192. Številka. Trst, v torek, 4. oktobra 1898. Tečni XXIII. „Edinost" izhaja d\»kr;«t nn dan, raznn nHelj in praznikov, zjutraj in zvefer oh 7. uri. I O ponelHjklh in po praznikih izhaja oh f). uri zjutraj. N» rtu'u i u.-i znajti : Obe izdan j i na )pto . . . 21' — Za «amo večerno izdanje . „ 12'— Za pol lpta.čptrt leta in na iiii^pc razmerno. Naročnino jp plačevali naprej. Na naroČite brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v T ratu zj titranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 91 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEM DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. J Telefon Stv. S70. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oglasi *e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo n primernim popustom. l\>nlana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd. se računajo po pogodili. Vsi dopisi naj «e pošiljajo uredništvu. Nefraiikovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se np vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipruvnUtT«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. l'rednlštvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pruvnUtvo, od-pravnlštvo in sprejemanje iuserutov v ulici Molili piccolo Stv. M, II. nadstr. ir Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (NovejSe vesti.) Dunaj 3. (Zbornica poslancev.) V svojom daljšem govoru je rekel finančni minister dr. Kui/1, da ni res, tla bi bilo vladi posvetovanje nagodbe parlamentarnim potom neprijetno, in o!je, na polje, kjer so se .Slovenci vedli in se še vedejo prav tako brezbrižno, kakor v zahtevah svojih glede pravic slovenskega naroda. Pevec Koseski je pel: svetu pokažite lik domače navade. Mislil je pač tu na slovenske šege, na slovensko nošo, na naše domače stavbe: sploh, ako bi bil Koseški govoril v današnjem smislu, rekel bi bil: rojaki, brigajte se in ne puščajte iz nemar domačega slovenskega narodopisni Pokažite tudi po svojih šegah, po svojih stavbah in poslopjih, da niste opice, ki posnemajo le tujce, temveč, da imate tudi na tem polji kaj domačega, kaj tacega, po čemer se raz-ven govorice svoje spoznavale kakor Slovenci in sc ločite od Lahov, Nemcev in drugih tujcev. Toda žali bože! Tudi v tem oziru, tudi glede narodo-pisa našega smo bili in snio Slovenci prave kukavice, prave mile jere. Mi puščamo, da se nam iz-gubljajo tu drage naše slovenske svetinje in se pehamo za tujimi stvarmi, za inozemskimi izdelki. I)a bi se naše razmere izboljšale tudi na narodopisnem polji, v ta namen so pisane to vrstice. Pov-dariti pa mislim izmej narodopisno tvarine dve stvari, ki so mi zdi te jako važni in kateri ste v nas nnjborneje obdelani: namreč nošo na So in pa naše stavbarstvo. Kruta osoda je zahitela v zadnjih tridesetih letih našo narodno nošo! Slovenci in Slovenke so zavrgli svoja krasna domača oblačila in se začeli vse vprek odcvatl so s tujo fabriško navlako. Pokazali so s tem, da jim še ni prešla iz mesa in krvi ona nesrečna slabost naših dedov, ki so so tako radi ozirali na inozemee in posnemali njih nošo in njih šege, zamctovali pa svoje! Milo in inako so mi stori, ako se zamislim kakih petnajst let nazaj. Ako se je vršilo kje kako »žegnanje« ali sploh kaka svečanost v naši gorski vasi, nastopala so dekleta v svojih lepih pečali, v dragocenih robcih, lopo vezanih »ošpetljih« ter krasnih pasovih. Opazil si pa tudi lep venec krepkih mož v jerhastih hlačah, ki so bile prekrasno opisano z rožami, v telovnikih z gosto vrsto srebrnih gumbov in svilnatimi roboi pod vratovi! Sedaj je pa vso proč! Ob veljavo so one ljubko besede, ki jih je pol naš Vodnik o »zadovoljnem Kranjcu«: »Imam oblnČilo Domaćega piulvana, Ženica pa krilo Iz pravga mezlnna: Se sveti na lice Ko pruli moj skerlnt. Nje Sapel, jeglk-e, Nje modrec je zlat«. (Pride še.) Politični pregled. Državni zbor. V popolnilo brzojavko o seji zbornice poslancev dno i), okt. navajamo tu : Schonererjanec Tiirk jo menil pikro, da grof Thun more že sedaj računati z vso gotovostjo, da bodo nngodhcne predlogo vsprejete. Če bode manjkal kakov Čeh ali Poljak, pa priskoči v vrzel kakov Nemec. Govornik je strastno napadal tudi dra. Luegerja. Tiirk je zaključil svoj govor očitanjem na adreso Nemcev: Čehi so dosegli vspe-hov, ker so 10 let vztrajali v abstinenci, Nemci so pa vzdržali komaj dve leti. Potem, ko je govoril še posl. K a i s o r, je zbornica — kakor že sporočeno — vsprejela Selnvegljev predlog z 202 proti 33 glasom. Proti ho glasovali nemška ljudska stranka, socijalni demokratje in Schonererjanoi. Pričelo je torej prvo čitanje. Do sedaj je priglašenih 54 proti-govornikov, »za« noben. Prvi je govoril socijalist V or k a u i', kije rekel, da o nagodbi treba razpravljati v zbornici, kajti k temu ni smeti molčati, da se hoče ljudstvu naprtiti zopet 50 milijonov novih bremen. To pogodbo treba odkloniti in nobena grožnja no more odvrniti njegove stranke od sklepa: dobro pogodbo, ali pa ni kake pogodbe! Potem je govoril finančni minister K a i z 1, kakor označeno v brzojavki. Mej govorom Ka izlovim je bilo viharno odobravanje na desnici. Istotako i ob zvršetku, Nemci pa ho vsklikali : Hijen, z če-! mer so hoteli reči, da je minister govoril v prilog Ogrom. Za ministrom je govoril predsednik parlamentarne komisije desnice, vitez Ja\vorski, zagoto-I vivši vlado, da jo hode večina podpirala. Za Ja-\vorskim je govoril strastno Nemec Lechcr proti premijam za izvažanje sladkorja, češ, tla se je s : tem podarilo fabrikantomveč milijonov. O ministru Kaizlu je rekel: mesto da bi on inazal grofa Thuna ! z demokratiškim oljem, pa grof Thun maže njega z aristokrat iško [tornado. Govornik je urgiral tudi odpravo časniškega kolka. Slednjič je rekel govor-nik, da uravnava plač uradnikom ni zasluga vlade, ampak cesarja. Seja se jo zaključila. KatoliSko-polititično društvo za Čehe na Dunaju. Na Dunaju so osnovali katoliško-politično društvo za Čehe na Dunaju in Dolenjc-Avstrijskem. Na prvem shodu v nedeljo so govorili tudi poslanci dr. Žitnik, Spinčid, Trum-bič in dr. Stoja n. Povdarjala sc je zlasti so lici a r n o s t vseh SI o v a n o v. Preobrat? j\li se res bliža preobrat v naši notranji politiki? In sicer preobrat na bolje!! Ko smo včeraj popolndne dobili to veselo vest iz Ljubljane, nismo se mogli odločiti, da bi jo prijavili. In še le potem, ko so nam zatrdili opetovano na naša opetovana vprašanja, da se tako poroča z Dunaja od zanesljive strani, in pa potem, ko so tudi večerni listi tržaški govorili v istem zmislu — če tudi manje konkretno — smo si upali povedati tudi mi, da-si z vso rezervo, da so je grof Thun odločil do koraka, katerega bi bil moral storiti žo grof Badeni, v interesu države in v interesu narodov, a ga niti njegov drugi naslednik, grof Thun, sc ni storil dosedaj : koraka amreč do jedino pravega in zdravega, resnično parlamentarnega razmerja med vlado in večino. No, danes potrjajo soglasno z Dunaja, Prage in Krakovega, torej iz krajev, kjer imajo zvezo z večino parlamenta, da je grof Thun ros prejel avtorizacijo od cesarja, da preosnuje svojo ministarstvo v strogo parlamenta r n o, t o j e, d a s o vlada proglasi za vlado večino, a večina potem za vladno večino. Poročila povdarjajo tudi, da se dotične spremembo izvrše v najbliži prihodnosti. »Slovenec« pa potrja našo vest, daje tudi posl. Po v še v kombinaciji za mini-sterstvo poljedelstva. Ako se torej res izvrši ta obrat, ako se res neha tolikokrati obžalovana odtujenost med vlado in večino, potom so jo nadejati ozdravljenja razmer, ker zadobiti toliko vlada kolikor večina v to potrebne gibčnosti. V prilog trgovini jo ministerski predsednik kakor voditelj ministerstva za notrajno stvari izdal naredbo, ki sc jo razposlala vsem političnim deželnim oblastim. V tej naredbi so povdaja, da je treba pozorno skrbeti za na daljni razvoj trgovino in v ta namen podpirati podjetnost k o 1 i k o r n a j v e č mogoče. Jedna najvećih nalog obrtnih oblasti je, da podpirajo ustanovljanjo podjetij, ponujajoči h priliko za delo in pa da ne zanemarjajo javnega interesa na povzdigi narodnega gospodarsta s tem, da se pristranski dajo prednost domnevanim interesom jav-vega varstva in zdravstva. Ministerstvo za notranje stvari si pridržuje torej, ravnati se — v soglasju z ministersterstvom za trgovino — po gotovih direktivah, ki bodo nekaka podlaga industrij al-n i politiki. Vlada prične praktično izvrševati ta namen že z odredbo, da morajo obrtna oblastva kolikor mogočo urno reševati prošnje za dovoljenje za zasnov a n j a n a n o v o ali za razširjanja obratnih naprav. Težišča postopanja jo iskati v enkratni razpravi. Voditelj komisije naj preskuša in pazi resnobo in vstrajnostjo na vse javne in zasebne interese, kakor to zahteva njegova dolžnost. V slučajih, ko se dvomi, da-lije predpisati lažjo ali strožje pogoje, jo treba v poštovati, da-li ni morda mogočo odločiti v prilog podjetju, s pridržkom, da so even-tuvalno pozneje odpravijo k varljivosti. V Srbiji se pripravlja menda zopet preobrat v notranji in vnanji politiki. Mladi kralj Aleksander, ki je bil zadnje čase popolnoma pod pogubnim vplivom svojega očeta, se hoče menda osvoboditi iz tega vpliva tor spraviti so z materjo kraljico Natalijo, Tega bi bilo želeti, kajti po taki napetosti, kakoršna vlada sedaj med dinastijo Obrc- novičev in malone vsem narodom - in to izključno le vsled zvez Milanovih z neslovanskimi in madja-rofilskimi krogi — bila bi neizogibna grozna katastrofa prej ali slej. Domače vesti. Imendan cesarjev. Danes je god našega presvetlega cesarja. Po nesreči, ki je zadela našega vladarja, ne bode letos mesta za glasno veselje. Toni iskrenejo mole danes narodi VseviŠnjega, da potolaži cesarja in mu podeli potrebne moči za vršenje velikih dolžnosti Njegovih. Boljega voščila no morejo narodi leto pokloniti svojemu vladarju. Zlata masa župnika Ivana Trcvna. Svc-toivančani so proslavili svojega ljubljenca na način, segajoči prav do srca. Lepše, prisrčneje no more narod kazati svoje ljubezni in svoje hvaležnosti. Mi smo se radovali notri v dušo, opazujoči te slav-nosti. Javiti pa moramo, da so Svetoivanci izrazili željo, da sporočilo o slavnostih prepustimo njim samin. — Dvojno pa hočemo konstatovati mi kar hitro. Posvetna oblast je bila sijajno — nezasto-pana na tej redki savnosti. Značilno je tudi to, da tukajšnja vlada ni priporočila zatomnšnika Travna v nikako odlikovanje da-si je to storila glede obeh in jedino še živečih italijanskih vrstnikov tega slovenskega župnika. A t u d i c e r-k v on i oblasti se ni videlo potrebno, da bi so ni najmanjim v na nj i m znakom odlikovanja spomnila moža, k i i in a 50 1 e t t r u d a za s o b o j za Boga i n o o r k e v. To jo nečuveno, ker kričeče nasprotuje vsom dosedanjim običajem in ker — sosebno radi tega — je po tržaških ulicah videti na-pol-raladeničev pro-teževane krvi — z rudečimi kolarji okoli vratu. Seveda seveda: saj je rekel že pokojni Pretiš, da mi smo narod brez fraka. V priprostosti prihaja Slovenec na svet, v priprostosti naj tudi umira. Zanj tudi zasluge, nabrane v trdem delu celega pol-stoletja, no dajejo naslova za kako odlikovanje. Tako mena menda tudi slavna cerkvena oblast. Nismo napisali teh opazk radi tega, kakor da bi obžalovali jubilarja, ker so i z vestni krogi — pozabili nanj, saj je prejemal tc dni odlikovanja v obilici od — naroda!! Odlikovanja od strani tega, siromaka sicer, ali poštenjak že tehta toliko, da more popolnoma pokriti preziranje od gori imenovanih strani. Ali so no kaže tudi v tem — zistem ? ! Ljubljančani, zapomnite si to! Na napade »Lavoratora« in »Piocola«, češ, da ne podpira italijanskih delavcev, se opravičuje lastnik kamenoloma, N. Sorrentino, tudi nastopno: »Pred dlje ča som so so mi v Ljubljani izročila neka dela s posebnim priporočilom, naj ta dela izvršim s ta-mošnjimi domačini. Jaz pa žrtvovavši svoje interese, sem dal ta dela izvrševati tu (v Trstu) in jih dajem še sedaj (seveda samo od italijanskih delavcev! Op. ured.), radi česar sem bil mnogokrat napadan v slovenskih novinah, ki so mi očitale, da na vse načine dajem prednost italijanskim delavcem. Take sc opravičuje torej gosp. Sorrentino. V Ljubljani so se mu izročila dela, zahtevalo so jo od njega, naj izvrši ta dela z domači ini dolavoi, a on so še hvali, da vzlic tej zahtevi izvršuje ta dela v Trstu in da na ta način od slovenskega naklo-nja zaslužka italijanskim delavcem, odvzomši ga slovenskim iz-pred ust. Gospod Sorrentino pravi torej, da so ne briga za želje onih, ki mu dajejo dela, kaj bi pa porekel potem, ako bi rekli ti drugi, da se ne brigajo za — Sorrentinove ponudbe?! Čujte! Čujte! V Poreču, v tistem slavnem Poreču, kjer so nekdaj zasramovali, kamenjali naše poslance in jih gonili kakor divjo zver, v istem je bilo predvčerajšnjem zopet izgredov proti — Italijanom!! O teh izgredih poroča »Piecolo« — torej v tem slučaju nestimna priča — nastopno: »Včeraj proti 10. uri se je zbralo na trgu M arafor kaoih petdeset poreških kmetov, ki so se, na dano znamenje, jeli ukupno premikati po »Veliki cesti«, prepevajo nekatere pesmi tržaške. Kar hkratu sejo začul iz skupine vsklik: »Vival'Au-stria«, kateremu so sledili vskliki: »Mortc agli I tali a u i« (Smrt Italijanom!) in »Morte ai si-gnori« (Smrt gospftdi!) Marki Jurij Polesini, da bi videl, kake vrste demonstranti so to, je šel pred kavarno. V tem jo došla tjakaj tudi ona skupina. Spoznavši nekatere, se je obrnil Polesini do njih, posvavši jih, naj se vrnejo domov. Toda najsrditeji mod njimi ho prisilili druge, da so ostali, izjavivši, da so priredili demonstracijo zato, ker so tako storili tudi v Trstu. (V tem hipu nam seveda ni mogoče soditi, v koliko da se je »Piecolo« odmaknil od re-sniee, ko hoče uveriti, da je bil vzrok demonstracijam toli smešen. Kinetje so najbrže povedali še kaj druzega. Op. ured.) Občinska stražarja, ki sta hotela razpoditi demonstrante, sta bila zlostavljana in napadana, dokler ni župan — ker se je bal biljega, kajti hrup jo razburil vse prebivalstvo in bi bila inofrla nastati nevarna reakcija — obvestil o dogodku okrajnega glavarja, dra. Lasciaca, kateri poslednji je pozval orožnike. Demonstranti, ki so se pomnožili kolikor toliko, dosegši število 70, so, ne glede na to, nadaljevali demonstrativne vzklike. Orožniki so jih razpršili. Zaprli so takoj osem oseb, in drugih, zdi so, zaprejo danes. Skoro vsi demonstranti so bili v stanju, da je bilo sklepati, da so preveč pili. Sedaj je zopet mir.« Tako »Piecolo«. Kei pa jo ta list. imel tisoč vzrokov, da jo opisal ves dogodek v kolikor le možno blagi luči — saj bi moralo biti to grozno za gospodo, ako bi izvedel svet, da jih niti laško ljudstvo ne maral — si moramo že misliti, da so bile demonstracije preecj rosne nravi. Da, da, šolske takso in slične odredbe — to večno prizadevanje, da bi ljudstvo tiščali v telesnem tlačanstvu, v gospodarskem suženjstvu in v duševni temoti : to je pot, ki mora dovesti slednjič do reakcijo. In zopet »Rdeči prapor«, kje si, da nam pokažeš, kje je bil tu bestijalni narodni šovinizem Slovencev ?! Ali pa morda že začenjaš spoznavati nrav naših odnošajev in postanek srditosti proti onim Italijanom, ki so zaščitniki tujcev ! Gosp. grofu Thunu priporočamo tudi ta dogodek v resno premišljevanje. Za božjo voljo, ne tako! Slovenski dež. poslanec na Koroškem, g. Grafcnauer, je poslal v »Slovenski list« dopis, v katerem napada narodno stranko na Kranjskem. Na ta napad jo odgovoril »Slovenski Narod« od minole sobote. — Nam ne pristoja, da bi so v tem prepiru postavljali na jedno ali drugo stran. Kar jo zakuhal gospod Gra-fenauer, in kar jo potem pomešal v loncu »Slov. Narod«, naj le sama posrebljeta — gospod Gra-fenuuer in »Slov. Narod!« Le zaključek notice v »Slov. Narodu« nns je kar osupnil. Zato, ker je g. Grafeuauer morda zagrešil kako nerodnost — morda, pravimo, ker, kakor rečeno, nikakor nočemo razsojati o stvari — je napisal namreč »Slov. Narod« nastopni zaključek: »Sicer pa si hočemo besede, da Korošoi rajše poginete, nego da bi živeli s pomočjo ljubljansko inteligenoe, na steno pribiti. Cez devet let vse prav pride!« Menda ne treba posebno bistroumnosti, da človek ume to apostrofo! Mi vsaj je ne moremo umeti drugače, nogo: za to, kar je zagrešil posa-mičnik, so bodemo maščevali nad narodom ! In — pomislite to gospoda! — nad narodom, ki dela prave čudeže — v obupni borbi, da bi se ohranil nam vsem. Za božjo voljo, no tako! No, mi se nadejamo, da je oni gospod, ki jo napisal te besede, pisal v naglici, zbolc česar se mu je le stilizacija ponesrečila in se mu je vril le lapsus calami. Kajti, ako bi bil ta izrek rosno mišljen, bi morali konstatovati v svojo globoko žalost, da so v nas ukupnost interesov, vzajemnost, ukupnost borbe, sočutstvovanje s trpečim bratom, požrtvovalnost vseh za vse, iz kratka: celokupnost naroda le J prazna fraza, lupina brez vsebine. Vsako tako maščevanje bi se maščevalo nad stvarjo. Ponov-ljamo, da ne verujemo, da bi bila resno mišljena ona grožnja, vsekako bi priporočali nekoliko več previdnosti onim, ki pišejo polemike proti rodnim bratom, kajti take — nerodno stilizacije so slana na srca onih, ki itak že omahujejo pod težo sovražnikovih udarcev. Gorjč ti, ubogi kmet — gorjč! Pišejo nam: Včeraj dno 3. t. m. sem bil v ulici Artisti, seveda po opravku. Tam sem videl voz drv, v katerega je bilo vpreženih par revnih krav, kar ni nič nenavadnega pred prodajaloami drv. Drvar je moral biti iz okolice podgrajske in ni znal, nego par laških besed. Pri njem je stal mesten stražar, ki je vpil na njega, kakor da bi ga hotel pojesti. Stražar, okoličan od sv. Alojzija, je kričal le italijanski in sieer je gonil kmeta, naj se nemudoma pobere od tam, ker da drugače bode on — stražar — prisiljen, najeti par mož, ki odvedejo voz in drva! Ker ena upreženih !krav ni hotela vleči, je moral kmet isto izpreči in — to je sramotno — moral je on, človek, ustvarjen po božji podobi — pod jarem (!!), ako ni hotel biti kaznovan, kajti ena sama krava ni mogla peljati. Nečem pisati komentarja, konstatovati pa moram, da je ta srednjeveški slučaj opazoval tudi c. k. stražar, ki so pa ni nič vtikal in da je oni magi-stratni stražar sin okoličanskega kmeta ter da govori čisto in pravilno slovenski, ako sme!! Ljudje od avite eolture so so norčevali s kmetom, ko je peljal, kakor so nekdaj vozili naši pradedje, vpreženi v — jarem! Sramota! O č e v i d e c. Tuđi to Je nečuveno! »Naši Slogi« javljajo is nekaterih občin istrskih, da je slavni deželni odbor v Poreču razposlal vsem občinam okrožnico, s katero jim naznanja, da odstopa od izterjevanja šolskih taks za I. tečaj šolskega leta 1897—1808, a za drugi tečaj 1897—1898 in za prvi tečaj 1898—1899 da znižuje takso na dve tretjini, to je, na 2 gld. od glave. Deželni odbor v Poreču naj no misli nikar, da jo s to okrožnico žo storil vse, kar zahteva čut človekoljubja do naroda, ki ravno lotos živi v ne-opisni bedi. Poda je namreč tolika, da niti misliti ni na izterjevanje tudi te znižane takse! Ako imajo gospodje kaj srca do ubozega ljudstva, naj ne znižujejo taks, ampak — odpravijo naj jih! Na adreso si. policijskemu vodstvu. Pišejo nam: Pred nekoliko dnevi prišla je neka gospa na policijski urad s prošnjo, da bi joj napravili nravstveno spričevalo. Po dolgem iskanju jo srečno dospela do dotičnoga uradnika. Ko je povedala istemu, da želi omenjeno spričevalo v slovenskem jeziku, pogledal jo jo začudeno in odšel posvetovat so k nekemu drugemu, starejemu gospodu. Poslednji pa, začuvši, kaj da gospa želi, je zakričal nad njo: Italijanski ali nemški vam napravimo, ker tukaj se piše samo italijanski in nemški, slovenski pa ne!« Na to čudno vedenje dotičnoga gospoda uradnika jo odgovorila gospa: »Meni sicer sedaj, ko spričevalo nujno potrebujem, ni mogoče prepirati o tem, v katerem jeziku bode pisano, ali vem pa dobro, da bi ga morali napraviti v slovenskem, ako bi to zahtevala!« Na to jo rekel dotični uradnik ironično: »Jaz mislil, da v Ljubljani znajo nemški?« Gospa pa mu je odgovorila na to zbadljivo vprašanje: »Morda bolje nego vi; ali vi bi na tom mestu morali znati slovensko«. Mlajši gospod, kateri pa je občeval z gospo slovenski, jej jo zagotavljal, da on bi jej rad ustregel, ali da ne zna pisati slovenski. Gospa je odšla: užaljena, da slovenski jezik nima v Trstu nikako pravice. Iz Nabrežliie uum pišejo: Mladenič Alojzij Ličen iz Kihemborka je bil vojak v Pulju. Ker pa mu je oče bolan na smrt, posrečilo se je, ga dohiti domov. Da bi preživil očeta, došel je v soboto v Nabrežino iskat dela in sicer v kamenolomu g. Toniesa. Poslednji mu je res rekel, da naj pride delat v ponedeljek. Na potu iz kamenoloma, jc mladenič, ki je bil truden, sel na kamen, da bi so ndpočil. Hkratu je priliitel k njemu orožnik, ki je hotel Lična vzeti seboj in zastonj je mladenič zahteval pojasnila, zakaj naj bi moral iti z orožnikom, ko vendar ni storil ničesar slabega. Na srečo je prišel blizo gospod Tonies, ki je potrdil, da mladenič išče — dela. Da ni prišel ta gospod, bi bil mladenič morda kje v luknji mesto na delu. Sedaj vprašamo : ali je ros potrebno, da sega tako daleč tista proslavljena energija ? ! Vsakako ho pa tudi ta dogodbiea prav lepo priklada okvirju — z i s t e m a. Odttreu prizor smo glodali včeraj okolo '/81. ure popoludne. Od kavarne Fabris je šla dalje po Torrento vrsta vinjenih novincev, prepevaj oči h italijanski, a za novinci par vrst kričavih, razposajenih in več ali manj razgaljenih »šešolot«, ki so kričale kakor za stavo in uganjale tako ba-hanalije, da so ljudje kar postajali na ulici. Radovedni, kako se z vrši stvar, ko to kričeče krdelo sreča redarja, sledili smo počasi in od strani. In res smo na poti od velike vojašnice pa do »Chioz- za« srečali tri redarje, a nijeden se ni zmenil ni za pevanje, ni za razsajanje razposajenih bab. Ali da j>ovdarimo: mi ne pripovedujemo tega kakor v zatožbo proti redarjem, ampak h' zato, k<-r po tem prizoru nismo mogli umeti pretirane občutljivosti slavne oblasti tedaj, ako kak novinec po — shn venski poje, ali denimo, da tudi kriči in mu »vinski duhovi« silijo marsikaj na jezik, kar mu vre v duši. Konečno moramo dati izraza svoji radovednosti, da-li je redarstvena podružnica v uredništvu »Lavoratora« tudi ta dogodek prijavila slavnim oblastim. Prcklieal Je. Glumio laških nazovi-katolikov, v resnici pa zaveznikov laških liberalcev in čifutov, glasoviti »Amieo«, jo v svoji 98. številki od leta 1897. prav na nekatoliški način obrokal »Našo SI. >go« in urednika tega lista. Obrekovanje je bilo tako drzno, da g. prof. Mandic ni mogel drugače, nego da je po svojem zastopniku, odvetniku dru. Rvbifru, uložil tožbo radi žaljenja na časti proti uredniku in proti lastniku lista, duhovniku Mioniju. In glej: učinek tožbe je bil popolen! Gospod Mioni je zaprosil odvetnika Ilvbafa ust,meno, urednika »Naše Sloge« pa pismeno, da bi zaustavila tožbo, a on da hoče preklicati razžaljenje. Ker uredniku lista »Naše Slogo« ni bilo do maščevanja, je res ugodil prošnji gospoda Mionija, a poslednji je preklical v 140. št. od 2">. m. m. Ne /aiicmarjnjiiio tehnične stroke! Pišejo nam : V I. razred tukajšnje državne realke jo vstopilo letos baje 7 Slovencev, kar glasno kriči, da smo v tem oziru letos ravno tam, kakor pred šti rimi leti. — Kolikor žalostno jo torej stanje .Slovencev v Trstu, tem tužneje je dela dejstvo, da slovenska mladina le tako neznatno zahaja v zavod, ki je vsemu narodu neobhodno potreben v mnogoterih ozirih, sosebno pa, da sc dvigne na tehničnem polju, na katerem je zastal menda za vsemi drugimi narodi eivilizovane Evrope. Sicer hitč na gimnazij cele trume slovenskih in mladeničev, a kaj to? Tudi realka bi jih morala imeti isto toliko! A dokler jih nima, so bode zdelo vedno, da je resničen rek: »Slovencev ni v Trstu!« Seveda jo realka, kakor novodobno učilišče, neznano velikemu dolu slovenskega naroda, in ako je žo komu kaj znana, so le-ta z mržnjo obrača od njo. — In to ne bi smelo biti! — Kajti tehnična stroka je med Slovenci šc-le v prvotnih povojih in še-le tedaj, kedar se ona dostojno dvigne, nadejati so nam je vsestranskega napredka. Zato bi morali slovenski starini nekoliko prevdariti tudi o izbiranju šol svojim sinom, in ako jim jc kaj ležeče mi narodu, pošiljali hi naj svoje sinove tudi na realko, tako, da bi so letošnje število slovenskih dijakov vsaj podvojilo ali potrojilo. — Primerno število slovenskih srednješolskih dijakov govorilo bi tudi za ustanovitev slovenske ljudske šolo v Trstu.—Dovolj l Naša posta, C. kr. davčna administracija v Trstu jo oddala na pošto pošiljatev nastopnim naslovom : »Cossutta Giuseppinn n. Brntina maestra eomunale, Trebič«. Pismo seveda ni šlo v našo Trebče, ampak v »Trebitsch« na Moravsko. In Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma DaNa Torre v Trstu Trg S. (liovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessanlro Levi Minzi v Trstu. Via lliborgo '31 in Plaz/a Rosario 'i (Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka, liogato skladišče oyledal, vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj iu franko. Naročeno blago ko stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to ručunil stroške. s?e©eeDe glej čudo: tam na ltforavMkem so pogodili, . oktobra: Plackt in tov., Gala. Solnčni: I Lunin: Izhod ob (i. uri H min. ! Izhod oh 7. uri H min. Zahod „ 5. „ >21). „ j Zahod „11. „ 3*J „ Ta je 41. teden. Danes je 271). dan tega leta, imamo torej Se 8!» dni. Različne vesti Rotšildovo premoženje. Lota 187(5. so imeli Rotšildi premoženja 5000 milijonov frnnkov. Iz obrestij tega premoženja bi se lahko živilo 580.000 ljudij, Ko bi se to premoženje podvojilo le vsacih 15 let — dozdaj se jim je možilo hitreje — zneslo bi bilo 1. 1890. že 10.000 milijonov in danes nad 15.000 milijonov frankov, iz katerega bi lahko živelo 1,600.000 ljudij, tedaj vsi Slovenci in še nekaj Hrvatov po vrhu. Ako bi so premoženje samo v tej meri množilo naprej, znašalo bi leta 1895. že .'100.000 milijonov frankov, iz katerega bi lahko živelo 87,120.000 ljudij, t. j. skoraj vsi prebivalci Avstrije. Ker pa Rotšildi znajo svoje kapitalije še bolj obrestonosno nalagati, množiti so jim premoženje še veliko hitreje. sečnik »Zadruga«, ko je bilo vseh slovenskih p»i-sojilnic komaj 30. Izmed 150 posojilnic in .r)0 drugih gospodarskih zadrug, kolikor jih je sedaj, sc pa že dobi toliko domoljubnih naročnikov, da list ne bode imel prevelikega primanjkljaja. V tej nadi se torej zopet oživi z novim letom glasilo: »Zadruga«, list za narodno gospodarstvo, in izhajalo enkrat v mesecu ter stalo 1' gld. na leto," oz, 1 g I d. za po-s o j 1 u i c e-35 a d r u ž n i c c »Centralne poso-j i 1 n i e e«. Ta list bode odprt vsem slovenskim in istr-sko-hrvatskiin posojlnieam in hranilnicam ter gospodarskim in vsem drugim zadrugam, kmetijskim, konsumuim in sličnim društvom. Na razpolago bodo seveda tudi cenjenim društvom: »Zveza slovenskih posojilnic« v Celju in »Zveza kranjskih posojilnic« ter društvu »Gospodarska zveza« v Ljubljani, pa tudi vsem domoljubnim pisateljem, kateri hočejo s svojim peresom pospeševati, slovensko in istrsko-hrvatsko narodno gospodarstvo. V Krškem, 16. avgusta 1898. Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske«. Narodno gospodarstvo. „Zadruga". Glasilo slovenskih in i s t r s k o-h r v a t s k i h p o s o j i ln i o i n h ran i 1 n i o. (Vabilo na naročbo). Prvi splošni zbor slovenskih in istrsko-hr-vatskih posojilnic v Ljubljani jo sklenil: Vsa društva in zadruge, ki so namenjeno v podporo slovenskim in istrsko-hrvatskim posojilnicam, naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi se povspeševalo slovensko in istrsko hrvatsko posojilništvo in vse slovenske gospodarske zadruge. Ta organ je ob ednem glasilo vseh slovenskih in istrsko-hrvatskib posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo matorijelno in duševno«. Ob enem je zbor poveril »Centralno posojilnico slovensko«, da izvrši njegove sklepe. Med najvažnejšimi sklepi ne nam poleg ustanovitve jubilejske zaloge in podpiranja »Naše straže« dozdeva ustanovitev posebnega glasila za naše posojilništvo. Na splošnem shodu so jo sicer zelo ugibalo o tem, da bi sc le kateri izmed obstoječih časnikov sprejel kakor organ slovenskega in istrsko-hr-vatskega posojilništva; toda niti jeden časnik ni popolnoma ugajal, da-si ne ji! bil jako zaslužen časopis sam ponudil v to. Zato je sklenila »Centralna posojilnica slo-veuska«, da bodo z novim letom izdajala poseben časnik za koristi naših posojilnic in vseh drugih gospodarskih zadrug, če bi tudi morala s tem še kaj žrtvovati od svojih itak pičlih dohodkov. Pa tolaži se s tem: Pred 10 leti jo bilo mogoče, da je »Zveza slovenskih posojilnic« izdajala svoj me- Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 4. (Zbornica poslancev.) Posl. Gross, d'Elvert in tovariši so predložili nujni predlog za privoljenje subsistenčnih doklad državnim slugom. Posl. d'Elvert, Noske in tovariši so izročili nujni predlog, s katerim poživljajo vlado, naj dela na to, da se tudi uradnikom na privatnih železnicah uravnajo plače. Zbornica je prešla potem na dnevni red. Poslanec Kaiser je izjavil, da njegovi stranki jo nemogoče udeležiti sc razprave o pogodbi, ker se ni ničesar zgodilo glede jezikovnih naredeb in ker vlada ne kaže niti voljo, da bi kaj storila. Iz tega pa naj so no sklopa, da je katera druga nemška stranka pozabila na odpravo jezikovnih naredeb in na druge narodne zahteve. (Govornik govori dalje.) Dllltaj 4. Ničesar ni še gotovega, da-li u s top i še jeden Poljak v ministerstvo. Ako se zgodi to, tedaj ustopi Bilinski, ki vsprejme ministerstvo trgovine. Dunaj 4. Politični krogi sodijo, da bode do zvršetka tega tedna na jasnem glodo preosuovo ministerstva. Dllliaj 4. Tekom današnjega dne so bila večkrat posvetovanja mod ministerskim predsednikom in načelniki skupin desnice. Jutri se utegnejo Hniti vsi klubi večine, da vzamejo na znanje poročilo parlamentarno komisijo o sklepih grofa Thuna. Potem sporoči ministerski predsednik ministerskemu svotu, ki se bode obdržaval pod predsedništvom cesarjevim, o svojih konferencah z desnico. Skoro na to pride do preosnutja ministerstva. Gledo oseb, ki bi imele vstopiti v ministerstvo, se širijo sicer razne govorice, ali gotovega se še ni- cesar ne ve. Dunaj 4. Sosebno dolgo se je posvetoval danes grof Tinta z baronom Dipaulijem, po čemer je soditi, da se vršo pogajanja s tem možem za vstop v ministerstvo. Povodom presnutja ministerstva iz- stopita najbrže minister za jioljedelstvo, baron Kast in minister za nauk, grof Bvlandt-Rheidt. Dllliaj 4. V krogih desnice se govori, da namerava imenovati grof Thun ministra-rojaka za (Vško. Pariz 1. »Oaulois« javlja da glede procesa Drevfus vlada popolno sporizumljenjo med generalnim prokuratorjem Manau-om in ministrom za pravosodje Sarrienom. Del i grad I. Kakor javljajo tukajšnji listi, je srbska vlada zabranila uradno poslovanje p. Vuičiču, kateremu je bilo, kakor nasledniku škofa Strossma-verja, poverjeno vodstvo rimsko katoliško cerkve v Srbiji. lOO do 300 gld. zaniorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez kapitala in rizika vrazpeČavanjom zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk, Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Pomladanski) zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tlsočcrnl cvet" (Mlllellorl). ( isti kri ter je izvrstno srodstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „M duc Mori" v TRSTU, veli trg. Tudi za 55 nvč. v markah dopofilje se franko. Hotel Volpich Effl ORLU" (AQUILJ trst - Via s. spiridione, corso, Via s. NicolO — trst Najbolj v srediSču mestu ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. v pritličju „Restavracija Pihen" od f. Volplcha. ZALOGI POHIŠTVA IN OGLEDAL Uafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištvu za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žlniulc Iu peresiilc, ogledal lil železnih blauajii, po cenah, (lit se ul bati konkurence. Tir Zavod za liforairap iii civilna tojačnica L? Frana Jiras ulicu Caserina 9 — v Trstu — ulica Uuaerma Priporoča »e za napravo uniform iu civilnih oblek. Postrežba poštena. zaloga vssh vrst za uniforme po tovarniških cena!, Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. lzlniju v Trstu dvakrat na dnu nizu u nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7, uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znafia: Obe izdanji gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 15J-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdnuje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-lo ulicah In trgih: Piazza Caaerma fit. 2. — Via Molin piccolo fit. 8. — Via 8. Micliole št. 7. — Potite della Fubra. — Via Rivo St. 30. — Cainpo Marzio. — Via delle Poste nuove fit. 1. — Via Caaerma At. 13. — Via Belvedere fit. 21. — Via Glicga St. 2. — Volti di Chiozza fit. 1. — Via Stadion fit. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto fit. lfcS. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na (»reti pri gosp. Pogorelcii, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri tfosp. Aui vdovi GafiperSič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakami g. Josipa Schwarz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite meti rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hrumim nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti Je moč«!" i