ZSO. itnllte. I L]«|ul, i mio, U. oktotoi I9IZ, XLU. lelo. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejenun: ćelo leto. • -*# ... . K 24— ćelo leto. % ..... K 22*— pol leta . • ?•* l.\. ,. . 12*— pol leta ....... . 11 — četrt leta • >I«J*2-*"« • 6'~ četrt leta ....-.♦ . 5*50 na mesec •*•"•'"•-• ••^'» 2*— na mesec......1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača ja. Đređnlitro: KnaOova ulica ftt S (v pntličju) levo, tmlmtom ŠL 14. UkaU vaak Ama wwtw t*wxmmtH ne4*lj* in praznite. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 viru, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 viti. Parte in zahvala vrsta 16 vio. Poslano vrsta 20 vin. Pri več jih msercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljaio na ročni ne, reklamacije, inserati itd to :e administrativne stvari. ---------------- Foumtua stevilka velja 10 Tinarj«v. ----------------' Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. „Marotaa ttskarna" teUfon št 81. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo !eto.......K 25"— ćelo leto.......K 3O—* pol leta . . . . s • • • 13'--četrt leta 6*50 za Amenko in vse druge dežele: na mesec »:.... , 2'30 ćelo leto ... • . . K 35^— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Upravništro fspodaj, dvorišče Jevo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85 Državni zbor. Dunaj, 29. oktobra. Poloiicijozni »Fremdenblatt« se je čutil danes primoranega podati evropski javnosti novo interpretacijo slovečega status quo principa. Ko so po bolgarskih. srbskih, grških in crnogorskih uspehih avstrijski vlad-ni organi konsekventno ostajali pri svojem statusu quo, se nam je ćeli svet smejal in upravičeno se je Av-striji očitalo, da so te tirade le izraz zadrege, v kateri se nahaja njena diplomacija napram korenito spre-menjeneinu položaju na Balkanu. ^Status quo« se je v kritiki naše neodvisne in pa svetovne javnosti v zadnjih dneh tolmačil le se tako. da Je naša diplomacija ostala tam, kjer je bila vedno — neinformirana in kratkovidna. Smatrati je torej že za velik na-predek. če pričenja sedaj tuđi ofici-iozno časoDisje revidirati nevzdrž-Ijivo politično načelo izza onih dni. ko so voditelji naše politike pri svojih balkanskih računih šteli Srbijo, Bolgarijo za quantite neglfeeable in upostavljali v svoja aktiva »veliko vojaško silo« Turci je. Tempi passati. Tuđi najnaivnejši oficijozus se mora prepričati, da Srb in Bolgar, Grk in Črnogorec ne odstopi prosto-voljno niti pedi onega teritorija, ki ga je zavojeval s krvjo in žrtvami. v katerem ie uvedel svojo upravo, kjer je bil pozdravljen kot osvobo-ditelj in kjer ga čakajo iako \clike naloge uvesti med dosedai podjarmljene brate kulturo in napredek. Predno je vojska na Balkanu pričefa. smo vsak dan slisaii besedo: -čim stopi prvi Črnogcrec ali Srb na tla Novopazarskega sandžaka, smo t:u pied Barom, ozirorna v Beiera-du.<^ Skoraj na to so pričeli tam naj-Ijutejši boji in srbska armada je vze-!a Sjenico. Novi Pazar. Pozneje se je trdilo. da pač ne moremo protestirati proti gotovim vojnim operaci-jam srhske in crnogorske armade v Sandžaku, če se zdijo no vojnih na-črtih obeh držav potrebne in nujr.e, da pa smatramo te operacije samo za mimohodne, in da bodemo na vsak način fvide zgoraj) preprečiii okupacijo. Srbi so nato organizirali v zavojevanih pokrajinah svojo upravo, uvedli okrajne načelnike, pošte in telegraf, železnice delujejo po srbskem tarifu in ves zavojevani teritorij tvori za Srbijo domaća tla. Princip teritoriamega statusa quo je s tem tuđi dejansko razbit. Blamirano diplomacijo brani torej oiicijozni »Fremdenblatt« z novo interpretacijo. Pravi, da je »javnost« ta princip >napačm> tolmačilav (!). Status quo ne pomenja toliko vzdrža-nja dosedanjih teritorijalnih mej na Balkanu, bog varuj, temveč hoče le uhraniti »odlične in važne interese evropskih velesil na Balkanu; nemo-teni nadaljni obstoj teh evropskih in-teresov, to je baš status quo . . .< Kakor je videti, hoče naša diplomacija vzdržati vsaj besedo. Pri tem pa pada v nasprotja, ki so s stališča avstrijske politike pravi smrtni grehi. Će smemo pripustiti, da se Srbija in Bolgarija povečata, zakaj bi se morali potem s takim ognjem zavzemati za gospodarske in politične interese ćele Evrope, ko smo vendar sami prvi, ki bi morali baš v teh zgodovin-skih časih i vsemi močmi stremeti za tem, da dosedanji status avstrij-skega gospodarskega in last non le-ast političnega vpliva na Balkanu ne ostane, temveč. da se spretneni nam v prilog? Proti Nemcu. Angležu, Francozu in Itaiijanu bi morala biti, če treba, naperjena naša politika, kakor hitro opuščamo orincip terito-rialnega statusa quo. Naše tovarne, naše trgovine, bi nas morale siliti, da spremenirno vso svojo balkansko politiko ter odkrito nastopimo kot prijatelji naših sosedov. ZiMHHSa je pač pričakovala. da bo stišala danes od grofa Stiirgkha vsaj par besed, ki bi kazale, da se naša diplomacija vrača k preudarno-sti in treznosti. Toda grof Stiirgkh je ostal pri duševnem statusu quo; po-novil je to. kar je grof Berchtoid pra-vi 1 delegacijarn pred 14 dnevi — tore] v času, ko še ni bilo Lozen^rađa in Kumanova in ko je naša diplomacija še grozila, kak-or je napisano zgoraj. Izjava grofa Stiirgkha parla-inenta in javnosti ni zadovoljila in nam morda zopet odkriva le eno, že staro in splošno znano resnico, da se naša diplomaciia Še vedno ni vživela v novi položaj, da še danes ne ve. kaj ii je storiti. Glede nje smo ostali na starem statnsu quo — v ši diplomati nišo slutili, da se je ustvarila Balkanska zveza, nišo veri li, da se pripravlja vojska, nišo vetn li, kako gnjila je Turčija in njena armada, in ne vedo, knj nnj sedaj stort Na Balkanu se odigrava eden izm d najpo-membnejših dogodkov človcške zgo-dovine. Avstriia pa ostaja glede svoje diplomacije na statusu quo: neved-nosti in omejenosti. Poslanec Smeral je danes povedal, da bo treba polovico teh gospodov, ki nas »vladajo«, pognati. Bi- li 50f,r zadostovalo? Kako se zbornica skoraj soglas-no izjavlja za takojšnjo revizijo naše balkanske politike, to kaže budgetna debata, v kateri ga ni govornika, ki bi ne zahteval, da si naj Avstrija ustvrari prijatelje na Balkanu, ker Ie na ta način bo koristila sebi in svojim težnjam. Poslanec Smodlaka je pa danes oštro poudaril tuđi posledi-ce balkanske vojne za naše notranje razmere. Nova smer avstrijske politike na jugu mora temeljiti na dveh principih: »Jug monarhije južnim Slovanoin« in >Balkan Balkancem«! Vojna no Balkanu. Srbski glavni stan. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) Vranja, 26. okt. Nahajarn se torej v srbskem glavnein stanu v Vranji, ki mu zapo-veduje slovenski ro*ak polkovnik Vu-kasović in — počutim se tako, kot vsi drugi žurnalisti: nervozen postajam, ker se nahajam v dosti veliki blizini bojišča in ga vendar ne vidim; upam — in z mano vsi drugi vojni poroče-valci — da odidemo kmalu v malo večjo blizino vojnili opcracij, za sedaj hočem ra opisati srbski glavni stan, v katerem se nahaja kralj Peter, set generalnega Štaba general Putnik, mnogo oficirjev, žurnalistov (teh je nekaj čez 60. ker inia moja legitimacija, ki sem jo še-le danes dobil, številko 62.), be^uncev iz Turčije in — turskih vjetnikov. Danes sem videl transport turskih in arnavtskih vjetnikov. Bilo je ravno okolu poldneva, ko sem videl irpred hotela »Vranja« (ki je nekak glavni stan žurnalistov), da tečejo l.itidje proti občinski hiši, iz česar sem skiepal, da se dogaia nekaj izrednega in sem tuđi sam stekel v imenovani smeri — ne zastonj! Ova srbska orožnika sta vodila 22 vjetnikov, de-l'ima rednih turskih voiakov, deloma Arnavtov. lepo v vrstah Štiri po štiri, medsebojno lepo zvezani in potem še vrsta zvezana z vrsto, tako, da na beg ni bilo mogoče niti misliti. Za temi vjetniki je neki Arnavt — tuđi vjetnik — vozi I voz, poln zaplenjene-ga orožja in municije, zadaj na vozu je pa sedel srbski orožnik, v roki puško z nataknjenim bajonetom, da bi mogel voznika takoj usmrtiti, ako bi se tu začel kaj sumljivo gibati. Na obeh straneh ceste je stalo vsepolno ljudi, ki so mirno in resno zrli v ta sprevod in pomilovali turske vojake, ki so bili po večini — bosi, četudi so jim bile uniforme še pre-cej dobre in iepe. Vjetniki so bili tihi in mirni, redni vojaki so bili popolnoma apatični in v usodo vdani, medtem ko so Ar-navti prav hudo in potuhnjeno gledali, tako, da se jim je čitalo z obraza krvoločna želja, da bi začeli klati te ljudi, ki so jih gledali, ali — bili so zvezani in brez orožja, torej popolnoma nenevarni. Srbi so gentlemani! Po medna-rodnem pravu bi lahko vse te Arnav-te, ki nišo redni vojaki, kratkomalo postrelili, kakor so to delali Nemci na Francoskem leta 1870.—71., ko so streljali na vsakega nevojaka,če so ga zalotili z orožjern v roki, ali Srbi tega nočejo. oni postopajo tuđi z vjeti-mi Arnavti človekoljubno, to je: kot z vojnimi vjetniki. To je resnično lepo in vse hvale vredno. Na dvorišču mestne hiše so ne-kateri žurnalisti fotografirali vjetni-ke, ki so kazali pri tem še precej prijazne obraze, kakor bi tuđi njim bil znan oni banalni: »Jetzt aber nur recht freundlichU- Vojaki so bili po-večini mladi fantje, med Arnavti je pa bilo tuđi nekaj starejših in prav hu-dih obrazov. Ogledal sem si tuđi zaplenjene puške: niti ene repetirke ni bilo med njim i, same takozvane Martini-puške na eno patrono! Turska pehota je ze-lo raznovrstno oborožena: imajo fvtauserjeve in Manlicherjeve repetirke (torej že dva sistema, samo pri repetirkah), Martinke in razne druge sisteme: vsak sistem puške ima, se-veda. tuđi posebno municijo in sedaj si lahko zamislimo, kak kaos mora vladati v turskih bojnih crtah! Po vsemu, kar se vidi tuka] tur-škega. se vidi, da je Turčija propada-joča, neozdravljivo bolna država, ki ima morda odličen vojaški ljudski materijal, ali vsa, torej tuđi vojaška administracija, je izpod vsake kritike, kar se vidi že iz tega, da vojaki v tej zimi niti opankov ne dobijo, temveč morajo bosi zmrzovati in se vsi premrznjeni bojevati za sultana in polumesec. V takih razmerah je čisto naravno in samo po sebi umljivo, da se ho- čejo turski vojaki dati zajeti in vdati, med tem ko Turki niti enega srbske-ga vojaka še nišo živega dobili v roke, ker ti se bojujejo z naravnost ob-čudovanja vrednim navdušenjem in požrtvovalnostjo, o čemur se pripo-vedujejo tukai prave legende. Za to bodo Srbi tuđi zmagali, za to borno najbrže že v nekaterih dnevih pili v Skoplju — crno kavo, na stari trd^ njavi carja Dušana bo vihrala srbska zastava in po starem mestu carja Dušana bodo koralcale srbske kolo-ne,prepevajoč vesele pesmi o svobo-di . . . Vranja je pravo mravljišče. Trenskih vozov je tukaj toliko, da se ined njimi človek večkrat niti pre-mikati ne more. Veliko je ubežnikov iz Turčije, ki se jim je posrečilo pra-vočasno zbežati čez mejo. P^stra slika, ki jo posebno občudujejo tuji žurnalisti, ki zelo vživajo tuđi v prekrasni legi Vranja, obkroženi od vseh strani z visokimi in strmimi hribovi, katerih vrhovi so deloma pokriti s svežim snegom, ki se tako lepo sveti v svetlih žarkih, prijazne-ga oktobrskega solnea. Prijazno vreme. Brez površni* kov — o zimskih suknjah ne moremo niti govoriti — hodimo podnevu in ponoći in okoli poldneva nam je še vroče. V hotelu »Vranja« je zelo živahno. Podnevi sedijo okoli vseh mi? žurnalisti in pišejo poročila — neka-ten* so vzeli sabo ćelo pisalne stroje — zvečer pa vse polno: žurnalistov, * oficirjev, uradnikov in tuđi navadnib vojakov. Tak navaden vojak (konje-nik) je tuđi knez Aleksij Karagjor-gjević, ki sedi ravno sedaj ko to pišem, par pedi od mene, pri sosednji mizi z bolgarskim vojnim atašejem in srbskimi oficirji. Ne smem se pre-več nazaj nagniti, ker ga gotovo za-denem s hrbtom v hrbet. Prav pri-jazen in simpaticen je ta knez Aleksij Karagiorgjević in jutri poskusirn doseći, da spregovori par besed ? mano, ker je stalni gost hotela »Vranja<, kjer tuđi večerja redno. Ni popolna slika srbskega glav-nega stana to, kar sem tukaj podal Toliko zanimivih slik se ponuja tuka] žurnalistu, da jih ni mogoče spraviti v en sam dopis in zato bom jutri na-daljeval. Srbska armada napreduje na turškem ozemlju stalno. Osvajat1* mora in se boriti za vsako stopinjo ali ona gre naprej — zmagonosno in veselo. Srbski vlaki vozijo že dc L1STEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton 2 u p a n č i č. (DaJje.) Kako je vaši materi, gospod Kaj mi je, moj bog! . . .« In Pariz se mu je zdel hipoma čisto nov, bajen, široko raz-prostrt, ves žareč. Da, ob tišti uri, ko izlezejo noč-ne živali iz svojih brlogov in blodijo naokrog, ko prekipeva nesnaga in se razliva pod plinovo lučjo, je gledal on, ljubimec Saphin, ki je poznal ves smrad življenja, Pariz tako. kakor ga gleda mlado dekle, ki se vrača z bala, ki ji zvene po glavi valčkove melodije, ki jih nrepeva sedaj zve-zdam, vsa belo oblečena, gledal je tišti čisti Pariz, topeč se v mesečini, kjer se razvijajo deviške duše — ta Pariz je gledal! . . . In nenadoma, ko je stopal po širokih stopnicah na kolodvor, tako blizu povratka v svoj nečedni dom, je vzkliknil na ves glas: »Pa saj jo — ljubim . . . ljubim . . .« In takrat sele si je bil na jasnem. »Ali si ti, Jean? . . . Kaj pa de-laš? . . .« Fani se vzdrarni, plane prestrašena, ker ga ne čuti poleg sebe. In sedaj mora k nji, mora j-o objeti, poljubiti, ji lagati, ji pripovedovati o soa-reji v minitrstvu, praviti, ali je videl kaj lepih toalet in s kom je plesal; a da bi ušel temu izpraševanju, posebno njenemu ljubkovanju, ki mu je bilo zoprno, zakaj bil je prepojen s spo- minom na ono dekle, si je izmislil nuj-no delo, češ, da mora še za Hettemo risati. »V kaminu ne gori več; mraz ti bo.« »O ne, ne! . . .« »Pa pusti vsaj vrata odprta, da bom videla tvojo svetilko . . .« Svojo laž je moral sedaj do konca igrati, postaviti mizo, napeti papir: potem je sedel nepremičen, s pridržano sapo, ter se zatopil v misli in spomine; in da bi obdržal svoje sanje, jih pripoveduje Cezarju v dcl-gem pismu, zunaj pa stresa noč in veter gole, škripajoče veje, vlak hra-mi za vlakom, in La Balue, ki ga je predramila luč, se giblje v svoji tesni kletki, skače od kotička do kotička in plaho čivka. Vse pripoveduje, o srečanju v gozdu, na železnici; kako čisto posebno čustvo ga je izpreletelo, ko je stopil v one salone, ki so se mu zdeli na dan konzultacije tako mračni in žalostni, s tištim naglim, pritajenim šepetanjem med durmi, pobitimi pogledi od stola do stola, in ki so se odprli zvečer sijajni in šumeči veselja. Ćelo Bouchereau ni imel več onih trdih potez na obrazu, ne več tistih crnih oči pod košatimi obrvmt, ki so bile takrat tako predirljive in vznemirjujoče; gledal je tako pokojno, dobrovoljno očetovsko, kakor da bi odobrava!, da se lfudje pri njem zabavajo. (Dalje prih.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 250. štev- Kumanova in kmalu bo zapiskala prva srbska lokomotiva na železniški postaji v samem Skoplju. Zvezdan. ♦ * • Osveta za Kosova Srbska epopeja pri Kuma- novera. Italijanski časnikar Mario Nordio Je v italijanskih listih priobčil slede-či popis velikanske bitke pri Kuma-novem. Sele danes je mogoče si napraviti popolno sliko bitke pri Kumano-vemt te res epične bitke, s katero je skrbska armada napisala v knjigo zgodovine novo stran o srbskem junaštvu in osvobojenju Stare Srbije. Neprestano prihajajo v Belgrad ra-njenci in iz njihovih pripovedovanj in iz pišem udeležencev se da napraviti sliko o groznem boju, ki je trajal skoro 50 ur in je končal z usodnim begom Turkov. Najprej naj popišem priprave za bitko. Ko je prva srbska armada pod poveijstvom prestolonaslednika Aleksandra, kateremu stoji na strani general Bosković. zavzela važno vi-šavo Bunjevar, je bilo odločeno marširati ob železniški progi naravnost na Skoplje in se Kumanova samo do-takniti. Prepričani, da se bodo Turki pri Skoplju postavili za bitko, so Srbi pri Kumanovem pričakovali samo navadne spopade prednjih straž. NačrtMahmudŠefketpaše. Zekki-paša se je pa držal nacrta. ki ga je bil izdeial Mahmud Šefket pasa. ko je bil zapovjednik turske ar-made, in je koncentriral svoje voja-štvo, neregularne vojake in nad 10 tisoč Arnavtov pri Kumanovem. kai-kulujoč tako-le: Kumanovo. ki je me-sto z 10.000 prebivalci in ima svoje ime od strahovitih konjenikov Ku-manov, ki so prišli z drugimi turški-mi četami ropat in palit v to pokrajino, leži med dvema vrstama skal-natih gora; če priđeš od Srbije, leži ena vrsta teli gora za mestom in je visoka kakih šeststo metrov, druga vrsta pa je visoka kakih tristo metrov. Ćuvši, da se bližaio Srbi. so Turki zapustili mesto in se umaknili za vrhove višjih gora. Mislili so: če dobe Srbi Kumanovo izpraznjeno in brez obrambe, bodo mirno prišli v inesto pa je poslalo patruljo na poiz-gorami zmečkamo, potem pa borno z večjim delom armade udarili naravnost na Vranjo. manjši del armade pa poslali zoper srbsko-bolgarske čete, prihajajoče od Kjustendila. Nacrt je bil res izboren in morda bi se bil tuđi posrečil. če bi ne bili Turki poza-bili računati z dvema faktorjema: pr-vic z nadčloveško odporno silo srb-skega vojaštva. drugič pa z dobrim nosom njihovega zapovednika. Ta je, videč, da je mesto zapuščeno, tako) sumil. kaj hočejo Turki. Ustavil je vojaštvo pri manjši crti hribov. v mesto pa je poslal potruljo na poiz-vedovanje pri prebi val stvu. Prvi sum je bil, da so Turki podminirali središče Kumanova. Patrulja je dognala iz poizvedb pri prebivaicih resnico. Bilo je zvečer. Brez odlašania je bilo dano vojaštvu povelje, da se utrdi na gorah s tem, da napravi nasipe. Boj v tioči. Ob II. ponoći so prišli Turki s svojih pozicij in z velikansko liutostjo udarili na Srbe. Bil je to grozen boi v temni deževni noči, ki so jo raz-svitljali samo bliski hude ure in streli iz topov. Ljuti boj je trajal vso noč in več kakor enkrat so Srbi bili v ne-varnosti, da bodo vrženi iz svojih pozicij. A ustavliali so se heroično divjim naskokom sovražnika. ki Je bil številno dosti bolj močan, in ga odbija s furioznim streljanjem. Bila je to infernalna noč, ki je vojaki ni-koli ne pozabijo. Utrujeni, premočeni od dežja, nišo niti trenotek nehali streljati in se znamenito držali tuđi pri divjih bojih — telo proti telesu. Ko je nastal dan. mrzel in meglen, je bilo bojno polje že pokrito z mrliči in od vseh strani se je slišalo, kadar je streljanje slučajno ponehalo za kak trenotek, jecanje ranjencev in klicanje umirajočih. Hudo deževje je bilo ponehalo Videč, da postaja situacija kritična, je srbski zapovednik nekako ob 10. dopoldne ukazal 18. regimentu, naj naskoči in zavzame pozicijo nad visokimi gorami, na katerih se je na-hajal sovražnik. Da se prepreci obu-pen izid, je bilo absolutno potreba, zavzeti višji hrib, od koder bi se moglo sovražnika premagati z artilerijo. Zavzetje hrib a. Oredoč mimo mesta ob levi strani, se je 18. regiment z ljuto silo za-gnal na turske pozicije, poskušajoč spiezati na skalovito goro, ki jo je sovražnik besno branih Divji nasko-ki in divji protisunki so bili strahoviti. Turki so od zgoraj streljali brez prestanka z vsemi orožji, da ustavijo uspešno prodirajoče Srbe. Na te junake je bljuval koncentriran ogenj iz pusk, iz topov in iz mitraljez. Clo- veško meso ni kos svincu in jeklu tn regiment, skoraj decimiran in razbit, bi bil skoro izgubil s tolikim naporom zavzete pozicije. Bil je to tragi-čen trenotek. Ne enega oficirja ni bilo več na nogah. A vendar so vojaki šli naprej in se ustavljali viharju vseh mogočnih projektov; vsi do zadnjega bi bili popadli, da ni 7. regiment ne bil posnel njih heroičnega naskoka in jim prišel na pomoč. Pozicija je bila zavzeta; srečno so jo ubranili ponovnih napadov in jo utrdili. Ker so Turki postrelili konje, so vojaki topove na rokah nesli na goro in začelo se je hudo streljanje. Turki so se z veliko silo vrgli na de-cimirane srbske bataljone, hoteč jih zađušiti. Ali zmaga ali smrt. Kar jih iz bilo se živih, so, čuteč, da zman^-kuje municije, začeli obupen boj z ba-jonetom. Komaj se je bilo začelo to divje klanje, so veseli glasovi trobent naznanili, da se bliža pomoč. 13. regiment, ki pripada armadi generala Bože Jankovića, je prišel o pravem času iz Prištine, in pognavši Turke od desne strani mesta, odločil bitko. Prišedši med dva ognja, so jeli Turki omahovati. Med tem so bile nove baterije spravljene na goro in z lepim srb-skim uspehom se je začela tretja faza bitke. Turki so bili prisiljeni se umak-niti skoro pol kilometra nazaj in se skriti za gričke. Srbska taktika je spravila Turke v zmoto. Zdaj so začeli Srbi odločilno defenzivo z odlično taktiko, ki so jo po-speševale okoliščine in sta Jo motila dež in megla. Zavzemši visočino neke gore, nišo šli Srbi nizdol, nego se vrgli na tla in nehali streljati. Minulo je pol ure, minila je ćela ura — Turki so mislili, da so se Srbi umaknili in so sli tiho na goro; megla jih je zakri-vala. A ko so bili le se 20 kcrakov oddaljeni, so iih Srbi sprejeli z ljutim streljanjem. Ne en stre! ni bil izgubljen. Potem pa so z bajoneti skočili na Turke. Dvakrat, trikrat so se Turki lotili boja; imeli so strahovite izgube; a se se nišo vdali Vso svojo artilerijo so obrnili sem; a stretjali so previsoko, nekateri šrapneli nišo raz-počili. Vse je bilo brez uspeha. Zdaj končno ni bilo več dvoma, na kateri strani bo zmaga. Navdušeni od svojih usnehov. so Srbi vsebes-nejse atakirali sovraznika z bajoneti, med tem ko je artilerija vsehuie razbijala bežeče turske čete. Turski oticirji so zaman skušali reorganizirati raztepene in demoralizirane svoje vojaštvo, ki ni bilo več kos neodoljivi sili in občudovanja vredni tak-tiki Srbov. Obupn! beg. To ni bil beg. to je bilo Mazno prekucevanje, kateremu je naredila ^ele noč konec. Nekaj turskih oddel-kov se je zavarovalo z nasipi. Ti so bili zavzeti. Zjutrai so padli v roke Srbov- in začelo se je ob 10. dopoldne preganjanje Turkov. Pustivši vse mrliće in mnogo pctrebščin in orožja, so Turki bežali na Skoplje: venkan->ka bitka, ki ie trajala skoro 50 ur, se je koneala s popolno in sijaino zmago Srbov. P le n pa izgube. Vzlic utrujenosti — kako veselje na bojišču. Srbi so zavojeva 61 topov. 12 mitraljez, osemdeset v 20-nov vojnega materijala, brez števila zabojev municije — skoro vse, kar so Turki imeli. Nacrt uno^ega Vih-inud-^cfket paše je zgorel: arn ada razbita, demoralizirana, artilerija izgubljena. Res, Srbi so svojo krasno zmago plaćali z mnogo krvi, a tur-še izgube utegnejo biti se enkrat tako velike. Junaški topničar. Res heroičen je naslednji prizor, ki mi ga je povedal neki ranjeni vojak, ki je doma v Dalmaciji: Fiden najbolj kritičnih trenotkov je bil ti-^ti, ko se je bilo bati, da obkolijo Turki peščico hrabrih zavojevalcev prvih visav. Srbi so se na dobljeno povelje umikali s te težke pozicije. Na občno začudenje so videli. da en top nadaljuje streljanie: sam je klju-bovral sovrazniku in vsak strel je tako dobro zadel, da Turki nišo mogli naprej. Nekaj časa potem, zavzemši zopet to pozicijo, so Srbi videli. da je navaden topničarski reservist. ki se ni zmenil za povelja umakniti se, sam nadalje val streljanje, sam je streljal na več sto sovražnikov in na čudežen način ga ni nobena sovraz-na kroglja zadela. Ko je bila bitka končana, ga je general Rožović po-klical k sebi in je tega hrabrega vojaka slovesno dekoriral. Vpra^al ga je tuđi, če ima kako željo. ^Podarite mi kanon<•, je rekel vojak. To se se-veda ne zgodi, pač pa se ime tega vojaka ureze v kanon. Srbske zmage. Turska armada Zekki paše je takorekoč uničena. V dveh velikih kolonah se je umikala pred prodira-jočimi Srbi in te kolone so Srbi de- loma razpršili, deloma pa ujeli. Tetovo in Ovčje pol)e sta prinesla turski bežeči armadi iz Kumanova naj-občutnejše izgube. Srbi so zasedli vse važne kraje na Ovčjem polju in napravili velik plen. Kar nišo pome-tali Turki na svojem divjem begu iz Kumanova do Skoplja in potem naprej od sebe. so izgubili na Ovčjem polju. In pri Tetovu so se udali zasle-dujoči srbski konjenici ćeli oddelki armade Zekki paše. Skoro neverjet-no se glase vesti iz Belgrada, da so Srbi na tej potl vzell Tur kom 187 topov in 430 zabojev municije. In vendar so vse te vesti resnične. Poraz Turkov pri Kurnanovu je bil tedaj tako grozovit, da Je izgubila armada Zekki paše do ma te ga vso svoio artilerijo. Pri Ovčjem polju se ni bila nobena prava bitka. Turki so neprestano bežali, metali orožje od sebe, samo da nišo padli zasledovalcem v pest. Srbska armada pa se je po bitki pri Kumanovu zbrala in začela ta-koj z zasledovanjem. Glavni del ar-niade operira sedaj v dolini Vardar-ja. Od štirih divizij Zekki paše so tri pobegnile proti Solunu, ena pa se je obrnila proti Tetovu. Turska armada se zbira pri Dojranu, toda na od-por niti misliti ni, ker je izgubila na đivjem begu vso svojo artilerijo. Med zasledovanjem bežečih Turkov so zavzeli Srbi tuđi Veles. Ob priliki, ko se je preselilo glavno srbsko taborišče v Skoplje in je tja prišel tuđi kralj Peter, se je pri-reljalo s posebnim vlakom tuđi 20 članov srbske skupščine pod vodstvom ministra za javne zgradbe, da se pridružijo kralju, ki prihaja kot osvoboditelj v glavno mesto Stare Srbije. Kakor smo že poročali naine-rava krali ob tej priliki odlikovati svoje hrabre vojake ter bo baje J20 častnikov povišanih. 7,2l danes pričakujejo Srbi, da se Prizren uda ter so mnenja, da se mesto ne bo moglo upirati, ker ima 1c majhno tursko posadko in ker Arnavti že ne podpirajo več turske stvari. Srbske čete se nameravajo sedaj. kakor poročaio iz Belgrada, združiti tako s črnosrorskimi, kakor tuđi z bolgarskimi četami pri čemer l>a ne zamude zasledovati bežeče Turke, da izčistijo teren pred seboj. O smrti arnavtskega voditelja Ise Boljetinca poroča poročevalec lista :>Neues Wiener Taghlatt- sle-deče: Boljetinac je prišel s svojimi četaši. ki jih je bilo kokih 1500. h generalu Živkoviću ter je rekel. da se hoče boriti proti Turkom. General 2ivković je zahteval na to od Bolje-tinca. da naj nastopi proti prebival-cem in turskim vojakom, česar pa T?o!jctinac ni hotel storiti ter je zahteval, da naj prvi naskočijo Srbi. Začela se je živahna kontroverza med generalom in Bolietincem, iz katere je orenern! ŽK'ković posnel, da govori Boljetmac neresnico. Naen-krat je Boljetinac prijel za revolver, toda general ZivVović* 5ra je prehitel ter ga z enim samim strelom ustre-lil. Arnavti so hoteli nato zbežati, Srbi pa so jih skoro do zadnjega postrelili, kar jih pa r»i bilo postrelienih, so jih vjcli. Kakor poročajo iz Belgrada, ^o pripeljali tja 11 zaplenjenih turskih vagonov z ranjenimi tiirskin-i čast-niki in Arnavti. BolgarS v Babi Eski. — Odrin odrezan od Carigrada. !z Londona poročajo, da |e Baba Eski v rokah Bolgnrov. Naiprej je zasedla bolsrarska konjonica Šc neztfotovljeno prosro v Lozcngrad. nakar ji je sledila pehota, ki je za-scdla kolodvor in vas Babo Eski. Ob tej priliki so razdrli tuđi železniško progo, ki veže Carigrad z Odrinom in Vse brzojavne zveze s Carigradom, med tem ko so proge 7a svo-iim hrbtnm popravili. Vzeli so Turiš nm tuđi cei vlak z municijo in orožjem. Tz Odrina, ki je popolnoma ob-koljen ni bilo včeraj nobene vesti, pač pa poročajo iz Carigrada, da so Bolgari z dinamitom razstrelili morski svetiJnik na rtu Iniada. Grki proti Solunu. General Dauglis brzoiavlja baje iz grškega glavnega taborišča v Ko-žanih v Atene: Po hudi bitki na gor-skem prelazu Tripotanios pri Veriii se |e sovražnik umaknil ter ie pustil na bojišču 5 vozov z municijo. Gr-ška armada prodira naprej. Grki so zasedli tripotamoške defileje, ki so kJjuč Verije ter !e padec Verije pri-cakovati že v par urah. Verija (Kara ferie) je od Soluna oddaljena le kakih 60 km ter je pričakovati, da bodo stali Grki že v par dneh tik pred Solunom. * . # Razdelitev zavzetih pokrajin. Vojni poročevalec lista ^Neues W'iener Tagblatt« poroča iz Belgrada baje od osebe, ki je v ozkem sti-ku z merodajnimi krogi, o pogodbi držav Balkanske zveze glede razde-litve zavzetih turskih pokrajin. Glasom te pogodbe bi dobili: Srbi pristanišce Meduo ter od tu ozemlje proti jugovzhodu do Ohridskih jezer, nato zopet y seve-rovzhodni smeri do Velesa in Štipa ter od tod naravnost do srbsko-bolgarske meje. Crna gora bi dobila levi del No-vega Pazara, Prepolje in Berano ter čez Skader velik del Drinskega zali-va. Grki dobe levi del Albanije do nove srbske meje. Glede razdelitve drugega dela Albanije ni baje nobe-nega sklepa in ni izključeno, da dobi ta del Avstro-Ogrska kot nekako kompenzacijo. Solun in Carigrad dobita pre-cejšno okolico ter se proglasita kot eksteritorijalna s prostim pristani-ščem pod lastnima gutrernatorjema. Bolgari dobe pa ves ostali del Turčije. * * Dardanele. Grška je baje odgovorila na rusko verbalno noto, da se bo izognila vsenm kar bi moglo provzročiti, da zapro Turki Dardanele ter bi moglo slabo vplivati na mednarodno trgovino. Vendar si je pridržala Grška pravico, da srne v slučaju potrebe raztegniti svoje operacije tuđi v okolico Dardanel. Turčija v zadregah. Iz Carigrada poročajo, da se je pojavila med prebivalstvom že velika nezadovoljnost zaradi poloma Turčije. Zlasti so si v laseh liberalni politiki in mladoturki. Staroturški rolitiki dolže vlado komiteja, ki je kriva vseh neuspehov, mladoturki pa pravijo, da je kriva vse nesreće nezmožnost staroturških častnikov, ki se bavijo s politiko, namesto da bi se brigali za armado. Obsedno stanje nad Carigradom so zopet pooštrili ter morajo listi predložiti vse vesti z bojišč najprej posebnemu cenzorju. VeČ listov je že ustavilo izhajanje. Turčiji pa tuđi manjka de-narja. Prejšni teden so imeli v bla-sajnicah baje samo še 300.000 turskih funtov, v nedeljo pa je znašala gotovina že samo 50.000 funtov (?). Finančni minister pravi, da bo treba šc kakih 6 milijonov funtov za prvo potrebo. Turski ujetniki. Iz Vranje poročajo, da so pred-včerajšnjem ponoći zopet pripeljali v Vranjo iz Kumanova 200 turskih ujetnikov. Med tem, ko Arnavte strogo nadzorujejo, se smejo kršćanski ujetniki prosto in brez spon gibati na dvoriščih. Vecinoma je pogled na ujetnike naravnost srrozen. Takozvane uniforme, ki druga drugi ni enaka, so raztrgane, da je videti Kolo kožo. Noere imaio ^ečinoma vsi ranjene, pogosti so ćelo vojaki. ki nimajo čevljev. Raz upadla lica se jim bere glad. Kakor poročajo ujetniki. so jih postavili Turki na eksponirane kraje ter 50 kršćanske vrv~ ke, če so sumili da bi se mogli upreti ali če jih je kdo denunciral, brez za-slišanja ustrelili. Ko so padli Srbom v roke. že skoro 10 dni nišo dobili nobene poštene hrane. Hlastno so jcdli kruh, ki so ga jim ponujali Srbi. Že pred bitko pri Kumanovu je vlada! med turskim vojaštvom obup. Splosno se je govorilo, da bo poraz Turkov kazen božja za padec Abdul Hamida in da je zato nrezplodno 17-postavljati se Srbom. Ko so nato videli Turki. da bodo v resnici izgubili bitko, so začeli v grozni paniki be-žati ter so na begu pomorili vse Vristjane, ki so jim prišli y roke, zažvali so tuđi vse hiše. Ujetniki pra-vijo, da je strah pred Alahovo jezo :ned Turki tako velik, da je treba najmanjšega povoda, da odnehajo od vsakega odpora. Velevlasti. »Neues Wiener Tagblattu^ poročajo od odlične strani, da še nišo po-trjena poročila, da se je Turčija obrnila na velevlasti, nai posredujejo. Ce bi Turčija tako željo v resnici izrazila, tedaj bi ji velevlasti tuđi takoj ugodile. Stališče, ki ga bodo velevlasti zavzele, je že doloceno: nastopile bodo, da se sedanje stanje na Balkanu vzdrži. S tem pa ni rečeno, da bi ne moglo priti na Balkanu do nika-koršnih teritorialnih izprememb. Ne £re za to, da bi se nadalje obstojal sedanjii geografični položaj balkanskih držav, temveč ima status quo drugačen pomen. Status quo je po naziranju velevlasti vzdržanje interesnih sfer, dosedanjega vpliva velevlasti na Balkanu, četudi bi se meje posameznih dežel izpremenile. V tem zmislu bodo najbrže velevlasti nastopile. Delale bodo na to, da se bo vojna lokalizirala in da priđe do miru, obenem pa, da se bodo varovali prej omenjeni pogoji. Zadnji govor ro-munskega kralja razlagajo na ta na- čin, da bo tuđi Romunska zahtevala kompenzacij, če bo Bolgarska razši-rila svoje meje. Tuđi v Londonu se bavijo s formulo statusa quo. Dunajski poročevalec »Timesa« z vso gotovostjo o tem govori, da Avstro-Ogrska najbrže ne misli na aktivno intervencijo. Nasprotno je mnogo upanja, da so se zelo zboljšali avstro-ogrski odnošaji. Splošno mislijo, da so interesi monarhije na Balkanu bolj gospodarski nego teritorialni in da so dobri odnošaji naprarn balkanski zvezi kar največ-jega pomena. Zaupnik je ćelo mnenja, da bi bili na Dunaiu zadovoljni s tem, če se Bolgarska, Crna gora, Grška in Srbija razširijo in bi ćelo pustili Srbiji Sandžak pod pogojem, da stopi Srbija z Avstro-Ogrsko v carinsko unijo, tako, da ostane trgovska pot v Solun za vedno odprta. Iz Pariza poročajo, da marljivo nadaljujejo diplomatično akcijo med kabineti, da se vojna lokalizira. Pri-pravljajo obliko mediacije, s katero bodo v pripravnem trenotku nasto-pili. V pariških diplomatičnih krogih so ćelo mnenja, da bi balkanske države, posebno pa Bolgarska, rade vi-dile, če bi velevlasti že zdaj na to delovale, da se vojna konca. Od balkanskih držav zasedeno tursko ozemlje je večje, nego so balkanske države upale, in po mnenju omenje-nih pariških krogov brezdvomno večje, nego si ga morejo obdržati, vendar jim pa ostane se dovolj, ćelo če vporabijo pravico beatorum possidentium z največjo zmernostjo. Interesom balkanskih držav bi bale sedanji trenotek za mirovni sklep bolj odgovarjal, nego poznejši, ker bi nadalini uspehi politično situacijo komaj bistveno y njih korist izpreme-nili, dočim bi vojni neuspehi lahko njihov položaj neugodno izpremenili. Nekoliko drugačen je pa posre-dovalni predlog Poincarejev. Ta predlog meri namreč na to, da nai velevlasti, kakor hitro se bo bila na turško-bolgarskem bojišču na progi proti Carigradu kaka večja bitka med Bolgari in Turki, ponudijo brez ozira na njen izid balkanskim državam svoje posredovanje. Velevlasti so baje v principu pritrdile temu predlogu. »Petit Parisien« poroča iz Belgrada:. Zastopniki balkanskih držav imajo naročilo, velesilam zaupno spo-ročiti, da so njih vlade pripravljene, takoj odložiti orožje, če sprejme Turčija reformni program v Makedoniji ter odstopi balkanskim državam pod naslovom regulacije mej dele zavze-tega ozemlja. Trdi se, da ima srbska vlada dovolj povoda misliti, da Rusija temu ne bo nasprotovala. Obisk ruskega poslanika v Belgradu, Hart-wiga, na Dunaiu, ie imel predvsem namen, posvetovati se z avstrijskim zunanjim ministrom o možnosti ta-kojšnjega posredovanja. ♦ * Naziranje srbskega ministrskega predsednika. Srbski ministrski predsednik Pasić se je napram porocevalcu lista »A nap<- izrazil sledeče: Upam, da se nam posreći dobiti temelj, na kate-rem se bo tuđi Avstro-Ogrska spo-razumela s Srbijo o balkanskem vprašanju. Avstro-Ogrska je trdila, da mora v interesu svoje trgovine in obrti obraniti odprto pot, ki vodi v Solun. Za monarhijo je popolnoma vseeno, v čegavih rokah se Sandžak nahaja. če dotična država zagotovi za blago Avstro-Ogrske prosto pot do morja. Gotovo je. da moremo mi mnogo boljše pospeševati trgovinske interese monarhije, nego dosedann posestnik Sandžaka. Mi bi imeli potem mnogo več vzroka, vzdržati dobro razmerje z mogočno sosedo Avstro-Ogrsko, vsled česar bi bil njen vpliv na Balkan« tembolj varnejši. Zakaj bi avstro-ogrska monarhija v to ne privolila? Upam, da se bo posrećilo, vsa ta vprašanja mirnim potom resiti. Mi nočemo drugega, nego mir in mirni razvoj. Oficielna Avstri-ja napram temu vprašanju še ni zavzela nikakega stališča. * * * Balkanska zveza je postavila na bojišče 166.000 mož več, kakor je bilo pogodbeno dolo-čeno. Turki v Cataldži. Bolgarska armada je pregnala Turke iz Bunar-Hissurja, kamor so se bili umaknili po zavzetju Lozen-grada. Turki so se zdajj obrnili proti Cataldži, ki te samo 40 kilometrov oddaljen od Carigrada — kar pome-ni, da $0 se umaknili odločilni bitki ob Ergeni. To kaže, da se Turki ne čutijo dovolj močne, da bi se upali podati v bitko. To je toliko bolj značil-no, ker je veljalo v Lozengradu in Odrinu zbrano tursko vojaštvo za najbolje. Ni znano, kake pozicije je imela armada Abdullah-paše ob Ergeni. Obrambna crta Čataldža-Ter-kos je predzadnja pred Carigradom. Utrjena je velikansko. Na razdalji 30 kiiometrov ie postavljenih 19 trd- 250. štev. 8LOVEN8M NAROD. Stran 3. njav. Za to obrambno crto pa stofi v obrambo turškega stolnega mesta se 20 trdnjav. Bivši sultan Abdul Hamid v nevar-nosti. Iz Stare Zagore poročajo, da fcivši sultan Abdul Hamid še ni v Carigradu. Pač so ga odpeljali iz Soluna, v Carigrad pa še ni dospet. Abdul Hamid je vsled naglega prodiranja Bolgarov v nevarnosti, da pade y — bolgarske roke. Turčija ponuja Srbiji mir. Uspehi srbske armade so veli-fcanski. Srbi so zavzeli sevrerni del Sandžaka in ves Kosovski vilajet z velevažnimi točkami: Priština, Ku-jnanovo in Skoplje in prodrli še dalje na jug. Turska armada Zekki-paše j£ razbita in pravzaprav je Srbom že odprta pot v Solun. Turčija je zdaj poskusila diplomatičen manever. Obrnila se je do Srbije in ji zaupno ponudila, naj sklene z njo — mir. Na-men tega turškega koraKa je — razbiti balkansko zvezo in ustvariti med balkanskimi državami neslogo. Srbija je seveda o tej turski ponudbi ta-koj -obvestila bolgarsko vlado in ob sebi se razume, da iz turske zvijače ne bo nič. Srbija je ponudbo odklo- nila. * * * Plevlje. Crnogorci so dne 28. t. m. opol-ri deželni sodniji v Gradcu, dr. Ulriha Neubauerja in Antona P o t o č-nika, praktikanta pri okrožni sodniji v Mariboru, dr. Alfreda L i e b i-scha in praktikanta pri okrožni sodniji v Celju, dr. Viljema Rasclia za auskultante v področju graškega nadsodišča. Iz Hrastnika. Tu je bil v nedeljo popoldne pri gosp. Rosu sestanek zastopnikov posameznih hrastniških društev, da se pomenijo, kako bi bilo najuspešneje nabirati doneske za »Rdeci križ« balkanskih držav. Tega sestanka, ki je bil dokaj lepo obiskan, se je udeležil tuđi gosp. urednik P u -stoslemšek. Gospod urednik nam je s krasnim govorom Roiasnjl, kal Je bilo povod vojnijci besni danes po Balkanu. Upravičeno nas je svaril pred čitanjem nemškega časopisja, kazoč na dolgo vrsto laži, ki jih je prinašalo v svojem sovraštvu proti vsemu, kar nosi slovensko ime in katere laži so ovrgla dejstva sama. Improviziral se je nato odbor, ki bo vodil nabiranje daril za »Rdeči križ«. Načelstvo tega odbora je prevzel gosp. Podmenik, vrli načelnik hrastniškega gasilnega društva, ter je s tem pokazal, da ume dobro visoko nalogo, ki je v nesreći in bedi. V prelepem predavanju nas je povedel nato gosp. Pustoslemšek na one poljane, kjer divja danes vojna, kjer se preliva slovanska kri za svobodo zlato. V živih slikah nam je opisal balkanske dežele, v drastičnih sluča-jih pokazal žalostne razmere, v kate-rih je živela uboga raja, dokler ni pograbila po meču. Z vidnim zanimanjem so sledili poslušalei zanimivim izvajanjem gosp. govornika in burno pritrjevanje je pričalo, da so ga umeli in da jim je znal govoriti do srca. Vsestransko se izreka želja in prošnja, da nas gosp. Pustoslemšek čim-prej zopet poseti. Odboru pa želimo čim največ uspeha pri človekoljub-nem delu, ki ga je prevzel. — Ljubljanske gospode so pri njih odhodu na postaji napadli nekateri komični fan-talini (Kliler) z divjim hajlanjem. V njih družbi je bila neka narodna gospodična .'; trboveljske pošte. Pametni ljudje se smejejo takim otrokom. Iz Š mar ja pri Jelšah. Poštna o-đdaja v Žt. Petru na M. s. bo odslej podrejena poštnemu uradu na Pod-platu in ne več pristovskemu poštnemu uradu. Zvezo s Podplatom bo posredovala vozna pošta Podplat-Podčetrtek. Prijateljica ljudske sole. Iz Ptu-ja nam pišejo: One 10. oktobra 1912 v Budini pri Ptuju umrla posestniea Katarina Kirinčič je sporočila v svojem testamentu z dne 4. oktobra 1912 za uboge solane Ptujske okolice 100 K. Blagi ženi hvaležcn spo-min, naj v miru Dočiva! Iz Celja. (Dramatično društvo) je priredilo v nedeljo, dne 27. oktobra prvo predstavo v novi sezoni. Uprizorila se je F. S. Finžgarjeva — sicer nekoliko tćndenđjozna — ljudska igra „Naša kri". Igralo pa se je v splošnem jako dobro. Režijo in ulogo Renardovo je imel g. Salmič, ki je žel tuđi ta večer obilo priznanja. Ostale vioge so bile zasedene sledeče: Miklavž Borštnik — dr. Karlovšek, Katra — Marta Hrašovec, Jerica — Me lani ja Sernečeva, Stefan — Fr. Mravljak, Matija — Miloš Stibler, Gašper — Rebek, Turbot — Ignac Založnik; manjše vloge so igTali gdč. Gregorinova in gg. Vojska, Bevc, Rudolf, Leskovšek, Rode in Grobe 1 ni k. Občinstvo bi bilo lahko priznalo trud marljivih naših diletantov z boljšim obiskom; videti je bilo na galeriji in stojiščih mnogo ljudi, parket pa je bil slabo zaseden. Pavze je spolnil salonski orkester pod vodstvom g. Sriferta. — (Požarna bramba v Gaberjih) priredi dne 10. novembra v „Sokolskem domu* Martinov večer z mnogovrstno zabavo. Cisti dobiček gre vprid brambi. Želeti je mnogoštevilnega obiska tuđi od meščanov. — (Društvoslo venskih odvetniških innotarskihurad-nikov) naznanja, da se sprejme v večji spodnještajerski odvetni^ki pisarni pisarniški vođja. Ponudbe je poslati društvu. — Iz Celja. (Zveza narodnih društev) naznan a, da si je nabavila skioptikon in bo prirejala naslednje mesece po društvih predavanja s skioptičnimi slikami. Društva opozarjamo, da se naj za ta predavanja čim preje oglase, kasneje se znabiti na vse želje ne bode moglo ozirati. Na razpolago bodo med drugim krasne serije slik s 6. vsesokol-skega zleta v Pragi 1912 in iz Balkana (potovanje po Crni gori, Srbiji in Bulgariji). Odbor. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu (Gartengasse 18) naznanja, da ima svoj I. redni občni zbor zimskega tečaja 1912 13 dne 2. novembra Cl. točno ob 8 zvečer v društvenih pro-storih. Spored običajen. Slovanski go-stje dobrodošli! Iz Gornjega grada nam poro-čajo: Komaj so stopile priprave za cesto iz Solčave v Logarjevo dolino in dalje na Koroško v resnejši stadij, pa že delajo železnokapeljski nem-škutarji težave. Po nemških listih je priobčil neki Jahne članek, v katerem se bavi najpopreje s cesto Ljubno— Luče—Solčava; zasluge za njo imajo seveda samo obskurni nemški planinski klubi v Celju in Železni Kaplji — da so jo zgradili in pošteno plaćali Slovenci, to je kakemu zagrizene mu koroškemu nemčurju hekuba. Jedro Jahnejevega članka je: cesta se mora iz Logarjeve doline graditi tako, kakor je v interesu Železne Kaplje! Torej čez Pastirkovo sedio proti temu za-kotnemu trgu in ne znabiti čez nižje Pavličevo sedlo v Belo, ker bi od tam utegnili tujci kreniti čez mejo proti Kranjski! Gornjegrajcem nam gotovo ni veliko do tega, kod se izpelje cesta, ali po našem mucaju bo že morala štajerska namestnija upoštevati želje tamošnjih interesentov in ti so za cesto čez Pavličevo sedlo. Nacijonalne in železnokapeljske želje bodo že morale stopiti nekoliko v ozadje. Razume se, da v Jahnevem članku ne manjka tuđi grđih napadov na S. P. D. in da svoje nazore podkreplja s sklepi ne-kega prometnega odseka, ki so ga sestavili razni Volksrati za planinske dežele. Poklicani činitelji naj pazijo, da se siopi nemškutarjem, ki se jim tako zelo dopadejo naše lepe slovenske planine, na prste! Iz Rogatca. Za železniškega zdravnika pro^e Grobelno - Rogatcc je imenovala Južna železnica dr. Fr. Schusterja. Drobne novice. Iz Kindber-ga poročajo: 281etni delavec Kilian Durchlaufer, doma iz marijaceljske okolice, je v soboto ponoći umoril in oropal 421etnega tovarniška delavca Freitaga. Durchlaufer je videl pri Freitagu nekaj 100 kron denarja in se je hotel istega na vsak način pola-stiti. Ko je Freitaga zavratno napade!, ranil in do smrti pretepel, ga je še napol živega vrgel v Murico, kjer je sele morilčeva žrtev umiia. Durchlauferja so že dobili in zaprli. — Iz Maribora poročajo: V nedeljo ponoći je zgorelo na Koroski cesti gospodarsko poslopje Jožeta Wessiaka. Zgorelo je veliko sena in gospodarskega orodja, živino so pa resili. — I z C e 1 j a. V Koprivnici so našli utopljeno dveletno hčerkLo neke dekle Župane, ki služi v Zagrebu. Otrok je Ijuđem. pri katerih je bil vr reji, že pred dvema dnevoma z^ri-nii, na kar so j?a vendar sli iskat in so ga končno našli v potoku. — I z Šmartnega ob Paki nam poročajo: Tu slavi dne 7. nov. župan M. Pirtošek 70'ietnico rojstva in ob-enem zlato poroko. — V Rečici o b S a v i n j i je bil izvoljen za župana Franc Goličnik, po dom. Rogelc. Ohčinski svetovalci so Štiglic, Je-raj in Turnšek. — V Cirknici nad Maribor om je umri 641ctiii kovač Ivan Princ. Bil je zavedno slovenski občinski odbornik obmejne občine Cirknica. Kcrošho. _ V Svojega zeta umoril. V Skoken-boju je 27. oktobra popoldne zadavil neki 701etni kajžar svojega zeta. Ta je zapustil vdovo in 10 otrok. Samomor. Iz Celovca poročajo: Pred tremi dnevi so našli pred vhodom na občinsko pokopališče neko moško truplo z strelno rano v glavi. Poleg njega je ležal revolver. Samomorilec je bivši tramvajski uslužbenec Alojzij Kratzer, ki se je ustrelil, ker je bil oproščen iz službe. Primorsko. Iz Koinna. Izjava. Podpisana s\a bila na pobalinski način napade-na v listu »Novi Čas« z dne 25. oktobra t. I., kjer se nama predbaciva. da sva »figa moža«, ker nisva glasovala za županov predlog v zadevi \z-volitve častnih obeanov komenske občine. Javnost naj sodi! Zavedava se dolžnosti, kojo imava napram našim volilcem. Prepričana sva, da bi ne bila delovala za korist občine, ;iko bi bila glasovala, da se izvoli častnim občanom može, ki nimijo nopolnoma nobene zasluge, ni za narod, niti za našo občino. Pač pa sva prepričana, da sva ravnala v smislu naših volilcev in velikanske večine naših soobčanov s tem, da sva se odstranila iz občinske pisarne. Sma-trava, da sva* vršila najino dolžnost s tem, da sva zastopala korist naših soobčanov ne glede na njih stranko. V Komnu. dne 28. oktobra 1912. Ivan Vrabec, Andrej Strancar. Volitve v delegacijo. Včerajšnji seji poslanske zbornice so bili izvoljeni v avstrijsko delegacijo za Trst P i 11 o n i, njegov namestnik je Oliva, za Istro Spadaro, namestnik Candussi in za Gorico Fon, namestnik Gregorčič. Obrtno nadaljevalna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Vpisovanje v vse razrede obrtno-nada-Ijevalne sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu se bo vršilo še v četrtek 31. t. m. od 6. do 8. ure zvečer v prostorih „Slovenske trgovske sole v Trstu (Acquedotto št. 20. I.) Prinesti je s seboj zadnje šolsko naznanilo, ozir. izpričevalo. Obvezno je obisko-vanje te sole za vse obrtniške učence oz. vajence iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo obrtno nad. sole na državni obrtni soli v Trstu. Obrtno nadalevalna šola v Sol-kanu. Letošnje šolsko leto se prične s 4. novembrom, vpisovanje se vrši 3. novembra od 11. do 12. dopoldne. Obiskovanje sole je obvezno. Požar in smrt V Velikih Zabijah je zgorel pretekli četrtek hlev vdove Marije Trohe. Le s težavo so požar omejili. Toda v sosedni hiši pri družini Slejko p. d. pri Cinkavih je zadela vsled razburjenja kap gospodarja An-dreja Slejka. Izlet v B«n«tke. Prihodnje praznike bodo vozni listki s parnikom wVenezia" veljavni tri dni. Vožnja traja 3 ure in stane tje in nazaj za I. razred 12 K, za II. razred 9 K in za III. razred 6 K. Umetniška razstava v Benetkah je še vedno odprta. Zrakoplovac Ivan Vidmer. Trža-ški zrakoplovec Ivan Vidmer je korical svoje letošnje polete v Poreču v nedeljo, dne 27. t. m. Od 30. aprila 1911, odkar je napravil izpit kot pilot, je letel v 25 mestih ter preletel vsega skupaj 4945 km v 53 urah in 26 mi-nutah. Odkar se bavi Vidmer z aviatiko, je iinei samo dve inanjši nezgodi in sicer na letališču v Zavijah in pri svojem prvem poskusu preleteti Jadransko morje od Tržiča do Trsta. „Društvo inžinerjev v Ljubljani in v Zagrebu". V soboto, dne 26. oktobra in v nedeljo, dne 27. oktobra t. 1., je po-setilo »U. I. v L). »Hrvatsko društvo inženira i arhitekta v Zagrebu«. PrviČ je bilo to, da so se zbrali pri skupni mizi hrvaško-slovenski pred-stavitelji rnaterialne kulture in gotovo ni tuđi samo goli slučaj, da ravno v Zagrebu. Organizacijski in literarni pokret slovenskih inženirjev je do-spel k nam preko Zagreba. Tega se slovenski inženir zaveda z veliko hvaležnostjo v srcu napram svojim prekosotlskim kolegom in zato je s posebnim veseljem pohitel k njim v goste. Poleg tega pa si je bil pri tem pohodu tuđi svest, da gre v mesto, kjer slavijo v Avstro - Ogrski težnje inženirskega stanu do sedaj največje triumfe. »Uprave v edino sposobne inženirske roke!« je internacionalni bojni klic inženirjev vsega moderne-ga civiliziranega sveta, in ravno uprava Zagreba je v toliki meri v iii-ženirskih rokah. kakor nobena uprava v vsej naši širni monarhiji. 12 vrlih inženirjev, med njimi možje, daleč priznanega strokovnega in literarne-ga slovesa, sedi v zagrebškem občin-skem svetu in tej sedaj najmoderneje upravljeni mestni občini načeljuje kot župan priznan hrvaški arhitekt, firvaško in slovensko društvo živita od ustanovitve »Društva inženirjev v Ljubljani<- v najožjih stanovskih in tehničrro - literarnih stikih in treba je bilo te stike še bolj poglobiti. To se nam je v teh dveh dneh v veliki meri posrećilo. Poset je bil zamišljen kot kolegijalen in familijaren in kot tak se je izvrši). Slovenski posetniki so dospeli v soboto ob 12. uri 22 minut popoldne v Zagreb. Na zagreb-škem južnem kolodvoru jih je priča-kovalo hrvaško društvo korporativno. Društveni predsednik arhitekt g. inženir Grahor je r>ozdravil slovenske kolege in gospo Prelovškovo. ki se je kot edina Slovenka udeležiia tega poseta, v prisrčnih in vznešenih besedah. — Temu, toli prijaznemu pozdravu, je odgovoril predsednik »Društva inženirjev v Ljubljani« g. deželni stavbni nadsvetnik inženir A. Klinar, nakar je spremila vsa družba slovenske goste na rezerviranih električnih vozeh v hotel »Rojal«. Hrvat je so hoteli nuditi svojim slovenskim kolegom najprej znanstveni užitek, zato so se takoj po ko-silu razdelili slovenski udeleženci v Šest skupin, ki je dobila vsaka svojega vodnika, da jim pokaže najvažnej-še tehnične izvršitve v Zagrebu. Ob pol 6. se je vršila v prostorih »Hrvat-skega društva inženira I arhitekta v Zagrebu skunna slavnostna seja. — Predsednik g. inženir Grahor je otvoril sejo in prisrčno pozdravi! elane > Društva inženirjev v Ljubljani«, nakar je podelil besedo slovenskim inženirjem, nepozabnemu kolegu inž. Philippoviću. Inženir Philip-pović je nato v daljšem predavanju predočil zgodovinski razvoj tehnič-nih del v Zagrebu in razvoj »Hrvatskoga društva inžinira i arhitekta u Zagrebu^. Po tem lepem predavanju je dohil hesedo predsednik »Društva inženirjev v Ljubljani«, inž. Klinar, ki se je v iskrenih in velikega navdu-šenja prežetih besedah zahvalil hr-vaškemu društvu za krasni kolegijalni sprejem. Skupni zbor je nato sprejel po hrvaških kolegih stavljeni predlog, da odpošilja odslej obvezno obe društvi po tri zastopnike drugo drugemu na vsak občni zbor, ter predlog inž. Setinskega in dodatni predlog inž. Turka, da se irnajo akcije za tehnične slovarje spojiti, to je, da naj se izda skupni hrvaško-slovenski tehnični slovar. V ta namen na} osnuje »Hrvat, društvo inžinira i arhitekta« za to potrebni odsek, kakor ga »Društvo inženirjevvLjubljani« že ima. Soboto zvečer so priredile gospe soproge in gdč. hčerke hrvaških inženirjev slovenskim gostom sijajno »Čajanko« v prijazni dvorani gradske streljane. Na čajanki je svirala vojaška godba domačega doino-branskega polka in sos prigrizkidvorile dame same. Sijaj tega, slovenskim gostom neizbrisnega in nepo-zabnega večera bi bilo zaman opiso-vati. Navajati posamezne prisrčne napitnice bi predaleč vodilo, zato naj sadostuje spored: Napivali so; č^- hrvaške dame po g. predsedniku ing. Grahorju svojemu gostu »Društvu inženirjev v Ljubljani«, ing. Setinski istotako, ing. Turk (Slov.) hrvaškim damam v zahvalo, g. predsednik ing. Klinar navzočemu županu ing. Holj-cu, g. župan ing. Holjac »D. i. v L.«, ing. Šega (Slov.) Hrvatskomu društvu inžinira i arhitekta, ing. Gustin-čič predsedniku in odboru »Hrvatskoga društva inžinira i arhitekta«, predsednik »Hr. d. i. i a.« v zahvalo na ing. Gustinčičev govor, ing. Ska-berne neumornemu spodbujevalcu slov. inženirjev k organizaciji in k vzajemnemu delu s Hrvati, ing. Philippoviću, ing. Štefan, slovenskim ženam — žal le, da so imele komaj zastopstvo! Kot posebno požrtvo-valnost čč. gospa in gospodičen hrv. inženirjev je omeniti krasne pevske točke ge. Kristine Grahorjeve (go-jenke konservatoriia na Dunaju), njene sestre gdčne. Joke Erbenove ter ge. Wejdove. V teh krasnih gla-sovih in poskočnih valčkih je izve-nel ta nepozabni večer. — Nedeljski dopoldne je bil posvećen notranjosti mesta, stolne cerkve, Strossmaver-jeve galerije in sabora itd., ob 1. uri popoldne pa se je vršil slavnostni obed, ki ga je priredilo slov. gostom »Hrvatsko društvo inžinira i arhitekta v Zagrebu«. Pri obedu je društveni predsednik arhitekt ing. Grahor proslavljal našo domovino. Dalje so napili: ing. Turk: hrvaški domovini, ing. Brozovic »Društvu inženirjev v Ljubljani^, ing. Gustinčič »Hrvatskomu društvu inžinira i arhitekta v Zagrebu«, ing. Skaberne: navzočemu ženstvu, ing. Dragic (Srb) iugoslovanski vzajemnosti in ing. Štefan starosti hrvaških in slovenskih inženirjev pri zagrebškem magistratu službujočemu Slovencu ing. Tomšiču. Po obedu skupni izlet na avtomobilih v zagrebško okolico. Od večerje v hotelu Roval, kjer ni istotako nedostajalo navdusenih go-vorov v spodbudo skupnega slovensko - hrvaškega tehničnega dela, so spremili hrvaški inženirji korporativno svoje slovenske kolege na južni kolodvor. Ob 10. uri 40 min. zve-Čer je med navdušenimi živio klici odpihal vlak s slov. gostmi zopet proti Ljubljani. Slovenski inženirji so odnesli s poseta hrvaških stanovskih kolegov v Zagrebu sledeče vtiske: S samozavestjo in krepko organizacijo edino je mogoče dvigniti inže-nirski stan na ono mesto in do one-ga ugleda, ki mu brezdvomno sodi z ozirom na njegovo ekonomsko, teh-nično-znanstveno naobrazbo. Ne radi sebe samega, ampak radi celokup-nega napredka človeške družbe je sveta dolžnost inženirja, da ne ostaja zaprt v svoji risalnici in sklonjen nad svojimi prašnimi knjigami v svoji mrtvi pisarni, ampak da se zave svojega znanja in si osvoji predvsem va-jeta naših avtonomnih uprav! Ni edina njegova naloga, da samo definira tajne zakone večne prirode in v nji pojavljajoče se sile, ter da pokorava poslednje človestvu v prid in blagostanje. V tem definiranju in iskanju pozablja, da je i sam človek. Toda baš tega se mora živo zavedati. Dela. ki jih ustvarja, morajo biti živa, polna krvi in mesa. ako naj ustvarja-jo novo življenje in blagostanje človeške družbe. Zato pa ne srne trpeti, da pišejo zakone njegovemu delu ljudje. ki ga niti od daleč ne poznajo, ampak on sam! Edino na ta način je mo52:oče,da zlezemo iz birokratskega šablona in preobrazimo oblike dose-danje neekonomične ekonomije. Po-ta so nam pokazali hrvaški inženirji in vzor nam je njihovo stolno mesto Zagreb! — Na sestanku je došlo več brzojavnih pozdravov, med dru-gimi tuđi pozdrav predsednika »Slovenske Matice« dr. IlešiČa. Dnevne vesti- 4- Ćudeži se gode! Dneve sele komaj štejemo, ko je glasilo naše klerikalne stranke pisalo o osvobo-diteljni vojni na Balkanu prav tako, kakor najzagrizenejši nernškonacijo-nalni list. Da, še v petek je »Slove-nec« denunciral naprednjake na zgo-raj, češ da so pač osnovali odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav«, prezrli pa so avstrijski »Rdeči križ« ter s tem indirektno pozval vlado, naj prepreci eminentno človekoljubno delo, ki so ga započeli naprednjaki. In zgodil se je čudež: Tišti »Slovenec«, ki se je še v petek navduševal za Turke, je v soboto naenkrat — pravijo, da na gotovo povelje — odkril svoje slo-vansko srce ter napisal navdušen članek o titanski borbi, ki jo pri tej priči vodijo balkanske države za »krst častni i slobodu zlatnu«. V vče-rajšnjem »Slovencu« pa čitamo na uvodnem mestu članek »Nočemo rožljanja s sabljo!«, ki nam je pisan iz srca. »Slovenec« piše med drugim: »Nemci in Madžari nišo za aneksijo Sandžaka in poti do Soluna, pač pa imputiralo monarhiji nalogo prepreciti, da ga dobi Srbila, kl jjpa napi paive£jo pravico . * *iz so- Stran 4. SLOVENSKI NAROD, ----------------% 250 štev. vrastva do zmagujočcga slovanstva nočejo teritorijalnih izprememb v prilog Srbije, »življenski« gospodarski interesi so pa le pretveza. Mi zdaj Še ne vemo, kako odločilni fak-torji obeh držav na Dunaju in v Pešti mislijo. Toda v imenu celega slo-venskega ljudstva brez razlike poli-tičnega strankarskega mišljenja odločno svarimo, gotovi, da tako mislijo vsi avstrijski Jugoslovani, pa tuđi Slovani sploh, našo diplomacijo, da bi se zopet udinjala v službo nemštvu in madžarstvu ter izzvala konflikt med Avstro-Ogrsko ter bal-kanskimi državami . . . Potein nai bi šla avstrijska slovanska ljudstva na Balkan v boi zoper upravicene težnje svojih krvnih bratov. To se ne snie m ne more zgoditi ... Mi opozarja-mo tu samo na to, da bi Avstrifa, ka-tera bi se zdaj postavila na pot osnutju zgodovinske Velike Bolgari-}e in Velike Srbije, ki bi hotela pre-prečiti zmago kršćanstva nad ;zla-motn — do skrajnosti razburila svoje Štovane, da bi s tem popolnoma odbila od sebe zlasti svote Jugoslo-vane. To nai gospodje diplomati na Dunaju in v Pešti dobro premisliio .. Zato: pamet v zadnjem trenotku! Če ne, tvegajo avstrijski diplomati obsto) in srečo ćele Avstrije!« — Podpisujemo vse, kar je tu napisal »Slovenec«, z obema rokama! Vprašamo samo, ali ni naš list od 1. 1906. sem vedno zastopal te ideje, ki jih je sedaj v članku »Nočemo rož-Ijanja s sabljo- razvil ^Slovenec«? Ali ni isti »Slovenec« do dneva današnjega te ideje doledno pobija! ter jih imenoval veleizdajske?! Denimo, da bi bil naš list pred tedni napisal članek »Nocemo rožljanja s sabljo!« stavimo sto proti eni, da bi nas bil isti sSlovenec« na Dunaju in v nem-skih listih denunciral kot veleizda-jalce in nevarne jugoslovanske iredentiste, ki se zavzemajo za ustano-vitev Velike Srbije in Velike Bol-garske! ^Slovenec^ bi bil klical na pomoč državnega pravdnika in naj-nianj, kar bi se nam zgodilo, bi bilo, da bi oblast zaplenila naš list, ako bi ne bili ćelo obtoženi zaradi hudo-delstva veleizdaje. »Slovenec -, ta stari srbofob in srbofag, pa za Veliko Srbijo! Pa pravijo. da se dandanes ne gode več čudeži! -r Strupena golazen! Najstru-penejši slovanofobski list je »Deut-tsches Volksblatt«. v katerega so do najnovejšega časa odkladali svoje denuncijacije naprednjakov naši klerikalci. List je sicer v krščansko-socijalnih rokah, kar ga pa ne ovira, da bi z dušo in srcem ne simpatiziraj s Turki. Toda dočim so se simpatije do Turkov pri drugih nemških listih že toliko ohladile, da vsaj deloma objektivno poročajo o dogodkih na bojišču, je listu »Deutsches Volks-blatt? turkofilstvo tako prešlo v meso in kri. da se trudi na vse načine, da hi tako ali drugače napravil iz turskih porazov turske zmage. Toda to mu še ne zadostuje. Zdi se mu potrebno, da istočasno denuncira tuđi avstrijske Jugoslovane. Poslužuje pa se istega manevra, ki mu ga je pretekli petek v svoji — ženerozno-sti nakazal čestiti ^Slovenec«, da proglasa ustanovitev odborov za nabiranje prispevkov za > Rdeči križ balkanskih držav* kot — proti Avstriji naperieno podjetje. Tako-le piše »Deutsches Volksblatt*: *Na jugu so v nekai dneh nabrali mnogo tisoč kron za Rdeči križ. Lepa. človeška poteza, ki pa se s tem javlja kot po-membna — politična demonstracija, ker se ni denar posvetil avstrijske-mu Rdečemu križu, stojećemu pod protektoratom cesarja Frana Josipa, kl odpošlje svoje sanitarne kolone na bojišče, marveč črnogorskemu in srbskemu Rdečemu križu. Ohčinski svet v Splitu, deželni odbor »uboge« dežele dalmatinske in občinski odbori večjih jugoslovanskih mest, predvsem Ljubljane (NB. Še o tem ni sklepal! Opomba uredništva.) tek-mujejo med sabo v tem smislu, v teh demonstracijah proti — Avstriji, pardon proti avstrijskemu Rdečemu križu in za Rdeči križ balkanskih držav ... To so več kakor znamenja za to, da se južno od Drave ne misli več na rešitev jugoslovanskega vprašanja v monarhiji in na korist monarhije.« Ko je tako denunciral avstrijske Jugoslovane, da mislijo na rešitev jugoslovanskega vprašanja izven monarhije, se je nemški smok spravil na Slovence, o katerih piše tako-le: »Pred petdesetimi leti še ni bilo niti ene slovenske knjige, še ni bilo slovenskega književnega jezika. (Nemški smok se dela tako neumne-gaf kakor da bi ne vedel, da ni slovenski književni jezik nič dosti mlaj-ši, kakor nemški! Opomba uredništva.) Za vse, kar imajo Slovenci na materijalni in duševni kulturi, se imajo zahvaljevati Avstriji, Nemcem (Ne, često nič, vse smo dosegli proti volji Nemcev! Opomba uredn.), zato govore o Koroški, češ. da je »vilajet Koroško.« Avstrijsko upravo, kateri se imajo za vse zahvaliti, psujejo na j najinfamnejši način, primerjajo raz- j mere v Avstriji onim na Turškem 1 ter nakazujejo, češ, da je treba »vi-lajet Koroško« prav tako resiti, kakor vilajet Kosovo,.. če naša zuna-nja politika nima več moči in odloč-nosti, da bi z brzim udarcem prepre-čila ustanovitev velike jugoslovan-ske-države na naši meji, sicer bo že v bližnji bodočnosti, Če se borno vozili z Dunaja v Trst, od nas v Mariboru ali v Celovcu zahteval potne listine jugoslovanski mejni stražnik.« — Tako piše sedaj, ko se gre zgolj za humanitarno delo, da se raja osvobodi turškega jarma, nemška gadja zalega! Res, ni vredno, te bu-dalosti zavračati! — Poročilo o včerajšnjem sho-du ^Pol. in izobraževalnega društva za dvorski okraj« smo morali radi nedostajanja prostora odložiti do jutru — Javno predavanje g. prof. dr. Fr. II e š i č a se vrši danes, v sredo zvečer ob 8. v »Mestnem domu«. Oovoril bo o »ženstvu v kosovski tragediji«. Vstop je vsakomur prost. Prostovoljni prispevki se pošljejo odboru »Rdečega križa balkanskih držav«. Zeleti je, da bo nocoj poset največji, da se izrazijo simpatije in zahvala junakom na Balkanu! Kako je kostanjeviški klerikalni župan škofa sprejel? Iz Kostanjevke se nam poroča: Pretečeni teden smo imeli čast v našem mestu sprejeti našega višjega duhovnega pastirja, ki je prišel za dobro plačilo podelje-vat darove sv. Duha. Ker se ni zanj od Kostanjevičanov nihče posebno zmenil, ga je počastila klerikalna de-teljica. na čelu ji »Herr Oberlieute-nant« Sever in župan Kržišnik. Obli-zali so mu roke in poklonili, kot se to spodobi. Komaj pa je župan pritisnil svoja debela ustna na blagoslovljeno roko (ki je spisala lepe čednosti v rdeči brošuri), je naenkrat začutil tako slabost v ustih, da si je hitro prižgal veržinko, škofu pokazat hrbet in se podal na malo lužino v neko go-stilno, nedaleč od mostu. Tu se je s svojo vržinko v ustih razkoračil, par-krat pošteno pljuni!, nato pa izrekel za škofa ne posebno laskovo spriče-valo, češ, primojduš, take pre .. čepa ni, kot je naš škof. Kakor bi radi to izpričevalo bolj natanko označili, vendar iz pijetete do škofa je ne mo-remo. Oosp. župan pa modro stori, če kje javno naznani, če se je res tako lepo izrazil o škofu. kot se je iz dotične gostilne glas raznesel po Ko-stanjevici. Amerikanske novice. R o i a k umri. V Chicagi je umri Frank M e-d o š. Rojen je bil v Belokrajini, v Ameriki je bil dolgo vrsto let. Imel je svojo lastno nišo in je bil zastopnik raznih prekomorskih parobrodnih družb. — Rojaki ponesrečili. V Ogleshv, III., sta ponesrečila mlada rojaka Alojzij K am n i k a r in Franc R e t e 1 j, ko sta odpirala tovorni voz. iz katerega so spusčali premog. Kamnikar je bil težko poskodovan, Retelj je pa čez sedem ur umri. »Dr. Gar el Hama« senzacijska detektivska drama predvafa se samo še danes in jutri v kinematografu »Ideal« pri večernih predstavah. Drama je ena najboljših detektivskih filmov, kar se jih je doslej predvaja-lo in se jako priporoča. Ražen te slike vidi se »Mobilizacija na OršKem« in pa priljubljeni »Pathe /u ma I Za smeh je krasna humoreska »Ceno kosilo« z Moricem v glavni vlogi. Trplnčenje živali. Včeraj stii dva voznika peljala za skladiščem j1 /ne-ga kolodvora drva. Ker sta bila voza preobložena, ju konji nišo mogli spraviti naprej, vsled česar sta pograbila biče ter začela ubogo žival tako pretepavati, da so se očividci javno zgražali nad tem početjem. Prekrhljeno je, da oba dobita zasluženo plačilo. Mlada navihanca. Včeraj je stražnik prijel dva mlada dečka, ki sta po trgovinah beračila in pripove-dovata, da sta sirote in na ta način zlorahljala usmiljena srca. Dečka sta priznala, da sta zato lagala, da sta več priberačila. Pobegnil je 261etni prisiljenec Karei Spiess rodom iz Draždan ter pristojen v Inomost. Tekmovalno jahanje ljubljanske ^arnizije se hode letos vršilo dne 4. listopada, katerega se udeleže po inicijativi ekselence fldml. Hermana Kusinaneka vsi častniki, kakor tuđi dame in gospodje civilnega stanu Jahanje bode vodil podpolkovnik tu-kajšnjega 7. topničarskega polka g. Reichenauer. Po končani tekmi se hode na vojaskem vežbališču, kjer bode igrala tuđi godba tukajŠnjega 27. pešpolka. vršilo jahanje *.Teu de barre« voltižiranje in dr. Razdelitev daril bode okoli 4. ure popoldne. Ko-gar to jahanje zanima, nai priđe na vežbališče najkasneje do polu 3. popoldne. V slučaju slahega vremena se jahanje preloži na ugodnejši čas. V Atneriko se je včeraj s tujim potnim listom hotel odpeljati Nikolaj Predovič, rodom iz Velikih Lašč pri Ćrnomlju ter se s tem hotel izogniti vojaški suknji, a se je urezal, ker ga Je tik pred odhodom vlaka ra kolodvoru službujoči nadstražnik Veče- rin prijel in aretoval. Fant je imel pri sebi 430 K 33 v denarja in potni list glaseč se na ime Jankota Badovina-ca iz Hrvaškega, za katerega je dal 15 K. Oddali so ga deželnemu sodi-šču. Dedičf se isčejo. Pred kratkem je v Afriki v Aksim Bayu na angle-ški ladiji umri mornar Avgust Knes-wek, roj. 1892. leta in je bil avstrijski podanik. Zapustil je nekaj denarja in več mornarske obleke, kar dobe pravni dediči, ki se naj čimprej zgla-ijo pri svojem okrajnem glavarstvu. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 70 Slovencev in 40 Hrvatov, nazaj 72 Hrvatov in 10 Slovence^ Na \Vestialsko je šio 20, v Buchs 21\ v Heb 26, v Inomost 18, na Dolenjsko pa 20 Hrvatov. 40 Hrvatov je prišlo iz Nemčije, 17 Kočevarjev se je odpeljalo pa na Dunaj kostanj peč. V gostilni pri »Novem svetu« se je včeraj našla večja vsota denarja. Kdor je izgubit ta denar, naj se oglasi v omenjeni gostilni. Narodno obramba. Podružnica družbe sv. Cirita in Metcda in Sokol v Mostah priredita prihodnjo nedeljo t. j. 10. novembra v restavracijskih prostorih g. ,Mi§kota4 skupno veliko veselico spojeno z igro na kar opozarjamo že sedaj slavno občtnstvo. NatanČnejši spored, ki bo jako bogat objavimo pravočasno. Do prihodnje nedelje pa naj bo geslo vsa-kogar: wNikamor drugam ne, ko v Moste ker edino v Mostah se bom res pošteno in neprisiljeno zabaval!" Društveno noznonllo. Ljubljansko prostovoljno, gasit-no in reševalno društvo bo prisosto-valo dne 1. novembra ob pol 8. uri zjutraj v stolni cerkvi maši za svoje umrle člane. Bralno društvo v Mokronogu priredi v nedeljo 3. novembra v salonu gostilne pri stari pošti žalo-igro „Mlinar in njegova hči". Začetek je ob pol 7. uri zvečer. Za igro se igralci prav pridno pripravljajo, ter bodo gotovo vse zadovoljili. Žatoraj, dragi naši okoličani — pridite gotovo ne bo vam žal. Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da uprizori v petek, na dan Vseh Svetnikov, dne 1. novembra v dvorani pri .Jelenu" na Savi ob pol 8. uri zvečer Grillparzerjevo „Prababico". Ker želi videti p. n. občinstvo na Vse svete tuđi kako izpremembo, zato se je letos „Mlinar in njegova hči*' opustilo in se uadomesti s „Prababico". Igra se bo v vsakem oziru dobro naštudirala; kostume posodi deželno gledališče v Ljubljani. — V nedeljo 3. novembra se „Prababica" ob 3. uri pop. ponovi. Akad. društvo slov veterinarjev na Dunaju je izvolilo na svojem sed-mem občnem zboru dne 26. okt. t. 1. sledeči odbor: predsednik Ivan Pe-stotnik, podpredsednik Leopold Vari, tajnik Filip Pahor, blagajnik Rafko Ipavec, gospodar Anton Mihevc, na-mestnika Makso Šribar, Makso Rojko, preglednika Fran Lobnik, Janko Vizjak. Izobraževatno, zabavno in pod-porno društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 3. novembra i. 1. v dvorani J. Haindl, IV. Favoritenstr. 54 svoj drugi zabavni večer v tej zimski seziji s prosto zabavo, s petjem, glasbo itd. — Dvorana se odpre ob 7. uri zvečer. — Prijatelji društva dobro došli! ProsuEta. Iz gledališke pisarne. Ker se bode zaradi praznikov igralo tri dni zapored (v petek, soboto in nedeljo), jutri v cetrtek 31. oktobra ne bo predstave. V petek 1. novembra (na Vseh svetnikov dan) zvečer se izven abonnementa, za lože par, ob znižanih cenah uprizori Raupachova žaloigra v petih dejanjih „Mlinar in njegova hči". Starega mlinarja igra g. Bratina, ki je v tej vlogi v Trstu žel mnogo priznanja. — V soboto (na Vernih duš dan) zvečer se za par abonente uprizori Gerharta Hauptmanna dramatična pesnitev v dveh delih s petjem in godbo „Ha-niče pot v nebesa", nato pa prvic izvirna slovenska dramska noviteta .Kjer ljubezen, tam tuđi Bog" igra v enem dejanju po Leva Tol-stega povesti spisal Franc Milčin-ski. Sodeluje Slov. Filharmonija. — V nedeljo 3. nov. po pol dan izven abonnementa, za lože nepar »Mlinar in njegova hči"ob znižanih popoldanskih cenah. — V nedeljo zvečer izven abonnementa, za lože par, operna predstava. — V torek 5. novembra (za abonente par) prva operetna predstava te sezone: „Boc-caccio*, komična opereta v tren dejanjih, uglasbil Franc pl. Suppć. Pri tej predstavi nastopita prvič novoan-gažirana subreta gdč. Joža Fantova ia novoangažirani tenor g. Rudolf Vondra. — V sredo 6. novembra izven vsakega abonnementa prva di-jaška predstava, h kateri ima seveda vsakdo pristop. Najdražji sedež stane samo eno krono, pa bodi v parterju, po ložah ali na balkonu; ostali prostori so še cenejši. Uprizorita se Hauptmannova „Hanice pot v nebesa* in Milčinskega „Kjer ljubezen tam tuđi Bog*1. — V četrtek 7. novembra (za abonente nepar) premiera nove burke „Če frak dobro pri-stoja". Sodeluje orkester Slov. Filharmonije. Slovensko gledališče. Vrag. Igra v treh dejanjih. Spisal Franc Molnar. Režiser M. Skrbinšek. — Slikar Janko (g. Fišer) je zaljubljen v ženo prijatelja Alfreda (g. Bukšek), v lepo in iz njegove mladosti znano Jolanto (g. Šetfilova). Igra se s svojim modelom, imenovanim Zidana Miči (gdč. Vera Danilova) in poročiti ga hočejo z bogataško hčerjo Elzo (g. Kreiso-va). Ljubezen med njim in Jolanto se prične udejstvovati v prvem dejanju in se udejstvi v zadnjem. Abstraktno vez med obema, hrepenenje po prijateljevi ženi od ene strani in od druge hrepenenje po moževem prijatelju, vzdržnost in močnejšo slabost tega nagnenia, diletantsko poželenje Zidane Miči in ljubezen Elzino je avtor poosebil v vragu, ki nastopa v igri kot mlad in prekanjen gospod, po!n oštre satire in resnice, ki frapira zlasti zato, ker bije tako na golo v uše-sa. — V tej zanimivi in duhoviti igri zavisi pretežni uspeh večera na vragu, ki zahteva zase rafiniranega in globoko premišljenega igralca, ska-kajocega z zaneslfivo vervo po kopi pestrih tirov, koder vodijo strastna čustva sojunakov in sojunakinj. Ne-številne nijanse potrebujejo precizne izdelavc in so zlasti težavne tam, kjer se pleto trenotno druga preko druge. Spričo tega sodi g. Skrbinšku, ki ie kreiral naslovno viogo, toplo priznanje in to tem boli. ker je izdajala njegova igra na mnogih mestih pravo poglobljenje v pisane situacije in do-kazovala vseskozi resen studij njegove težavne naloge. Dober je bil zlasti v prvem dejanju. ki je tuđi celotno najbolj uspelo. Odlikovalo se je po jasnosti in odločnosti posameznih fi-gur, ki so se v drugem dejanju nekoliko zabrisale v konture in se povspe-le deloma zopet kvišku v tretjem dejanju. Jako primeren je bil g. Bukšek kot Alfred, ki je imel sicer manjšo viogo, a je postavil v njej na oder pravega moža. Gospa Šetfilova je svoje težko delo primeroma zelo ugodno opravila in se razigrala na mnogih mestih do uglednega viška. Dobro treba tuđi poročati o gdč. Veri Danilovi in gospe Kreisovi, dasi bi se dalo o vlogah omenjenih dveh dam, kakor tuđi o vlogi gospe Setfi-love še v nedogled ukrepati. Janko (gosp. Fišer) se nam ie predstavil kot novoangažovani ljubimec. Gospod ni Slovenec, a vendar kaže njegov vče-rajšnji nastop lep uspeh v znanju slo-venščine. Da igralec težko igra v jeziku, katerega se sele uči, zato nt treba komentarja. Osebe z epizodni-mi vlogami so storile po svojih zmo-žnostih. Hvalim gg. Pecka in Brati-no. Režija je bila v skrbnih rokah, vsa igra dobro naštudirana, obisk za dramo pri naših razmerah povoljen, dasi bi zaslužil lepi in uspeli večer boljšega. P- Razne stvari. * Nesreća na železnici. Iz Te- šinja poročajo: Na progi državne že-leznice Tešinj-Lejpa je mešani vlak zadel ob tovorni vlak. 16 oseb je bilo ranjenih, več vagonov poškodovanih. * Poslanec Kovacs. Iz Budimpešte poročajo: Senat kazenskega sq-dišča je podaljšal preiskovalni zapor poslanca Kovacsa, ki s 1. novembrom poteče, še za trideset dni. * Nova zgradba se podrla. Iz Losoncza poročajo: V Salo-Tarjanu se je podrla še nedograjena orožniška kasarna. Hči stavbinskega mojstra Trellava in neki delavec sta bila ubita, stavbinski mojster, dva delavca in ena delavka so bili težko ranjeni. ♦ Napad na smodnišnico. „Slowo polskie4* poroča, da je bil v noči od 26. na 27. t. m. izvršen napad na smodnišnico v Lipoviri pri Przemvslu. Dva moška sta na poziv vojaŠke straže zbežala. Kmalu nato je neki drugi vojak zapazil zopet dva individua v vojaški uniformi, ki sta se bližala smodnišnici. Tuđi ta dva sta pobegnila, ko je vojak strelja!. * Stavke. V Dunkirchnu so za-čeli stavkati delavci v plinarni. Pred-včerajšnjim je bil en del mesta kakor tuđi pet sosednih krajev brez luči. Delavci v električni centrali so se izjavili solidarne s stavkujočimi delavci v plinarni. * Praški Srb padel v vojni. Med junaki, ki so padli v sandžaku novopazarskem, je tuđi dr. Jožef Ka-zonović, ki ga je zadela kroglja iz arnavtske puške. Dr. Kazonovič, znan pravnik, si je pridobil doktorat na praškem vseuČilišču in mu je bilo za-gotovljeno, da bo predaval na bel-gradskem vseučilišču siovansko pravo. 0 Železniška nesreća. Iz To« ronta poročajo: Na kolodvoru Stret« ville je vojaški vlak zadel ob osebm vlak Canadian-Pacific-železnice. Dva vojaka sta bila usmrćena, 28 pa ranjenih, med temi več težko. V osebnem vlaku ni bil nihče ranjem. 4 Policijski skandal v Novem Jorku. Iz Novega Jorka poročajo: Policijski poročnik Becker je pisal dolgo pismo državnemu pravdništvu, v katerem izjavlja, da je priča Rose umoril Rosenthala. Državnemu pravd-niku se je tuđi sporočilo, da se je vsled vplivanja policije zgodilo še več umorov. Bivši policijski častnik Binger je pripravljen, to pred sodiščem iz-pričati. * Velikanska sleparija pri viseU ski železnici. Iz Varšave poročajo: Tu so zasledili velikanske sleparije pri viselski železnici, ki segajo več let nazaj in v katere je zapletenih ka-kih 300 železniških funkcijonarjev. Predvčerajšnjim se je zadeva senza-ciionalno izpremenila. Preiskovalne-ga sodnika Vlasinka so našli zastrup-Ijenega.Umora je osumljenih več železniških uradnikov, ki so kompromitirani vsled sodne preiskave. * Zloraba uradne oblasti. Z Dunaja poročajo: Pri davčnem uradu za prvi dunajski okraj so aretirali več uradnikov. ki so uničili več aktov, ki so se tikali preiskave proti neki ose-bi, ki je hotela oslepariti davkarijo. Afera še ni popolnoma pojašnjena, vendar je pa že toliko znano, da sta kompromitirani dve veliki tvrdki, ki sta bili v preiskavi zaradi nedostatne davčne napovedi in ki hi morali biti kaznovani z občutnimi denarnimi globami. Pet oseb, med temi šef veletrgovine z divjačino, Hugo Stein, je bilo aretiranih. Aretirani uradniki so ukradli tozadevne akte ter jih sežga-li. ker so upali, da bodo na ta način onemogočili kazensko postopanje. — Neka tvrdka, ki bi morala plaćati 50 tisoč kron globe, je podkupila neke-£a uradnika s 1000 K, nekemu druge-mu uradniku so obljubili 10.000 K. V nekem drugem slučaju, ko je bil akt v stanovanju omenjenega šefa se-žgan, ie dobil podkupljeni uradnik 2500 K. * Učitelji pri nas in drug je. Dopisnik pariškega --Journala«, Gustave Terv. priobčuje sledeči pogovor: Neki učitelj iz Hamburga me je vprašal: >Zakai so učitelji pri nas tako nezadovoljni, in zakaj ni pri nas Cv Nemčiii) ali v drugih državah ena-kega problema kot pri vas?« —- Yeste-H zakaj? Enostavno za to, ker irnaio učitelji v drugih deželah dva — in trikrat tako veliko plaćo kakor pri nas. Povej mi, kakšno pla-čo imaš, in jaz ti povem, kaj misliš. Učiteljstvo je povsod, kjer je dobro plaćano, s svojo usodo zadovoljno, niti mu ne priđe na misel, da bi de-ialo kako revolucijo.^- — • Seveda se pri vas (t. j. na Francoskem) takoj na prvi pogled vidi pri vsakem učitelju, da je ubog uradnik, ki za svoje delo ni zadostno plačan. Učiteljstvo na Francoskem je intelektuelni proleta-riat. Vsled tega se ne smete čuditi. če ga morejo naščuvati agenti kolektivizma. Ne želite si. da bi obiskovali delavsko borzo? Napraviti iz njih meščane, buržoaziste; v to jim je pa predvsem treba zvišati plače, dajte učiteljem dvakratno sedanjo plačo. in problem je rešen. - — »Vi lahko tako pravite, toda kje vzeti denar?« — »Tam, kjer ga jemljete za druge stvari, kako si morem predstavljati, da Francoska, v kateri se plačujejo najvišji davki na celem svetu, naj-slabše plačuje svoje učiteljstvo?« — Nisem mu mogel to razjasniti. — Ta pogovor se popolnoma strinja zna-šimi kranjskimi razmerami. Žalibože? Za Rdeči križ balkanskih držav. Blagajnik dr. Gosak }e nam po* slal izkaz dosedaj prispelih daril za ^>Rdeči križ balkanskih držav«. Ta izkaz priobčimo pri prvi priliki, danes samo beležimo, da so do danes dosegli darovi lepo vsoto 6904 K 13 vin. Uredništvu našega lista je po. slal rodoljub, ki neče biti imenovan 50 K. Iskrena hvala. Vsoto smo izro-čili blagajniku. Gospa Lujza P1 u t o v a je nanr poslala 12 parov vilic in nožev. Lepa hvala, naj bi darovalka našla posne-movalke! Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav« je imel snoči sejo in je med drugint sklenil: 1. da odpošlje slovenski zdrav-niski ekspediciji v Niš 300 kovina-sthVskledic, 300 parov vilic in nožev ker po poročilu dr. Šlajmerja tek stvari v lazuretu primanjkuje; . 2. da plača opremo posebne operacijske obe, ki se Je naročila v Zagrebu; 3. da posije v Crno goro 30C srajc in 200 rjuh, ker v tamkajšnjib 25.0 štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 5. lolnicah po poročilu dr. Pertota ne-lostaja perila. • . * Gospodične In gospe, ki bi hote-e pomagati pri šivanju perila za ra-jience, naj se zglase pri gospe župa-ili Franji dr. Tavčarievi. Menimo, da ne apeliramo brez-spešno na požrtvovalnost in dobro Irce naših dam! Trafike, prodajalne in gostilne jobe te dni nabiralnike za nabiranje jarov za balkanske ranjence. Slovenski zdravnifci. I Kakor nam poroča g. dr. Šlaj-lner. je v Srbiji veliko pomanjkanje »dravnlkov. I Zato prosi podpisani odbor ki-Kurgično izvežbane slovenske zdrav-pike. da bi prevzeli naše samaritan-»to delo ter odšli za nekai tednov na Eomoč trpečim bratom. Pripominja-■no. da smo pripravljeni zdravnikom ■lajati za čas njihovega bivanja pri-Kierno plačo. ¥ Pri caku jemo z vso gotovostjo, Ba naš klic ne bo ostal glas vpijočega 1- puščavi! f>dbor zsl nabirante prispevkov za fcRdeči križ balkanskih držav« v I Ljubljani. [Telefonska in brzojavna I poručila. I VOJNA NA BALKANU. I Velika srbska zmaga pri Velesu. I Vranja, 30. oktobra. (Od na-Bega posebnega poruče-I- u 1 c a.) Včeraj popoldne je prišla ■era lakonična brzojavka, da so Srbi luvzeli Veles. Detajfna poročila se Kianjkajo. Glasom mojih informacij Bj so Srbi z naglimi pohodi prodirali Broti Velesu. Predno je mogla druga ■rmada priti v diviem begu umikajo-Kim se Turkom v bok ter preprečiti ■;*ih koncentracijo pri Velesu, je od lovera za TurkI prodirajoča srbska ■ mada turske čete popolnonia raz-l-šila. Posebno se je zopet odlikova-I; >rbska kon'enica, ki je Turke v I rahoviti paniki gnala pred seboj ta-lo, da so zapustili še onih par topov, ml so jih bih* dosedaj še oteli. Ćela lur^ka armada se je razpršila in beži Icdaj proti jugu. Oni oddelek turske Ini;ade, ki je bežal proti Tetovu, be-|i proti Bitolju. Turski oddelki iz Šti-i: beže proti StrmnicL iz Velesa pa Ircti Demir - Kapu. Pred Velesom l prišlo do krvavega spopada. Tur-.; pa se nišo upali dolgo vztrajati. -rnogorci zavzeli Peč. — Združenje crnogorske in srbske armade. Belgrad, 30. oktobra. Crnogorci o zavzeji Peć. S tem je podana mo- Inost koncentriranega marš a crno-orske in srbske armade proti Pri-renu. Iz Prizrena se bosta srbska in rnogorska armada obrnili proti lorju. Navdušenje v Đelgradu. Belgrad, 30. oktobra. Navduše-k vsled zmag srbskega orožja vla-a po ćeli Srbiji napret. Povsod se vr-e sijaine manifestacije. Slovesnost zavzetja Skoplja. Belgrad, 30. oktobra. Kralj bo j'ovesno sprejet v Skoplju, ter bo u;] mesto v posest, obdan od mini-r^tva, državnih svetnikov, poslan-■t\\ odposlancev mest in generalitc-ć. V Skoplju bo izdal armadno po-;t:ije, v katerem izreka priznanje in ^hvalo hrabrim svojim vojakom. — Jberem bo izdal tuđi proklamacijo ^ nrebivalstvo, o katere vsebini avijo, da bo velikega političnega ^mena. Balkanska zveza in Rusija. Petrograd, 30. oktobra. O pome-'J balkanske zveze je razpravljalo ansko dobrotvorno društvo v :*rogradu, ter so govorniki naglasi, da je balkanska zveza poklicana veliki zgodovinski nalogi. Će bo ala zveza pod hegemonijo Rusije, ne išče na Balkanu nobenih materinih ugodnosti, bo pomen te zve- neskončno velik. Rusija mora te-*i podpirati stremljenja balkanske • ize. Bolgarska odklanja intervencijo velesil. Sofija, 30. oktobra. »Mir« prk)b- -.'- oficijozno izjavo, ki se obraća vj-i intervenciji velesil. List pravi :i uvodnem mestu: Ne želimo ev- ■ ;ke intervencije. Evropa, ki tako " no čuva svoje interese, naj da -*'■ balkanskim državam možnost, ; ame zastopajo svoje interese. S " . da bodo balkanske države va- a!e svoje Iastne interese, se bodo -cm zavzemale tuđi za dobro ^mevane interese Evrope. Turski vjetniki v Đelgradu. Belgrad, 30. oktobra. Velike ječe -\išu in Pirotu so pretvorili v. bol- nišnice. Turske vjetnike so odpeijali s posebnimi vlaki v Belgrad. Turska grozodejstva. London, 30. oktobra. Neka brzojavka »Daily Express« poroča od grške armade v Epiru o nezaslišanih grozodejstvih Turkov. Enkrat so postavili 25 kristjanov pred svoje vrste in Grki so mogli opazovati, kako so jih na nečloveški način umorili. 2ene in deklice zapirajo skupaj v ozkih prostorih in živinsko ravnajo z nji-mi. Turski poveljnik v Lozengradu obsojen na smrt. London, 30. oktobra. »Daily Mail < poroča iz Carigrada: Azira bega, po-veljnika Lozengrada, so usmrtili, ker je baje kriv panike, ki je izbruhnila v Lozengradu. Ranjen princ. Carigrad, 30. oktobra. Potrjuje se, da je bil princ Abdul Halim, sin bivšega sultana Abdul Iiamida v bitki pri Lozengradu ranjen na nogi. Taraboš in Skader. Cetinje, 30. oktobra. Primorska brigada pod poveljstvom generala Ojurovića je danes naskočila važno tursko pozicijo pri Obliku in nrovzro-čila Turkom velike izgube. Bombardiranje Budiee se je danes nadalje-valo. Obroč od ognja in železa okrog Taraboša in Skadra postaja čeđalje tesnejši in turski odpor vse brez-uspešnejši. Ruski zrakoplovci pri Cinogorcih. London, 30. oktobra. >>Standard« poroča s Cetinja, da so 4 ruski zrakoplovci na potu v Cetinje. Nemci in Turki. London, 30. oktobra. \Morning-posr poroča, da imajo Crnogorci med svojimi vjetniki tuđi dva Nem-ca, najbrže nernška častnika. Zopet poraz Turkov. London, 30. oktobra. *Daify Te-legraph- poroča iz Stare Zagore od nedelie: Pred približno dvema dne-voma so baje Turki poskusili ofenzivo čez Rodopske gore proti Plovdi-vu. Vnel se je baje hud boi, v katerem so zmagali Bolgari. Pripovedovanje starega turškega vojaka. Sofija. Mk oktobra. Neki ranjen turski major, ki leži v Sofiji v bolni-šnici, pripoveduje: Bolgarska artile-rija je strahovito razsajala med nami, tako da si niti oddahniti nismo mogli. Ko so vprašali nas stare častnike v Carigradu, če je upati, da dobimo vojno, smo naglašali, da še nismo pripravljeni. Ker pa hočejo mlado-turki vedno več vedeti, kakor mi stari, nas nišo poslušali. Kri. ki teče v potokih, priđe na glavo veljakov v Carigradu. Kot major sem poveljeval polk, namesto bataljona, ker ni bilo polkovnikov. Princesa Jelena in ranjenci. Belgrad, 30. oktobra. Včeraj se je odpeljala z vlakom v Skoplje tuđi princesa Jelena. Na kolodvoru ji je prirejalo ljudstvo navdušene ovacije. Kakor zatrjujejo sanitetni krogi. leži v Belgradu že nad 8^KX) ranjence \ Bolgari razstre?fli ž^lezniško zve/o s Solunom. Sofija, 30. oktobra. Pri Bukovu so razstrelili Bolgari železniški most ter tako pretrgall /elezni^ko zvezo med Carigradom in Solunom. Pred Skadroni. Đunaj. 30. oktobra. S Cetinja noročaio. da je oddelek Ćrnogorcev pod generalom Boja no vicem zavzel mesto Drać, kakih 10 kilometrov južno od Skadra, v blizini morja. (Op. uredništva: Ne zamenjati s pristani-ščem Drać fDurazzol). Princ Ghika. Sarajevo, 30. oktobra. Saraje-voer Tagblatt« poroča, da je prišel albanski princ Ohika v Kotor, ter da nadaljuje pot na Cetinje. Princ Ohika hoče pridobiti albanske voditelje za crnogorsko stvar. Turske želje. Carigrad, 30. oktobra. Ger.eralis-simus Nazim pasa poroča, da stoji vzhodna turska armada od ponedelj-ka sem v ostrem boju. Turkom se je baje posrećilo zopet zavzeti trdnja-vo Maraš. Vojno ministrstvo izdaja komunike. ki pravi,da traja bitka na-prej, ter da se nahajajo Turki v ugodnih pozicijah. Turki so baje zopet za-čeli z ofenzivo. Vojno ministrstvo razglasa, da je dobilo uradna poroči-la, da se je posrečilo turski armadi na crti Lozengrad - Maraš premagati Bolgare, ki so se umaknili. Novo tursko ministrstvo. Carigrad, 30. oktobra. Pod pred-sedstvom novega velikega vezirja Kiamil paše se je vršil včeraj ministr-ski svet. V novem ministrstvu so ostali skoro vsi stari ministri, samo mornariški minister Mahmud Muktar paša, notranji minister, justični mini- ster in prosvetni minister so odložili svoje portfelje. # Intervencija velesil. Dunaj, 30. oktobra. V diplomati-čnih krogih govore, da se vrše dogovori med velesilami glede intervencije in da je pričakovati tekom osmih dni odločilnih korakov velesil. Velesile hočejo počakati samo tako dolgo, kako se razvijejo dogodki pri Odrinu. Izključeno je baje, da bi Av-stro - Ogrska postopala proti Srbiji enostransko, ker bi to pomenilo vojno s celim Balkanom in morda še več* Pred Odrinom. Sofija, 30. oktobra. Včeraj zjut-raj se je začelo bombardiranje Odri-na. En del reke Tunže je izstopil in preplavil ceio okolico, tuđi vodovod v Odrinu je odrezan. Sofija, 30. oktobra. Od včeraj ob pol 2. popoldne so začeli Bolgari z oblegovalno arttlerijo obstreJjevati Odrin. Turki so le slabo odgovarjali. Ćelo noć so prihajale nove bolgarske čete, to so rezervne -formacije, ki ni-majo uniforme, pač pa so popolnonia moderno oborožene. Vzhodna armada se je vrgla z vso silo na turske pozicije ter se smatra, da je bitka že odlučena. Turski begunci v Bosni. Sarajevo, 30. oktobra. Od meje poročajo, da je prišlo v Bosno 1400 turših vojakov, pregnanih iz Plevlja. Prodiranje Srbov. Belgrad, 30. oktobra. Uraduo se poroča. da je bilo pri Kumanovem okoli 80.000 Turkov. To je ćela makedonska armada. Srbska armada je imela 400 mrtvih in 2000 ranjenih. — Turki so izgubili haje 16.000 mož. — Pri Velesu so bile turske izgube zelo znatne. Veles, Štip in Tetovo so definitivno zavzeti. Turske čete izpred Tetova so se u maknite proti Prilcpu in Hostivarju. Turčija intrigira. Dunaj, 30. oktobra. Iz Carigrada rx>ročajo, da prideta Hilmi paša in bivši poslanik na Cetinju skupno v posebni misiji na Dunaj. Na eni strani zatrjujejo, da hoće Turčija poskusiti, pridobiti Avstrijo za nasilno intervencijo, ter ji ponuja za to protektorat nad Sandžakom in Albanijo. Na drugi strani označujejo to vest kot popolnoma neresnično. Odločflna bitka pri Lile - Burgasu. — Turki tepeni. Sofija. 30. oktobra. Bitka, ki se bije pri Lile - Burgasu, se je končala s popolnim porazom turske armade. Sofija, 30. oktobra. Pri LHe-Bur-gasu se bije odfočilna bitka. Od včeraj popoldne je bitka v polnem teku. Carigrad, 30. oktobra. Uradno se poroča, da se zdi. da se bitka pri Lile - Burgasu ne bo končala za Tur-čijo ugodno. Gibanje »rrške vojne mornarice. Solun, .30. oktnhra. Grške torpc-dovke %o priplule včeraj nred Kovalo ter odplule naprej proti Athosu in Thasosu. Pri TaraboŠu. Cetinje, 30. oktobra. Crnogorci bombardirajo Taraboš vsak dan od 9. zjutraj do 5. popoldne. Reka Kiri je tako narastla, da je odrezala en del mesta od druerega ter odnesh tuđi edini most. Vsled tega ie 4500 lurkov predanih Crnogorcem na milost in nemilost. Crnogorci so zavzeli vaši Boksi, Dragonci in Hamidie v dolini reke Stoj. V mestu vlada ohu-pannst tako, da so sklenili odposlati ricputiciro avstro - ogrskemu konzulu, kateremu so ohljnbili. da se predajo, če hoče Avstro - Ogrska zasc-sti Skader. Stara Srbija. Belgrad, 30. oktobra. Srbija je uvedla v Sandžaku in v vsem dru-gem zavzetem teritoriju svojo upravo. Uvedla jo je v Navempazarju, Prištini in S kop Mu. Okrai Priština je sestavljen iz šest podokraiev: Mi-trovica, Priština, Ferizović, Vuči-tru, Lab, Baba in Filan. Za »Rdeči krii«. Moskva, 30. oktobra. Mesto je sklenilo, poslati nove sanitetne kolone na Srbsko, Orško, v Bolgarijo in Crno goro. Ena stotnija kavkaskih prostovoljcev je odšla na bojišče. Razpoloženje na Romunskem. Bukarest, 30. oktobra. Prebival-stvo glavnega mesta je nervozno in pesimistično. Od dobro podučene strani poročaj-o, da je razpoloženje sledeče: Položaj na Romunskem je tem težavnejši, ker je čas za akcijo, ki bi vzdržala mir, že zamujen. Će bi bila Romunska pravočasno mobilizirala, bi bila mogla Romunska preprečiti, da je bila vojna proklamirana. Romunska ima življenjski interes na tem, da je premočni sosed ne izpod-rine kot državo, ki ima govoriti v Crnem rnorju in ob Donavi, zlasti ne sosed, ki ni bil vedno prijazen na-pram Romunski. Ne gre za to, da bi izpod vezali balkanskim državam razvoj, toda te morajo imeti pred očmi tuđi interese drugih držav. Slo-vani in Grki še nišo edini narodi na Balkanu. Brez evropskega kongresa ne bo šio. V podučenih krogih ne oporekajo, da nastanejo lahko raz-mere, ki zahtevajo zvišano vojno pripravljenost. Bukarešt, 30. oktobra. Romunski parlament je sklican za 30. oktobra, da se prebere dekret o njega razpustitvi. Volitve se vrše potem sredi prihodnjega meseca, ter se skliče parlament potem dne 28. novembra. Delegacije. Dunaj, 30. oktobra. V torek popoldne se sestanejo delegacije v Budimpešti. Dr. Šusteršičev harakirl. Dunaj, 30. oktobra. Slovenski klerikalei so včeraj razglasili kandidaturo dr. Šusteršiča za podpred-sednika avstrijske delegacije. S tern svojim predlogom so žalostno pro-radli. Naleteli so na naihujši odpor tako od nemške, kakor od slovanske strani ter so pustili danes dopoldne to kandidaturo pasti. Dr. Šusteršič sam je predlagal za podpredsednika bodočHi delesacii bivšega podpredsednika Dobernitfa. kakor je bilo to vedno o navadi. Dobernig je bil tuđi od vseh stratik akcentiran. Dr. Šu-steršič ie teda] izvrši! sam nad seboj harakiri. Slovenski klerikalei in Dalmatinci. Dunaj, 30. oktobra. Poseben coup so hoteli slovenski klerikalei napraviti z Dalmatinci. Predlagali so jim snoči, da raj dalmatinski poslan-ci ne izvolijo nohenega delegata v delegacijo, češ, da je to najboljši protest proti hrvaškim razmeram. Ta predlog so stavili klerikalei zato, da bi preprečili udeležbo naprednega jugoslovanskega delegata dr. Sinod-laka pri posvetovanjih delegacije ter da bi seje delegacije zlorabljali v svoje strankarske namene. Dalmatinski napredni poslanci pa so ta coup izpregledali ter so stavili proli-predlog, da naj tuđi štajerski, kranjski in goriški Slovenci ne izvolijo ju-goslovanskih članov v delegacijo. Seveda klerikalei tega predloga nišo sprejeli in tako je prišel dalmatinski poslanec dr. Smodlaka v delegacijo. fiochenburgerjev ferman. Dunaj, 30. oktobra. V parlamentu se vrsi proračunska debata. Danes popoldne ob treh bo ministrski predsednik Stiirgkh odgovori! na češko interpelacijo zaradi Hochenbur-gerjevega fermana. Dunaj, 30. oktobra. V današnji seji državnega zbora je odgovarjal ministrski predsednik na interpelacijo Čehov zaradi Hochenburgerjevega fermana. Izjavil je, da dotična odredba nima nikakega protislovartske-ga ali protičeškega značaja, ter boce samo v sodni praksi ugotoviti enako postopanie, ki je tuđi v interesu strank. Vlada je, kakor dosedaj. tuđi vnaprej pripravljena, storiti vse, da podpira češko - nemško spravo. — Nato je podal Hocbenburger nekaj stvarnih pojasnil. Zbornica je oba govornika mirno poslušala, nato pa soglasno sklenila otvoritev debate o obeh odgovorih. Interpelacija dr. Ravniharja. Dunaj, 30. oktobra. Poslanec dr. RavTnihar je interpeliral danes notra-njega ministra zaradi boroveljskega Sokola, katerega pritožba leži že eno leto nerešena pri notranjem ministrstvu. Pesnik Samhaber in Slovenci. Dunaj, 30. oktobra. Nemški Des-nik prof. Edvard Samhaber se je v prisrčnem pismu zahvalil slovenskim poslancem za njih čestitke povodom odkritia njegove spominske plošče. V svojem pismu vzbuja spomine svojega bivanja v Ljubljani, ko se je skupaj z Levstikom in Levcem na-vduseval za Prešerna, tega občudo-vanja vrednega pesnika in plemeni-tega človeka. Svoje pismo konca z besedami: »Bog blagoslovi vašo Ie-po slovensko domovino ter ji daj oni mir, ki edini more pripomoči k pro-cvitu nadarjenega in simpatičnega slovenskega naroda.« Neniški »Nationalverband«. Dunaj, 30. oktobra. Nemški »Na-tionalverband« je izvolil danes novo načelstvo. Načelnik ie dr. Fross, Do-bernig je odklonil. Odpravili so parlamentarno komisijo ter jo nadome-stili z 9članskim eksekutivnim odborom. Kontenskega šola na Dunaju In Četai. Praga, 30. oktobra. Eksekutivni odbor češke narodne stranke na Niž-je Avstrijskem je sklenil prirediti v nedeljo na dunajskem Ringu demon- ' strativno promenado kot protest proti zapečatenju Komenskega sole v tretjeni okraju. Promenade se bodo udeležilj tuđi vsi češki poslanci, ki * so prisotni na Dunaju. V češkem »Narodnem domu« se bo vršilo veliko zborovanje, na katerem bo govorila tuđi češka poslanka Vik-Kunčticka. Bosanske železnice. Dunaj, 30. oktobra. Glede bosanskih železnic obstojata med av-i strijsko in ogrko vlado baje neso^ glasje zaradi programa glede prog in tarifa za avstrijsko blago. Glede prve točke gre za skupino vzhodnih in zahodnih železnic, pred vsem za prikiopitev avstrijskih železnic na progo v Sarajevo. Skupni finančni minister bo sedaj posredoval toza-devno med obema vladama. Doklen nišo nasprotja izravnana, ni mogoče da priđe to vprašanje pred bosanski deželni zbor. San Giuliano potuje v Berolin. Rim, 30. oktobra. Marchese df San Giuliano priđe baje 4. novembra v Berolin. O namenu njegovega po-tovanja govore tu sledeče: Države trozveze so edine v presoji krize v orijentu in njenih možnih posledic. Nemčiji in Italiji ni treba, da bi nad-zorova*e Avstro - Ogrsko, kakor je to trdil pred kratkim neki pariški list. Da se obnovi trozveza, je brez-dvomno. Posebne izjave glede Libije? tuđi ni treba, da se zagotove italijan-ski interesi. Tuđi ni povoda, da bi se vršili novi pogovori glede avstrijskih in italijanskih interesov v Sredozemskem niorju. Potovanje je tedai samo konvencionalno. Ogrski državni zbor in opozicija. Budimpešta, 30. oktobra. Ogrski državni zbor je imel danes ob 10. do- m poldne prvo sejo v jesenskem zase-danju. Vlada je odredila za to sejo obsežne varnostne odredbe, ker je kakih 60 opozicijonalnili poslancev izključenih od nadaljnih sej. Predsednik grof Tisza je dal zastražiti zato parlament z vojaškim kordonom. — Včeraj se je odsek osmerice opozicije posvetoval ce! dan o svoji taktiki, ki jo hočejo zavzeti opozicijonalni poslanci napram vladnim odredbam. Zvečer so se zbrali vsi opozicijonalni poslanci na skupno posvetovanje, ter so sklenili, izdati manifest na ljudstvo. Manifest pravi med drugim: Opozicija protestira proti delovanju delnega parlamenta, ki deluje samo pod vojaško asistenco. Parlamentarni red se je prenehal in v parlamentu vlada anarhija in svojevoljnost. Delegate volijo protipostavno. ter so vsled tega sklepi delegacije neveljav-ni. Ponudbe miru od strani vlade so samo slepilo. Glede zunanjega položaja pravi manifest, da hoče vlada ta položaj izrabiti sebi v dotiro, dasirav-no se mora zavedati, da }e treba naj-prej ustvariti na znotraj harmonijo. Končno protestira manifest proti novim bremenom, ki bi jih sklenila ne-postavna delegacija, ter proti vsaki zavojevalni politiki in proti vsaki kaplji krvi, ki bi bila prelita za tuje^ ambicije, ali pa da se potlačij'O tuji narodi. Protestira nato tuđi proti vo-jaŠkemu režimu in proti sili, ki se godi časopisju. Budimpešta, 30. oktobra. Ogrski parlament je bil že včeraj zaseden od 200 stražnikov pod poveljstvom znanega inspektorja Pavlika. Še tekom noči je vlada obdala parlament z velikim vojaškim kordonom, ki so ga tvorili bataljoni 23., 26.. 71. in 72. pešpolka. Bataljoni so zasedli vse ulice v okolici parlamenta ter napravili močan kordon. Ob 9. dopoldne so prikorakali opozicijonalni poslanci, ki so bili izključeni od sej zbornice in ki jim je zabranjen vstop v parlament. Bilo jih je 61. Govori se, da si hočejo vstop s silo izvojevati. Budimpešta, 30. oktobra. Danes ob 3/410. je prišla ogrska opozicija pred vojaški kordon, ter ga je posku-sila prodreti na južni strani. Stotnik je nato zapovedal nasaditi bajonete. Opozicijonalni poslanci so nato začeli psovati vojaštvo ter so se posebno odlikovali poslanci Franc Kossut, grof Aponvi in Barabas, ki jim je kli-cal: Pojdite raje v Sandžak! Ko so opozicijonalni poslanci uvideli, da^ne prodro, so odšli v kavarno. Ob pol 11. se je začela seja, v kateri se je prebralo cesarjevo last-noročno pismo glede sklicanja dele-gacij. Opozicijonalni poslanec An-drassyi je, burno prekinjen od de-lavne stranke, odrekal ogrskemu parlamentu zmožnost, sklepati, ker je kakor Odrin obkoljen od sovražni-kov. Libija in Maroko. Pariz, 30. oktobra. Francoski ml* nistrski predsednik Poincare" in ita. iijanski poslanik Tittoni sta podpisa-ja včeraj izjavo, ki pravi: Francoska in Italija z namenom, da hočeta svoje pogodbo iz leta 1902 izpolniti, potr< jujeta, da si glede Maroka in Libije ne bosta stavili nobenih zaprek. Tud: si zatrdita v Libiji in Maroku princij največjih udobnosti. — Baje je Titto ni določen za italijanskega kolonija!^ uega ministra* Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 249. štev. Gospodarstvo. — Temeljna cena za ponudbe producentov za dobavo pšenice za postajo Maribor, C. in kr. intendanca .\ voja je poslala trgovski in obrtni-ški zbornici v Ljubljani iztis razgla-sa ponudbe za temeljne cene producentov za dobavo pšenice za postajo Maribor. Razglas je v zbornični pi-sarni interesentom na vpogled. — Ruska državna banka je zvi-Šala diskont za pol odstotka. — Insolvence. Betonska tvrdka Franc .luliani v Krakovu je napove-dala konkurz. Pasiva znašajo 3JX>.000 K. — Zavod za apretiranje Schwab & Komp. v Brnu je insol-venten z 320.000 K pasiv. Rmečka pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmeeko pišamo, ki je na razpolago vsakenm naprod-nemn knietovalcu za popolnoma brezplaeni ponk v vseli politienib, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zađevah. Izključene pa gf> zasebne pravdne za deve. — Pisama ne poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden knietovalcc, kl je potreben kakržneprakoli pouka v 7g"oraj navedenih strokah, naj se obrne zanpno s posebnim pismom, kateremn je priložiti 10 vinarsko znajnko za odgovor ako se želi odgovor v prlporocenem pismu pa 35 vinarsko znarako) na: Kmetsko pišamo narođna-napređ^e stranke v Ljubljani, TVolfova ulica 10. Ob sebi nmevno je da je pisama na razpola-go tuđi naprednim kmetskim župau-stvom. Današnji list obsega 8 stran!. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . Posledice prehlaienja laže prestanemo, ako ne^aj časa uživamo Scottovo emulzijo in s terr. telesu do-vajamo novih moči. Učinek Scottove emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo nekateri, odrasli in otroci, v časih ostrejšega ali za prehlajenje primernega vremena redno uživajo, da odvraćajo prehlajenje. Odpomost telesa se s tem neizmnmo zviša, posebno za^eijen uči-nek slabotnim ose'eam, ki imajo sicer prf vsaki premeni vremena opraviti z znanimi težkočami prehlajenja. Sestavljena iz najčistejaih in najučin- kovitejših sestavin in na poseben Scottov , način napravljena nžitna in slastna, je t Scottova emulzija zanesljivo vrlo pri- | pravno sredstvo, hitro in trajno utrditi zdravje. 3114 , Cena ori^naini steidenid 2 K 30 v. Dobiva k po ' , vsefi leta mah Proti vposriiatvi 50 v v pismenih tnarn,- ! ; kah dobite od tvrdk- SCOTT & BOWNE, d. % o. %. i ' na Dunaju VTI. sklicevait «e na naš list enkratno j ■, T-poSiljate*- poizlruicje od saJcs lekarne. /i %^-^______L_________________________._—-^1=^ Nahoden! Pri tem nestalnem vremenu je v5e prezebljeno in nahodno. Zanemarjenje nahoda utegne vćasi imeti neljube posledice. Ce tuđi še nihče ni umri naravnost za nahodom, vendar nas mnogo smrtnih slučajev uči, da zanemarjen nahod ob neugodnih posledicah lahko dovede do smrtno-nevarnih komplikacij. Ziasti pri otrokih in osebah bolj nežne konstitucije ima nahod večkrat za posledico pljućne katare itd. Zato je z vsakim katarom in ziasti z najbolj razširjenim, nahodom, od prvega dne naprej treba skrbno ravnati. Za pomoćek rabi se Forman, kondenzacijski produkt iz formaldehvda in mentola. Zmerna cena, 40 vinarjev škatljica, tuđi manj premožnim orno-gočujc porabo tega sredstva. Raba je prav preprosta. Formanova bata se zgnete v kroglice, dene v nos, kjcr takoj razvije eteričen vonj in takoj j nekoliko pomaga. Posebnost njegove- ] vega učinka je, da to sredstvo skoro ! momentalno olajša glavo in nos. Uči- j nek^popoinoma presenetljiv! ! čZ (3iuha cljudno vabi Je nalcupu gttnsJcih potrebšćin v svojo manufakturno trgovino JPod Trančo Stari trg štev. 2. Avstriiaka ■»•rtalltala. Na želodcu bolehajoam liudem priporočati je porabo pnstnega .Hoitoveg* SeidUz-praika", ki je pre-iskušeno domaće zdravilo in vpliva na žeto-dec krepilno ter pospešilno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 1 B. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 19 Poseben pa vsekakor pameten predpis je baje izdalo neko švicarsko zimsko športno društvo svojim članom. Priporoča jim, naj pri sankanju vedno imajo seboj Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje — manj za vožnjo navzdol kakor za hojo navkreber, pri kateri pljuča močno delajo in je ne-varnost, da dihajo z odprtimi usti. Saj se lahko da misliti, da sodenice tu prav dobro delajo in to vzpodbudo radi sporočimo tuđi našim zimskim športnikom. „Nuisol" Bergmanna & Co. Dečin o L. je in ostane prej ko slej nedo-segljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in črr.i barvi. — Cena steklenici K 2 50. Dobiva se pri A Kane, drogerija in fris. O. Fettich, Frankheim. 695 J&jfinejrse xseh z>munK Imm [ojilfa] Dan@s m vsak dan prJjubljenega, nanGvo prid' Mjenega „Oiipi liiiBss Etil" ^artta#Qa, instruroentalaega in humorističnega kabareta- 377^ OM" Začetek ob 9. uri zvečer. "^Hi Vstop prost. — Vao noć cdprto. ?Sm Stejan jKliholic uavai™«-. liiRiiaiHit! bstinti se mm TBP Fayevim sodenskim mineralnim pastiljam ■B Majhne so in skromne, ali v njih po- Icivajo najbolj učinkovite moči soden-skih zdravilnih vrelcev. Pripravna je njih raba in nikoli ne odreko, ako se hoćemo bojevati z njimi proti katarom ^opil, zaslezenjih, kašlju in hripavosti. |H Dobivajo se povsod in ceno: škatljica LJHJ stane samo K 1'25. < Forman proti naKodu i ličinek presendljiv! Pusica ^Svin. ] Pozor: Nahajajo se ponaredbe popolnoma brez vrednosti prevarljivo podobno zavite. Zahtevajte izrecno mhm Forman I 3907 Čistilo :a A$^y ^r f Stritarjev! oliu 7. •__________________ / Zlata svetinU /Berolin, Pariz, Rim itd. > Dr. J. Z., lobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preiz-kusil VaŠo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo Bolniki naj se torej poslužujejo le ones:a sredstvn, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. \n ta je: Seydlln". ! Proti prahajem, Inskinam in izpadanju las dleluje najboljde prlzimiiA Tasnecliinin tinta katera okrepčulo lasiftče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 eteklenf•* z liavodoin f krono. Razpcšilja se 2 obr^trio posto ne manj kot dve steklenici. Zaisga vseh pra'zkušenih zdnivi!, medic. milf nr.edioinai. vin, Spaciblf-te*, najfinejSih parfurnov, klrurgiŠkiK obvez, sv3žih minerainih vod itd. Bež. SeKerna KlSonn Leusteka y Liubljan'! Redova casis št, I, poleg no7ozgrajeneja Fran Jožefovega jubli. mostu. 17 V te j I e U aru i dobivalo zđravila tac»i člani tJolEišk^h blaqain fužue žeAexnicc, c kr. toba£ne tovarnn In okr. bolničke blagaine v Hubliani. 1 - ——~---------------------—— « Heteorole^icnc porocilo, ^ Visina nad morjem 306>2 Srednji zra čni tlak 736 mm | čas SKtan* 21» i • °Pa7°- wtrl I1- Vetrovi . Nebo T6 vanJa v mm £B l 29. .2. pop. 7404 i 13vJ p.m.jzah oblačno. „ ' 9.2V. 7412 : 103 sr. jzaii. del.oblač. 30. 7. zj. i 7387 130 p.m. jzah. sk. oblac. Srednja včerajšnja temperatura 114", norm. 78" Padavina v 24 urah O'O mm. ZAHVALA. Za premnoge dokaze presrčnega sočutja ▼ bolezni in ob smti predrage ini soproge 3n« Zcijec rcj. llerbic l:akor tuđi za prekrasne vence in mnogobrojno spremstvo na zadnji poti, izrekam vsem sorodnikora, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujem prečastiti duhovščini, slavnim društvom, ziasti pa pevskemu društvu »Slavec« in slov. kat. izobr. društvu na Viču za krasno in ganljivo petje, Šišenski Čitalnici, državnim, deželnim in drugim uradmkom, vsem gostilniČarjem in gostilničarkam, šišenskemu učiteljskemu zboru, kakor tuđi posameznim udeležencem za ogromno udeleibo in spremstvo k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek, dne 5. novembra t. 1. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Spodnfl ftlika, dne 30. oktobra 1912. Alofzll Zaiec. Borzna porodila. Llnblluska wKreditna banka v Ljubljani*. DrUai kirzi dutjske btrie 30. oktobra 1912 lidlbit! pa»IHI. Oeiir>l J Bufo*a 4«/» majevi renta .... 8510! 8530 4-2ir, siebrna renta .... 88 35 | 8855 4a/0 avstr. kronska renta . ,| 8510 85 30 <•/. op.......84-25 84*45 4#« krflnjsko de^eino posojilo 93*50 9450 4*/, k.o. čcikc dcž. banke . ! 89— 90 — SfcCke fx f.1^60 »/i . . *38— 450 — „ „ „1864.....613— 625 — „ ttske......232-— 294 — M aemcijske I. Udaj« . 272— 284 — „ oj?rske hfpoteČrte . . 23« 50 248 50 „ d;tn. koflumalne . 486 — i 498 — „ iivstr. kreditne . . . 482 — ! 494 — „ ljubljanske . . . . | 67 — 73 — „ avstr.rdc?. krfža . . 52— 58 — .. ort. „ „ , . 31-50 3750 „ bazlilka ...... 27-— | 31 — H turfke......21150! 214 50 L|uh!J I Lastna tovarn a ur v Švici. 11 ure] 25U štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 7. BfSX4«l V iaalaliamam ""*r»Ma» novosti «*■»«"!■ oblek In površnlkov ■ IlOIZla L111 Dl] ali a - *o~*4eea 1=5*91JEa. „ a ¥ w «J x« aaroftlla po merl aafvečja lzbira ta- In iaozemskega blaga. MeStlil trg St« 19. --- Stari trg it. 8a Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba. Knpim lolI-Pteffltai Is I o v a r. pooudbe na upravništvo »SI. Naroda«. Mita pouka sprejme takoj za mesa no delo3932 I, PavliL St. Vid nad Liulftao. BloDspodnradBik veselega temperamenta, čez 30 let star (rožast pismeni papir) 3934 p*r naj se javi ^m Lod „Vesel temperament" fca upravništvo »Slovenskega Naroda« „Adriatica" — Sušak obrtno delniško društvo za destilacijo slivovke, tropinovca, konjaka i. t. d. mm- iščs -mm 3930 pivalDii zasftpka I je po slovenskih deželah pri prvovrstnih I; emalcib v to stroko spadajočih izdelkov I::bro vpeljan. — Ozira se samo na natan-fne ponudbe z izkazi in priloženo siiko. LjV Zamljeii I ćevljarsbi mojster I Ljubljani, Gradišće 4 Izvrsuje vsa čevljnrska dela do najfi-liejše izvrŠitre in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izćeluje tuđi prave gorske in I telovadske čevlje. Li r.aročila z de2e!e zađostuje kot mera I iprcoslan čevelj. 245 lobširnozemljišče približno 100 oralov, obstoieče iz njiv, ■Ta^nikov, gozda ter na novo nasaiene-I ga rodovitnega vinograda ter vse ppoflarskoposlopjc l:av v dobrem slanju. Proda se zane-I ivi osebi tuđi na prav ugodne obro-I j Oglasiti se je pri la^tniku L«ki repica, trtrovcu v amarlu pri Sev-I nlči na Stajersketn. .J927 Hapsi*!; Mladenič star33 let.stafrio I j uslužben pri železnici, želi I znanja z dekletom ali 1 mlado vdovo v svrho 2e- | nitve. — Ponudbe je po- i slati rod naslovom : | JKladeiiir, pr^ta Stafoi, M 1 I 3°3 I ■Zadnji čas je, da prašile plove I svojih dragih! Mar Karei Haj i jMlaii. umi tusta štev. 2 (pod Zvonariem) 3911 '■■ priporoča za ra tozadevna opravila. 11 Delo solidno in ceno. pveži venci in šopki I >a vse prilike »• vodao isdelufejo. I1 Velika izbira svežih cvetlic! P i s a r j a za odvetniŠko pisarno, veščega slov. in nemŠkega jezika kakor tuđi strojepisja, se takoj sprejme. ^28 Pismeoe ponudbe upravn. »SI Naroda«. Izvrstno ohranlen KLAVIR od strokovnjaka preizkuŠen 3926 se po jako nizki ceni proda. Poizkusi se ga lahko od 11—12 in od 3—4 ure Elizabefna e. St. 4. Automobil 16—18 HP Puch, Princ Heinrich Cares-soh, malo rabljen ter osobito dobro chrarverv se proda. VpraŠanja na : „S. V. 13611 poste restante Zagreb. 3:09 Kupimo čiste, bele, dobre, suhe gobe. Ponudbe z vzorcern ter navedbo cene za 100 kg franko Praga, prosimo na naslov: 3865 Vvdrova tovarna hrani!. Praga VIII. Žitno ^ai>o najpopolnejši izdeiek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4— po povzetju na vsa-ko avstro-ogrsko poSto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa ;n dragocena premiia, kot pozlaćen kozarec. ionček, poslikana šatulja, jedi Ino orodje i dr. porabni predmeti in prav !eri okraski za gospodinjstvo. Obr-r.it-^ =:e z.iupr.o "a tvrdko JOS. Vesely, Frs- ga VTL 588. Čeiko. 3755 Zdra^nik za očesne, ošesne, oosso In vratne bolesni di. Josip Pogači zopet ordinira. 3925 ■■" ■ Najboljša in najzdravejSa —~—— barva * za lose In bređo je dr. Drallea f9NERILlff U daje sivim in pordečehm lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Crna v steklenicah z navoHilom po 2 K, velike po 4 K, pri V Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Tran£o Št. 1. Lasne kite, podiage in mretlce vseh vrst; gledaliftčne in toaletne = potrebičinc itd. ---------• Tapetnik Dragotin Puc Ljndljaua. Marije Terezije testa itei. 16 na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spada- joča deia Velika izfeer zgotovlleaik : divanov : otomanov in moBrocev. Stara trgovina v večjem trga na Štajerskem 3857 se takoj proda. Proda se tu dl, na šahtove takoj, mesarija in oostilno. Naslov pove upravništvo »Si Naroda«. Ljubljana. o872 Novi Yodmat. Ivan Kacln Prva slov i7#ehova)nica harmonijef po sner. sistemi Izdeluje vsake vrste harmonije za sole, pevska društva, privatne i. t. d. Spre- jemajo se po najnižjih cenah popravila vseh lesenih instrumentov. mm- lahtevafte ilastrorani cenik I 1BO Izjava. Jaz podpisana A^neza Ravhekar pre-kličem tem potom vse razžaljive besede, katere sem rabila proti mesarici Katri VVer-gles na Savi. SAVA, dne 29. oktobra 1912. 3931 Agneza Ravhekar. 'ĐlCocni salon. Gaziiiitn Satnam pztpotoca fiioiufic €c naf/f?tcfoe<}<\ oAuoa 1 ^a/fti filoSufzt vceno p€t-pza,vtf4ni,. 3a&Q inči venet ; 3 4&%&ct>i tft za&tte cvciiicc \ .% Sotna tztcfoiovlfvns,. I__________I Mojih 8 otrok ki izErledajo zdravi in čvrsti, je moja zrna po mojem navodilu vzjarojila s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ub. pi. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Tega deistva mi ne ovrže nihče. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so slf-d;i'" moiPTi'] zaleđu, ki sloni na iUrtna]st!elnl Isltstofl. Sladni čaj kot ?ivifo za otroke, ki se mu prime^a nekoijko m'eka, sladkorja, ie ▼arstro dofencem, či^ar raba |ih deia od-pornc ter otroske bolecal skoro iz-ključuje ter učinkute brezhibno, prvo-vrstno. Drugić : Medtem ko vsa drug^i otrofeka hranila stanejo 1 do 2 kroni. in se že v nekaj dneh porabijo, stane sladni čaj, zavitek s < 4 kg mmbo SO ▼lBarfef in se z njim dojtnec lahko hrani 20 do 30 dni. Zoperni, dragi aparat Soxhlet odpade Zadostuie na-vadna sesalna steklenica. Sladili čaj, pripravljen po dr. pl. Trnkoczyju, je hrezdvomno na torišču prehranitve otrok in narodnogospodarske varčlji-vosti pridobitev prve vrste. Kri, moč, ^dravje, mirne živce, mirno spanje, ■tO0 o prihranka na denarju, najboljši zajtrk, dosežejo, dobe tuđi odrasli, ki namesto neredilne, razburijive kave, čaja, pijo sladni Čaj, znamka »Sladin«. Posebno priporočljivo za kolalka in alabotaa. 3721 Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tudt pri trgovah. Sladnega čaja, znamka Sladin, pripravljenega po dr. pl. Trn-koczyju, ni zamenjavati s sladno kavo, Tvor<^iška zaloga pri lekarnarja pl. Trnkoczyjn v Ljubljani, Kranjsko. Po po5ti najmani 5 zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno pošto. Na Dunaju v lekarnah: Trikoczv, VM Scbdnbninnerstrasse IM; III., Radctzkvplatz 4; VIII., Josefstiđterstrasse 25; t Gradca: Sackstrasse 4. Za resničnost gori povedanega jamči tu navedenih petero tvrdk Trnkoczvjev, ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb in na stotine zahvalnih pišem mater, med temi takih mater, ki so pred rabo sladnega Čaja obupavale, ker so druga živila odrekala. 3913 ■■ • «v | m igparkt v trgovini ali enako ište Izvežbana gospo. Ponudbe na upravništvo »St. Nar.« Gospodična želi službe pri boljši rodbini Gre k otrokom Ume dobro ročna dela in šivanje. — Cenjene ponudbe pod „Slovenka", poštno Iežeče, Ljubljana. 3856 Rabljene, a popolocioa do&ro otiraipe IIIJUlllC 311 Uju odđa po nizk£t2 cen?n Peter Majdič v Celju. Sta vbne parcele na Dunajski cesti v Ljubljani pred deiavsKimi hiiarm in na Glincah takoj ob mestni meji na TrŽa&kl COSti, vse z najlepšo lego so po izberi za - primeme cene - na prodaj. Več se pozve pn iastniku JOS. Tribuč, na Glincah 37. 2416 Vsakovrstno 3741 m __■ Mehka in trefa drva cela in razžagana. :: Refortno oglje. s: Trboveljski kosovnik K 2-80—3 40 za 100 kg. Trboveljski kockovnik K 2 66—3-20 za 100 kg. Velenjski briketi. l/iofo edina štedilna kurjava za peč. IMaia K 140—160 za 100 kom prosto na dom postavljeno. St & C. Tauzher, Dunafska cesta itev. 47. — Telefon štev. 152. Osmošolec išče inštrnkcl|e Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 3906 Pozor! 3B1; Pozor I J(ajlepša prilika za čioveka, ki hoće kaj koristnega kupiti. Več pove I. konc. posredovalnica P. Matelič, :: Ljubljana, Škofja ulica štev. 10. :: krolašklti pomoiisov sprejme takoj za malo delo A. tali, krojaštvo, Jesenice, Gorenjsko. Sprejme se takoj tfDOvski vajeK iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo pri Jos. Tollazzl, trgovcu V Logatca. Učna doba po dogovoru. 3923 Iščem za takojšnji nastop mlađega pctnil^ei event tuđi začetnika zmožnega slovJ in nemŠkega jezika Hrvaščine in lašči-ne zmožni imajo prednost. Natančne ponudbez zahtevo plače pod „Balkan 1912" na upravništvo. »Slov. Naroda«. 3922 KLOBUKI moderno nakltenif 3375 oblike, kakor vse potreHiee za modlstke prodaja najceneje I Borvat. Wm. M m K Popravila točna in cena. K«arla planinka prua IjubIjan5K° tfclcprožarna za KovOt j Bobivajo se v pražarni na vogalu Dunajske ceste — So9ne /( ulice in v moji trgovini s specerijskim blagom Danajska c. 6. ^^nS Najbolj pripravne trpežne in gibljive brzoparilnike za krmo vseh se stav, slamorexnlcef mlina m stiskalnice za sadie in grozdje, rebliaće, reporeznlce, motorje, DESRINO kOSU- niče, obraćalnike in grabl|e za seno, stroje in pritikline za šadje- in perut-ninsko rejo, telexne blagajne, nagrobne krile, peči, iteđilnike, :—5 ćrpalke 5=5 za vino, gnojnico in vođo, fttavbne , potrebftčine in vso i drugo železnino se I dobiva najcereje in 1 najboljše pri znani fv. veletrgovini z želez- , 1 nino in poljedel- r" :: skimi stroji :: * FR. STUPICA V LJUBUANI Marije Terezije cesta st- 1. Zabtevajte cenike io ponudbe 1 Ccae nitke! Zaktev^te cenike 1« poudbel Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 250 štev. Priporočamo našim :: gospodinjam :: KOLINSKO CIKORIJO iz ediae slovenske g tovarne v Ljubljani Oči mu veselja žarijo in zadovoljno se smehlja naš papa pri vživanju škodelice kave, napravljene iz Fracckove Perl-ri!, znamke :Perle:. Slastni vonj vabi k vživanju- Izborna je kava *a zajutrek in malico, napravljena z najboljšo, zrnatej kavi po okusu najbolj slično rženo kavo : Perle :. Mala primes „pravefa : Franckovega : kavlnega pridatka1* napravi tako kavo še močnejšo in jačjo. 708—i. : Konfekcijska trgovina in zavod za ' I izdelowan]3 obiek po meri I • « i _ __ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ „^^^ ! ssssssssss Ljubljsna ■■«■■■■■■■ ' ! priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih ! 1 zimskih oSiiačil. ! I Strogo solidna »josirežba. Najnizje, stalne cene. I | ss:= Ilus^rcvani ceniki na razpolago. zv.sz: j St 35251. -«----^ ^M 3911 V smislu > 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno na znanja, da so proradi e Mi In iii za lelo 1913 in sicer: 1.) mestnega zaklada; 6.) amortizačnega zaklada mestnega 2.) mestnega ubožnega zaklada; lotenjskega posojila; 3.) zaklada meščanske imovine; 7.) mestne^a vodovoda; 4.) ustanovnega zaklada; 8.) mestre k'.avnice; 5.) mestnega loterijskega- posojilnega 9.) mestne elektrarne in zaklada; 10.) mestne zastavi jalnice že sesiairlfeai In da bo«Io t'&mgraS&al v mastsem kjsHgovodstvu Štl7lss:£t dsi Z&T oA 2S. rttoinpa «io 10. novembra letos -*ms. {a^no občasom na vpcgled, da vz&k&o lahko navede svoje opaske o njih. Mestnl magistrat v Ljubljani y dne 25 oktobra 1912. Župan: *dr. Ivan Tavčar !. r. Ar*f*n iuimjec umetni in trgovski vrtnar mmmp $L f. v gćiKtvi, ći se nshan ujesti , cvettični salon Pod Trančo. 4i Mi išj iih vencev. > zlsisunie ioi'iiBv. vBBcev. trsko« itdl Okus no de!o in zmerne cene Zunanja narobila točne. (ii|3 r,a ]M Esstl i 34. Gospodična gre brezplačno k boljši rodbini kot pomagalka v kuhinjo, če ji je kuharski pouk omogočen. — Ponudbe sprejema upravništvo »Sloveoskega Naroda«. 3898 Lokal aa vogalu Kongrescega trga in Vegove m (sedai uradniško konsumno društvo) se odda v nalem s 1. februariem 1913. Natančneje se izve 2<>95 v ptsarni stavbenika g. Roberfa Smielowskega, Eimska cesta 2. OJ •3 OJ w I C/5 o Cu o TrUoveljsKi kniii pns KO kg K 2 80—K 3 36. IiHji Hitni pig 100 kg K 2 64—K 316. TrbovEljski oieliovDi prgmog 100 kg K 2 48 -K 3-—. M\ saU zvezgo! linketi znarr.ka P. B., izvršeno corivo, 100 ko-madov K 160— K 180. 3882 Tida in mm Mm ima v polenih -.n nacepijena dobavlja tcvr.j L. Scbiffer, Dnbljarva, Bovo zna cesta, tir Jiižn. železn. |P ^ *> - ^f Pl § *S oj i j i | ZJ .S *• ■■ »I i ri*H "I iO i I - ^****^ J^ Hb § I « ObMHMSK "o> ^ a. i 5 li—mF .«, ^ | P. n. občinstvu se priporoča 3616 velika zaloga poitva laiega izdelka, iz finega suhega lesa, naimođemelši izdelek za hotele in vile, posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke jamči Mate! Gogala, m]zar na Bieđu. Proračuni na lahtevo brezplačno. Proračuni na iahtevo brezplačuo. priporoča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih šumečih limonad kakor: osnsča iaoc^ovka, ialiolioi biser, kristalna ntrenada, mellnovka im. Pri narocilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim spoštovanjem i2689 Dnfnilr QfA?tn destilacija rasti, in sadnih arom ter eks-rOlIllK OICLKO traktov itd., Ljubljana, Slomškova ni. 27. Modni salon Stuchlv-Maschke ^3 ŽTZDOTTSS^^ TTLIOJL %3 Priporcča cenjenim damam tu in na đeželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klebukov za dame in deklice* :-: Popravila točno. Cene znano nizke. I mma^am Zaliti klobuki vedno v zalogi. ^mma^m I 20% do 30% znižane cene radi preogromne %aloge eblelc, raglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov. plaščei\ paletotov. bluz in krti „^AnglešJco slzlccclišče oblek," O. J3erncLtov-lč, J\Iestni trg št. o. ; Priporoča se domaća najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3. Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno. 1 Založniki c. kr. priv. juž. žel. I ■■■ Solidna postrežba. Najnižje cene. ^ ____-*J :: TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: Jiesljeva cesta »t. 26 (poleg plinarue> 1ZUELVJE: Kesljeva cesta št. 2