kateri si ravno sedaj stvarjajo vseslovansko dijaško  društvo — čast jim — samo našim „filistrom" na srce govorim, da  pristopijo v Slovansko Besedo ter si stojijo   krog, v katerem ne bi jim bilo  treba „umgangssprache", katere se poslužujejo po kavarnah ali gostilnah, akoravno jih je devetorica  okole mize, namesto desetega  brata pa nemški „bruder" mej njimi sedi.   Kako  lepo je videti Čehe v Slovanskej Besedi „ua kulečniku brat", (biljar-dirati), okolo stola „plzensko pivo pit'w v salonu „slečinke besedou taneovat'", v čitalnici „panove novinv čist". Zakaj se i mi Slovenci na Dunaji živeči ne .shajamo v tem narodnem domu V Posamezniki se pogubljevamo po širokem mestu, ali  če se  snidemo v enem središči, koristili si bodemo drug drugemu in — domovini,
Slovanska Beseda na Dunaji je sedaj v 17. letu svojega obstanka, ima lepo knjižnico, kakeršne Slovan ne more na Dunaji drugod iskati, šteje namreč 2164 zvezkov i knjig ter
ima v svojej čitalnici 48 časopisov, priređuje < koncerte i plesal ne  zabave, ima biljar, tudi ] gostilna je v hiši  (Restauration zur Linde, I. ] Rothenturmstrasse 12), natakar vas pa vpraša: chcete-li piva ? Vlani je bilo tudi 5 predavanj v društvu, vsi v češčini, mej temi tudi jedno od dr. Emil   Holuba, znanega afrikanskega j cestovatelja.
Slovanska Beseda je imela vlani 2 7 9 članov, a na čelu jej je uže mnogo let grof , II arrach, našim čitateljem gotovo izvestenl| iz sporočil iz državnega zbora potegnovši se vlani za češke šole na Dunaji in za slovenske narodne šole na Koroškem. Kakor uže omenjeno, so članovi večinoma Čehi, trojica j Slovencev gg. Firbas, Navratil i R. Poznik, za te tri Slovence pa je izvoljen v odbor „Be-sede" g. Radivoj Poznik — četvorica Srbov, dva Rusa, jeden Hrvat pa pol Poljaka. Da slovanska vzajemnost, kje si ? Skoraj da je res, kar je rekel neki govornik zadnjič v seji Slovenije na čast Vodnikovemu spominu, da nam je namreč Slovanom vzajemnost samo lepa beseda, v istini pa da je nij mej nami.
Torej da končam ter da zopet ponovim glas, ki je bil uže večkrat v dopisih z Dunaja tiskan, Slovenci dunajski, pristopimo k Slovanske] Besedi!
Pripis: IG. februarja napravi Slovanska Beseda v cvetličnih dvoranah elitni venček, katerega naj se udeleže vsi Slovenci, ki se hočejo zabavati mej slovanskim svetom.
Iz Pragre 9. februarja. [Izv. dop.] Kakor se zdaj uže precej Časa iz tukajšnjih čeških novin kaže, zavladalo je v Češko-narodni h krogih zopet zaupanje v Taaffejevo ministarstvo, zaupanje tako v njega obstanek, kakor tudi v njega dobro voljo, dati koncem Čehom v narodnem oziru to, kar zdaj zahtevajo, ko so se postavili na stališče ustave. Čehi, to se ve da, mumijo toliko radikalnih in prvotnih narodnih terjatev, kakor jih imamo še mi Slovenci, kajti češki jezik je v uradih na Češkem uradni in v gimnazijah ter realkah učni jezik. Le še na univerzi nij popolnem ravno-praven, dasiravno je tudi uže tja prodrl kot učni jezik. In da se bode vprašanje ravnopravnosti tudi na vseučilišči Pražskem uresničilo, kljubu vsemu vpitju Nemcev, videti je iz vsega. Uže je za to vprašanje sestavljena komisija in celo minister Conrad se je baje to liko udal, da priznava opravičenost češke terjatve. —
Pri poslednjem štetji ljudi j, pri katerem so se pa Čehi po svojih mestih glede vpisa-vanja svojega jezika bolj moževski držali, nego li berem o svojih slovenskih rojacih, — pri tem ljudskem štetji se je tudi na Češkem pokazalo, da žid ali j ud večjidel z Nemcem in proti Čehu vleče. Zato se je pa spet pokazala mej narodom neka povečana mrzost zoper juda, ki pride in se naseli mej narod, potlej se pa povsod mej njegove sovražnike vpisuje.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 11. februarja. Finančni minister je predložil postavo o določenji glavne svote gruntnega davka na 15 let s 37 Va milijonov na leto. Tisti plačevalci gruntnega davka, pri katerih je povišanje davka nad 10 procentov veliko, dobodo olajšanje in še le v teku desetih let se jim novi davek sukcesivno zviša.
Mnogo hrupa dela in veliko pozornost vzbuja najnovejši Vesteneckov škandal. (Tega škandala mi še dozdaj omenili nijsmo. Čakali smo avtentičnih poročil. Ve-
steneck, veliki državnik nemškutarski, je namreč baje pijan te dni nečemu uradniku v Litiji okna pobil. Ur.)
Domače stvari.
— (Tukajšnjih srednjih šol prvo pol uletje) se denes završuje ter imajo dijaki po dotičnih cerkvah za to mašo.
— (Slovencem veselo novico) imenuje „Gosp." vest nemško-liberalnih listov, da gre g. Waser, predsednik graške nadsodnije, v pokoj.
— (Soareja pri deželnem predsedniku.) Zadnja soareja pri gospodu deželnem predsedniku Winklerju bila je, kar se tiče bleska in števila udeležencev še sijajnejša, kot prva. Zbran je bil svet starega in tudi novejšega kranjskega plemstva. Pa tudi meščanstvo in drugi stanovi bili so zastopani in to v tako mnogem številu, da so se prostori hipoma napolnili, in da se je takoj v pričetku razvilo živahno življenje. Gostove, ki so bili vabljeni iz obeh političnih strank, sprejemala sta gospod deželni predsednik in njegova Iju-beznjiva gospa. Opazovale so se ta večer toalete, ki so morale srce ogreti najhujšemu sovražniku pariških mod. Na prvem mestu odlikovala se je mlada gospa znanega tukajšnjega bankirja, ki je nosila prekrasen in kakor so skušenci trdili na tisoči vreden kinč. S posebno radostjo pa smo opazovali venec krasnih gospic, mej katerimi je bilo premnogo takšnih, spomladanskih, kakor iz solnčnih žarkov sestavljenih stvaric, katere uže Ileine opeva, in pri katerih se človeku dozdeva, da natura nij ravnala prav, da takej mladosti nij dodelila večnega ohranjenja. Kot vestni opazovalci lahko trdimo, da se pri veselici, katera se je končala še le proti šestej uri v jutru, nij dolgočasil nikdo, kar nij gola fraza, temuč čista resnica. —a —.
— (Literarno zabavno društvo „Triglav") ima* v soboto 12. redno zborovanje. Spored: 1. Čita se zapisnik. 2. nSlovani od početka do razdeljenja v razna plemena" III. Čita g. Gabron. 3. Poročilo o novem poslovnem redu. 4. Posameznosti, Gostilna: „MaifiVedy -bierhalle", pritlično. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (V svojem poklici u ne s re čil.) Poroča se, da je Jurij Kalin, župnik v Zago-rici na Koroškem padel se skale, ko je Šel v hribe bolnika previdet, in se ubil. Župnik je bil obče priljubljen mož.
— (Umrla) sta dne 3. februarja duhovna na slov. Štajerskem, Janez Jug, kurat pri sv. Lenartu nad Laškim, 70 let star, in Luka Sevšek, župnik v Artičah, star 70 let.
— (D uho venske spremembe v lj ubij ankej škofiji.) Na mesto g. J. Rozmana je imenovan za kateheta v mestnih deških ljudskih šolah g. Janez Gnjezda, za namestnika v Šent-Lampreht g. Karel Ceme, dotlej kaplan v Mengši. V Šmihel pri Novem mestu gre za kaplana g. Pavel Kramar, v Selce g. Janez Hu-dovernik, v Begunje g. Fr. Zoreč; na Ig g. Jarnej Zupanec iz Kamnegorice; g. Jakob Sušnik je dejan v pokoj. Umrla sta g. Vaclav Peharec, župnik v Sori, 9. jan. in g. Jakob Vindišar, kaplan v Križah pri Tržiči, 28. jan. Sora fara je razpisana za meščanske sinove ljubljanske ali kranjske.
— (Obsojen) je bil pred porotniki v Celji 7. t. m. 201etni Janez Artiček iz Ilrastja zarad požiganja na 4 leta ječe.
— (Nova žandarska postaja) se je odprla v Višnjej gori.
— (Ljudsko stenje v ljubljanskem okraji.) Občina Device Marije na Polji, h katerej pripadajo Laze, Podgrad, Gorenji in Dolenji Kašelj, Zalog, Slape, Zgornja in Spodnja Zadobrova, Sneberje, Studenec in Vevče, ima po novem ljudskem stenji v 397 hišah 3205 duž (1869. leta 359 hiš in 2481 duš, zdaj več 38 hiš in 724 duš); Račina, h katerej se štejejo Predole, Velika in Mala Račina, ima zdaj 70 hiš in 444 duš, (18G9. leta G3 hiš in :>71 duš, ima zda? več 7 hiš in 73 duš); občina Jezica ima z Jaršami, Jezico, Klečami, Malo vasjo, Savljami, Stožicami in Tomačevim 244 hiš in 1532 duš, (1869. leta 232 hiš in 1413 duš, tedaj ima zdaj več 12 hiš in 119 duš, kakor pred 11 leti. —
— (Tatii ubil) je magazinski nadzornik \Vildner iz Maribora. Našel je bil namreč 121etnega dečka, ko mu je ta ravno premog ali kameneno oglje kradel iu ga je pobil. Porotniki v Celji so ga dne 9. februarja jednoglasno nekrivega izpoznali iu bil je oproščen.
— (Požar.) Iz Pleše na hrvatsko kranj-skej meji se nam 8. t. m. piše : Pogorelo je 6. t. m. ob dveh zjutraj posestvo J. Turka od Žagarjev blizu Čabra. Čuje se da mu je nesrečo neprijatelj učinil. Ubogi nij mogel dru-zega rešiti nego jedino to, kar je na sebi imel. Škoda mu je cenjena na 2800 gld. Revež je ravno pred par leti si novo hišo sezidal in nij bil še zavarovan, sada nij mu druge pomoči, nego da se prosi za pomoč od strani dobrotnikov. Koji ubogemu revežu želijo kaj darovati ali v nesreči pomagati, onim se bode posebno zahvala izrekla.
— (Iz odbora kranjske kmetijske družbe.) Ministerstvo kmetijstva naznanja odboru neko uže staro sredstvo zoper krompirjevo bolezen z željo, da ga odbor razglasi in poizve, ali je tudi na Kranjskem sku-šeno bilo; — odbor je sklenil razglas po „No-vieah". — Drug dopis slav. ministerstva kine-tijstva objavlja odboru, da popolnem odobri v predloženem računu razloženo porabo onih GOO golti, dr/avne podpore, katero je podkov-skej in živmozdravniškej šoli ministerstvo za leto 1880. dalo. — Vodja deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu gosp. Dolenec poroča o nasvetu Ogulina, po katerem naj bi se peške amerikanskoga grozdja nakupile iu iz njih trte amerikanske zaredile, katerih se neki trtna uš ne loti. Gosp. Dolenec je — čeravno je po skušnjah dognano, da tudi amerikanska trta nij varna phyllo.\ere — vendar vsekako za to, da bi v vinogradih Slapenske šole zaplo-dile se tudi amerikanske trte iu se je zato obrnil do deželnega odbora s prošnjo, naj mu za nakup peška amerikanskega grozdja dovoli nekoliko kredita; — od si. ministerstva kmetijstva pa centralni odbor o istej zadevi nij še dobil odgovora. — Ker je odboru predložena knjižica gosp. F. KUtalta o trtnej uži jako všeč bila, se je sklenilo gosp. Kuralta vprašati, ali bi se ne napravil prevod slovenski. — Vsled vloge podružnice novomeške, naj bi družba kmetijska delala na to, da se odpravi kmetovalcem na deželi nadloga ciganov, se je vršila obširna in temeljita razprava, iz katere se jo razvidelo, da postava zoper potepuhe (Vaga-bundengesetz), potem postava od 10. maja 1873. leta in raznovrstni drugi ukazi zadostovali bi brez posebne postave zoper ciganstvo popolnem, ako bi se strogo izvrševali (eksekvirali), zato se je sklenilo obrniti se do slav. deželne vlade, naj bi se z ozirom na res veliko nadlogo cigansko znova oklicale vse dotične po-
stave, po katerih se more zabraniti Vlateštvo ciganov po našej deželi; treba pa bi tudi bilo, da se potepuška postava o tem predrugači, da ne bi samo c. kr. okrajna glavarstva, ampak tudi županstva pravico imela, žandarje na pomoč poklicati o sili ciganov; — c. kr. deželna nadsodnija in c. kr. okrajne sodnije pa naj bi se naprosile za strogo izvrševanje kazenske postave, kadar se cigani zasačijo pri hudobnih namerah.
Raxne vesti.
* (Tatvina.) Jerob nekih sirot v Ja-gru je v 14 letih svojega jerobovanja posestvo svojih varovank zadolžil za 100.000 gld. in nobeno leto nij plačal davka. Ko je on postal jerob, je bilo hišnega in gospodarskega orodja za 14.000 gld., v gotovini pa 25.000 gld.  Jerob je imel čas, da je ušel.
* (Stava za 500.000 novih k rajcar-jev.) Dva Dunajčana sta baje vsak za 15.000 goldinarjev stavila, da bosta do leta 1883. nabrala 500.000 samih novih krajcarjev. Na Dunaji baje zdaj kar love krajcarje.
Išče se
pošten in čvrst neoženjen prlstavnik (majer), ki jo izurjen tudi v gozdarstvu ter vajen pri žagah in kupčiji z lesom in zna dobro VBaj slovenski pisati. — Pismeno ponudbe naravnost pod naslovom: Franc Kotnik v Verdu pri Vrhniki. (63—H)
Dunajska borza 11. februarija
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru
Zlata renta......
1860 drž. posojilo   . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije ....
London .......
Srebro .......
Napol........
C. kr. cekini.....
Državnu marke ....
72 gld. 90 kr.
74	n	40	
89	rt	40	
130	n	M	_
815	rt		n
•287	n	25	n
118	rt	80	r,
—	n	—	n
9	n	377,	n
5	rt	55	n
57	»	90	n
Št. 1562.
Mazglas.
(76—2)
Magistrat naznanja, da bo zapisnik volilcev v dopolnenje srenjskega zastopa za leto 1881 v ekspeditu od 7. februarja do 5. marca 1881 v splošni pregled ležal.
Vsak za volitev opravičen ima pravico, zoper ta zapisnik, ako meni, da je kdo, da nema volilne pravice, izpuščen ali ne v pravi volilni razred uvršten, reklamirati.
Ta reklamacija mora pa do 10. marca 1881 magistratu ustmeno ali pismeno gotovo predložena biti, ker na pozneje vložene reklamacije se ne bo več ozir jemalo.
To se hišnikom za-se in da svoje za volitev opravičene stanovalce opomnijo, naznani.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 3. februarja 1881.
Župan : L a s c h a n.
Vodstvo deželne vino- in sadjerejske šole
na Slapu pri Vipavi
ponuja iiiijloj»Htt in n :s j<•«* n< • j.-.;«
sadna drevesca
po sledečej ceni:
Jabolka komad po Hruške „ Crešnje     „ „ Figo po 20 kr.
Visokodebelnata, poldebelnata 30 kr. 25 kr.
40  „ 35 „
30  „ 25 „
(85 -1)
naznanilo o iioyo pričetej kupčiji.
P. T.
U šojam si blagorodnomu občinstva uljudno naznanjati, da sem v hiši gospoda Tomaža Gttia-a* TltesetthofttraMe k. «t. :il (prejo hotel VVohlschlager) pod imenom
Alojzij Mayr
prodajalnico se špecerijskim, materijalnim in barvarskim blagom ter domačimi pridelki
napravil. — Obračam se na blagorodno občinstvo s prošnjo, moje pod-vzetje z obilim obiskovanjem podpirati. Zugotovljam, da si bom z vso močjo prizadevni zaupanje s cenim in izvrstnim nepokvarjenim blagom in s poštenim ravnanjem pridobiti.
Z odličnim spoštovanjem
-Alojzij IL/iEa^r.
Maribor, februarja 1881. (86 — 1
! —■ - - ■
m Maribor, februarja 1881.
l»«I
Gumi-bonbon,
boljsi, nei;o vsak drug, kolikor se ga okolo prodaja,
rabi z najboljšim vspeliom
zoper kašelj, hripavost in katarno stanje organov, s katerimi se sope.
X »Katlflcali po IO kr.
prodaje (490-16)
GABRIEL PICCOLI,
lekar „k angelu",
na dunajskej cesti v Ljubljani.
* in
cd
Od
cd o
CD
V i .g
-is;
ti
S
• Ji
s
« " I
iti 5 li
Z w;3
= g 3
■1*
SP
•C TS 's h . .O
S i > mt ee rt -m
M     —   "i i
^—1
o
to
* *—■
5--
* ti" ^
> p «n 2 rt.
2 I rt ^
m
(m ©
rfflfl
<33 Ev.
a! a , > 2 » I0«
=o N <rt I
'Z? _
m   P u
s *> v
r. m
o    ^ ^ ca
33    t2 c o
'7 U_
to 5E rt o     g B
W Zoper J4"i ili<>!
Radgostski univew&4&mi eni
rožnovski maho-rastlinsti celtlički,
priporočajo s«« posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pijučnh, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost  čutnie in začenjajočo se pljučnico! Velik« število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje
BI. g. lekarnarju J. Heichertu v Rožnovi. Ker imam mnogo osob, katere so kronično na plurali bolne, Vas prosim, da mi s poštnim povzetjem pošljete on zavitek izkušenega radogostskega-pljučno-prsnega čaja, kateri mi je bil zelo priporočan in ga hočem (udi zdaj sam poskusili pri svojih bolnikih.
S postovanjorn se priporoča Ur. .losi p M|»< K.
c. kr. pol. ctjsko-okraj ni zdravnik v pokoji.
V Svitavi, dnč 20. decembra 1877.
Gospodu lekarnarju J. Helcliertm v Kožnovi poleg Kadogosta. Meno je bolezen v želodci tako mučila, da sem mal<> ne zdvojil. Niti so vetje zdravniški niti mazila in balzami mi iiijso pouiogli. Izgubil geni vso nadejo, da še kedaj ozdravim. Kar začnem upotrebljati radogostski univerzalni čaj, in oj čudesa! vsak dan sem bil boljši, in zdaj upam, aa v kratkem popolnem okrevam. Slavni liadogost, noBi v svojem naročji najzdravilnejših rastlin. Blagovolite mi dakle s poštnim povzerjuiu pos.'ali tudi za mojega za jetiko hirajočega prijatelja dva zavitka radogostskega čaja in 3 škatljice m ili« m .-i -i 1111 .u iti celtliokov.
B poštovanjem so beleži (521—2) J. Donat, učitelj.
V Sanovici (na Češkem) 1 7. dec. 1877.
GoBpodu lekarnarju J. Selcliertu v Kožnovi.
Priporočilo svojega sarudniku slušajoč, Vas uroifina, da mi s poštnim jiovnetjem posjete 2 zavitka Nluvnega radogostskega univerzalnega čaja.
i mu iCoMNii»ul9 goadar. V Zagrebu na Hrvatskem dne .'. sept. 1877.
Od toga po zdravniskej ra/,ložbi In pred-ploifc [>i ipra\ ijosii Saj, voja za U dne v no rabo I .ri] navij oni paket z nikazom u rab: 1 av. v. Jedna originama š atija Hožin>vskib uiabi-raatlitiskib oeiriičkov !H> k«*. Za lovlok m /.avijanje pa IO kr. pOBČbe.
KjiO^onIsI. i uiiiverzalui (:h\ Iti ltož-UOVNki ma lio-rn-.il i n-sK ■ ril lic lii dobivajo ar i<'ilim» le V t-kar ni .1. Sriclicrla v Ko nioi na Morav.sk.-ui . m razpošiljajo se naročila na. vne strani p   ti poitnemu povzotju.
Da je pa p. n. občinstva bolj priročno, hiiujo tudi za:, ge sledeči lekajrjl:  VV. Mayr
\    l.}iil>. puni.    W.   Ko u i ^    v Maiilioiu.
S M 11 11; : li a c li in J. C ej bo k v Kugrebu, Barmhersige Bril de r in A, Ne dve d v <.i;«it«.. A* M are k in J Kupfersohmied v « 0. UuMsheiua  .   l.ipmMi. Qarl
Qrabaoher v .Um-au, J. I H ing v Rot-irnne«■■ ii. \\   TburiiAvald v Celovvl.
!2a Su 1 O gT©
napravile so bodo v vseh lekarnah lu večjih prodajalnicab materija nega blaga,
'JStf-    Dol.lor Iloi'HloVH JedllEO pravu
v«»«la za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu toga svetovno slavnega zdravniki, za oči, pripravna jo okropljenje in vzdržauje vida v VSakej starosti ; v kratkem ozdravi tfe da bi bolnika motila v njegovem p. U ni, t rišu i ali stari prisad na očoh, pege na rožnfei In kašo tor odpravi sitno solzonje.
Izvirna steklenica st navodom za rabo velja TO kr., za kolek in zav.tj IO kr. več.
Prava se dobi nuiuo iniritMiosi iz lekarne v kopelišči Kožnavi.
jgtf^ Ko/iiovslii evet za žiyee9 hitro in trajno /.dravlja padko, trganje i>o udih in vsnke vrste slabosr v živcih m kilah, Izvirna sklenioa 70 kr. »v. v., za kolek in zavoj 10 kr. več. I*r»vi se dobi nkiuo ziarav-nuMt il lekarne v Rožnavi iMur.tvskai.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".