9. štev.
September 1893. Letnik XVI.
MINI GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izluijii po enkrat na mesec in velja za celo leto z inuzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vrcdnišlvo in upravništvo je v hiši „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.
Kritične opazke spisu „Glasbena doba 16. stoletja in Jakob Gallus".
(Spisal J. Mantuani). (Konec.)
V svojem predavanji o Gallusu sem rekel v okrogli številki, da so imeli tedaj nad dvajset znamenj*) za takt. To je bilo dobro premišljeno in se opira na resne študije ob originalih. Navajam tu le na nekatere poroke, vse iz 16. in 17. veka in popolne vrste taktovnih znakov, katere rabijo in navajajo:
1.)	Sebald Heydn. (De arte canendi. Nurnberg, 1540) str. 120 i. dr. Ta navaja jako pregledno: Signa essentialia 2, Signa augentia 6, Signa mi-nuentia 10, Signa modi maioris recentiora 4, Signa modi minoris re-centiora 6, vkupe torej 28 znakov.
2.)	Grlarean (Heiiricus Loris) (/ladeyjr/6odrn>, 1547) str. 301. 24 znakov.
3.)	Faber M. Greiior, (Musicae practicae eroternatum liber. 1552.) vkupe 29 znakov.
4.)	Adrian Petit Coclius (Compendium Musices, 1552) in
5.)	Ani 1»ros lVilphlingscdcr (Erotemata musices, 1563) imata 22 zn.
6.)	(laiuliits Sebastiauus Metensis. (Bellum musicale, 1563). 11) znakov.
7.)	Gioseffo Zarlino (Institutioni harmoniche, 1589) navaja ista znamenja.
8.)	Lucas Lossius (Erotemata musicae practicae, 1590.) ima 19 znakov; posebej za „proportiones" navaja (dupla) \ (tripla) { (cjuadrupla sc. proportio) Ti nepravi drobci postavljajo se vedno k enemu pri gori navedenih znamenj; torej imamo vsega vkupe 22 znakov.
9.)	Pedro Cerrone (El rnelpoeo y maestro, 1613.) ima 14 znakov.
10.)	Adam (rinupelzhaimer (Compendium musicae practicae, 1655.) jih ima 23 še v 17. veku! Prva izdaja te knjige prišla je na svitlo 1. 1501.,
*) Ta znamenja za takt, katera se pri tukaj naštetih skladateljih nahajajo, imajo obliko kroga in polkroga, s piko v sredi ali brez nje, navpično prečitanega, enkrat ali dvakrat
3 3 3 4*.
prekrižanega. Ob desni so jima pripisane tudi številke 2 3. j j 22, 33, 23, 32 i. dr.
S kombinacijo teh oblik in številk je bilo mogoče sestaviti'toliko število znamenj. — (j. pisatelj je. v svojem rokopisu vse znake natančno narisal in vredništvo C. Gl.-a se je trudilo, da bi bilo dobilo od kake strani dotičnih tip, a zaman. Prav zato smo bili prirnorani s koncem tega spisa toliko časa čakati ter si. še danes pomagati le z besedo mesto s podobo. Vredn.
torej v letu. ko je Gallus umrl Drugih izdaj je potem še več. Gumpelzhaimer sam je že umrl 1. 1625. Njegovo delo ostalo je pa tudi poleni se v veljavi. Zanimivo je pri tem delu opažati, kako se je vsebina spreminjala; poznejše izdaje razlikujejo se Tse po nekterih točkah vsebine. Sprejel je Gumpelzhainier vedno vse novotarije, ki so obveljale v glasbenem svetu; dokaz, da nimamo v teh knjigah nakopičene le stare teorije; nasprotno: podajajo nam vedno le tehniko svojega časa.
O pomenu teh znamenj spregovorim morebiti drugikrat. — Navedene priče bodo menda zadoščale, za dokaz da je bilo v 16. in celo v 17. veku nad 20 raznih taktovnih znamenj, nikdar pa nad osemdeset.
A ne samo v naučnih knjigah, podlagi vsej praktični tehniki, temveč tudi v praktiki sami so rabili toliko znamenj. Gallus sam je očevidno pokazal, da je samosvestno, neodvisen od drugih odstranil nepotrebnosti. On rabi dosledno le in ; v vsem velikanskem „Opus musicum" ne najdeš drugega znamenja — razven j edine izjeme v II. delu, št. 70. — Tu je moteta, štiriglasna v petih oddelkih. Prvi oddelek: „Subsanatores subsanabit Deus" — drugi oddelek: „Deus meus in auxilium" — tretji oddelek: „Ego autem semper sperabo" — četrli oddelek: „Sed et lingua mea" in peti oddelek: „Fac mecum signum in bonum". Ta spev je za spoznavanje in presojanje Gallus-ovega delovanja velike vrednosti. Kot sicer ne rabi nobenega druzcga znamenja nego gori navedeni, zjedinil je tukaj v tej jedini moteti malone vsa znamenja, ki so bila tedaj v rabi. Ne le to; pokazal je tudi vse zapletene kombinacije in prižimke, katere so izvajali s pomočjo teh znamenj. Dal je namreč raznim glasovom raznostroki takt; v petem oddelku n. pr. ima sopran . takt. alt j , tenor bas C*! Dva takta pred ima
sopran alt tenor O, bas | . Pet taktov pred tem ima vsak izmed štirih glasov drugo znamenje dvostrokega takta: sopran (g, alt {§2, tenor bas | . Ta peti oddelek imenovane metode ima le 33 taktov; v teh pa
■i l	3
nahajamo ta-le znamenja: J-, . 3, (£3, C, Q; g, C- C* ■»-> in
vrhu tega še skozi štiri takte hemiole. V četrtem oddelku imamo celo čisto nenavadno obliko 3 mesto O3- Določnejše naš veliki rojak pač ne more pod-učevati. Pretolmačimo si ta mrtva znamenja v živo besedo — in tehnika te motete slove: Tu imate zbrana vsa nepotrebna 111 oteževalna znamenja in posledice njihove porabe; da vidite, da znam tuditako pisati, ko bi hotel, podajam vam to moteteto; a jaz nočem tako pisati, ker je moja pisava ložje razumevna in se je tudi manj izvežbani lehko nauče. predno pridejo v moško dobo. Razvidno je iz lega, da je Gallus samostojno, neodvisen od sočasnikov z železno doslednostjo odstranil nepotrebne t a k t o v e znamenja.
I11 da ponudimo tudi pozitivnih dokazov, vzemimo njegove sočasnike. Lassus in Palestrina in vsi drugi rabili so še koncem stoletja mnogo znamenj. Redno jih nahajaš povsodi 8 znamenj. Luca Marenzio rabi celo v madrigahi 5 znamenj; Vecchi 6 znamenj; Praetorius rabi še 1. 1599 4 znamenja in
I. H. Scliein še 1. 1618 4 znamenja i. t. d. S tem mislim, da sem navedel dokazov dovolj — in to vse iz pristnih tiskov in rokopisov, kateri potrjujejo moje trditve.
Isto tako je z drugo točko menzural nega oblikoslovja : z liga t urami. Kot posledek vestnih preiskavanj zabeležiti nam je trditev, da je Gallus prvi načelno in zavedno opustil rabo ligatur ali jo je vsaj omejil do neznatnih posamičnosti. Ves „Opus musicum" in „Moralia" so temu priča. Redno nahajaš le ligaturo _I_j v različnih intervalih _— je isto kot prvo, samo
v drugem intervalu. Razven te nahaja se tudi njena modifikacija s hemiolo
1_* ^ in jedensamkrat našel sem v vsili njegovih delih	(Ligatura
■
obliqua) mesto —_ (ligatura recta) kar je le po obliki različno, po vsebini enako. O veljavi ligatur ne moreni govoriti na tem mestu obširno; omeniti hočem le, da je vrednost ligature —— = dve celi noti po našem
poznamnjevanji, ali po starem dve „semibreves", dasi je prva „longa* J= druga „brevis" = ; posamično imela bi prva sama štiri „semibreves* (=4«l
in druga dve. Če se ta ligatura j—_ prepiše v naš sistem, prevesti se
mora z !i l (ali navadno ). Ligatura s hemiolo n. pr. _■ ♦ v moderni pisavi izražena je: ^J. J. do česar se pa pride še le po matematičnih kombinacijah. Ko bi bila ta legatura brez hemiole, pisana bi morala biti
_— 4, prevedena pa ^ ^ ' : zadnja „semiminima" prišla bi u»e v
nastopni takt. Hemiola ■ izgubi v dvostrokem taktu svoje vrednosti,
ohrani torej ~ ; s tem pridobi še nastopna „semiminima" (♦) prostora v
istem taktu. To je vse v našem smislu povedano; stari takta v tem pomenu niso poznali.
Istotako kot pri taktovih znamenjih, naredil je Gallus tudi pri ligaturah eno izjemo. Pri lamentacijah Jeremijevih uporablja za melizme pri oddel-kovih črkah (aleph, betli, ghimel i. t. d.) tudi druge ligature — a jako
skromno. V vseh lamentacijah našel sem razven uže navedenih še te-le li-
_ _
gature (in sicer v vsih osmih glasovih): _—— (1 Škrat), j—[—| (Škrat)
—_| (Škrat) — — (okrat) _= (2krat). To so pa tudi vse ligature,
koje sploh moreš najti pri Gallusu.
Temu nasproti pa primerjajmo umotvore njegovih soeasnikov Lassusa, Palestrine in drugih, uverili se bomo, da je napačna trditev onih preisko-
valcev, kateri trdijo, da je posebno Lassus napredne, to je jednostavnejše meri. Uže Bellermanu (Die Musiknoten und Taktzeichen des 15. und 16. Jahrhunderts, Berlin, 1858) podaja nam na str. 14. precejšno število ligatur, katere je našel pri Lassusu samo v treh delih: Selectissimae cantiones, 1568, Psalmi Davidis poenitentiales, 1584, in Fasciculi aliquot sacrarum cantionum 1582. Bellermann tudi izrecno pravi, da Lassus ligatur ni niti odpravil, niti omejil. Bellermann podaja 1. c. te-le:
j _;■!♦ I=j=l = =•<>
Te ligature pobrane so pa samo iz

soprana, kjer navadno ni težkih ligatur. Stari so bili v tej zadevi res premišljeni. Sopran in alt sta visoka glasova, prisojena dečkom. To je pravilo. Dečku ne more se prisojati taka čila spretnost duha, da bi mogel isto tako brzo kot odraščeni izvajati sitne matematične kombinacije pri merjenji liga-turskih not ob celi armadi solističnih pravil. Težko razvozljavne ligature so doma v tenorji in v basu. Razven skupin, podanih od Bellermanna, našel sem v tenorji enega samega zvezka od „Selectissimae cantiones" še te:
I I . I	._i
in — =—. V Lassusovem „Magnum opus s
la I=—i — -
■ 4	i—_
musicum" izdanem od njegovih sinov 1. 1606. dobil sem v samem tenorji:
__j—;, potem nastopno monstrozno skupino: __ _— ___
T 1 j II I
—'—1=1	___Hotel sem začetkoma kot pri
Gallusu, posamezne ligature šteti in si beležiti, kolikrat da se ponavljajo; a ko sem se uveril, da jih je na jedni strani povprek okoli 40, sem pustil mamo delo. To so pa primeri iz samo štirih del; koliko bi nabrali, da bi vsa dela pregledali!
Še mojstra Palestrino si poglejmo. Iz samo dveh del njegovih (Motecta festorum, 1574 in Missae 4, 5 et 6 vocum, 1599) nabral sem si tele primere:
i i |=!. ♦ | |=|=l	** I.!

1=1=1 1=1=1. |=|• |—j"' ♦ l=y.| ♦	1=1^
—I i. t. d. Takih izgledov navel bi lahko na stotine, in to iz najbolj znanih skladateljev in najbolj razširjenih del one dobe: Morales, Vecchi, Kerle, Hieron. Lambardus, Seb. Heydn, Hesler, Sermisy, Bassengius, Ducis; Eccard in Stobaeus imata še 1. 1634 (!) v svojem delu: „Geistlicher Lieder" na 4 straneh nič manj nego 81 ligatur!
Ta raziskovanja podal sem, da pokažem, da je nedvomno ustanovljeno, kolika neposredna zasluga da gre v tej stvari Gallus-u. Da g. X. še dvomi o Gallusovih neposrednih zaslugah, mu seve ni zameriti: nihče se ni še podrobno I javil s tem; da oprostim njega in druge dvoma, podal sem nekatere podrobnosti. Sklepno izrekam le še srčno željo, da g. X. isto tako kritično zgodovino motri, kot je motril nekatere skladbe Gallusove. Oko njegovo je gotovo kritično izvežbano — a zgodovinska podlaga je tenka; osobilo mu nedostaje znanja o virih in dobrih spisih. — Kar je v spisu „Zvon-ovem" napačno in nenatančno, popravil sem v tem spisu po dosedanjih preiskavah; kar dobro, to sem vselej pripoznal. Upam, da napotita ta dva spisa posameznike, da pogledajo malo globočje v zgodovino in kulturni ražvitek najpopularnejše umetnosti — glasbe.
Dopisi.
Nove orgle na Koroški Beli.
6. France Goršifi, orglarski mojster iz Ljubljane je postavil na Koroški Beli, dokaiiije Radoljškp, nove orgle, ki imajo številko opus 60. Dispozicija:
I.	Manual (54 tipk).
1.)	Principal 8', štiri najnižje piščali lesene, druge cinaste.
2.)	Viola di Gamba 8', sedem pišfial les., druge cinaste, lep rezoč glas.
3.)	Hohlfldte 8', 24 lesenih, 30 cinastih.
4.)	Octav 4', cin.
5.)	Superoctav 2', cin., poje tudi z .Mixturo.
(1.)	Mixtur, tri- in štirikratna, 204 cinastih pišfial.
II.	M a u u al (54 tipk).
7.)	Gcigenprincipal 8', 7 lesenih, 45 cinastih.
8.)	Salicional 8', 12 lesenih, 42 cinastih.
9.)	Zartgedeckt 8., 12 „ 42 „
10.)	Flute harmonique 4', cin., jamlje pivpiskati pri tretjem C.
Pedal (27 tipk).
11.)	Subbas 16' (pokrit) les.
12.)	Violoncello 8' (odprt) les.
13.)	Subbas-piano, mehaničen spremen.
Število lesenih pišfial ............120
„ cinastih „ ............624
Skupaj . 744
Postranski vlaki:
14.)	Manualcoppel II. k. 1.
15.)	Suboctavencoppcl D. k I.
16.)	Pedalcoppel k I. man.
17.)	Pedalcoppel k II man.
Zbiralniki:
a)	Tutti.
b)	Forte; Št.: 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, II, 12.
c)	Mezzoforte; Št.: 1, 2, 3, 8, 9, 10, 11, 12.
Orgle stoje prosto, preti njimi je igralnik in spredaj še za eno osebo prostora. Omara priprosta, a jako okusna; igra lahka ko pero, cela vnnjnost elegantna. Glavna stvar pri orglah je seveda glas. Prečastito knezoškofijstvo je mene z odlokom 7. avg. 1893 št. 1930 pooblastilo, da intervenujem pri kolardaciji; zategidclj sem se podal 17. avg na Koroško Relo, kjer sem poldrugo uro preskušal orgle m vse strani vpričo gg. župnika, župana, cerkv. ključarja in številne Javorniške gospode. Našel sein, da vsi toni odgovarjajo urno in odločno, tudi Salicional v nizki legi, kar se redko navaja Vsi spremeni so karakteristični in le vsled tega je mogoče narediti raznih kombinacij, ki kažejo orgle v vsi krasoti. Vedno nove boje (barve). Principal je pravi, pristni Goršičev principal široke menzure, čigar krasoto priznavajo tudi inozemski mojstri Gimb.i lepo rezoč.i, Geigenprincipal rahel odsev glavnega Principala. Občudovanje zbuja zlasti Zart-Gedeckt 8' in Cello 8', ki se oglaša rezko in brhko, kakor bi imel Percussion. Subbas ima debrl glas, saj ga orgle potrebujejo, ker je edini 16'. Za nežniše spremljevalcu služi Subbas - piano, ki je mehaničen spremen. Goršič je namreč naredil v orglah še jeden manjši meh, iz katerega prejema isti Subbas rahlejo sapo in se glasi vsled tega mileje. Res je, da višji glasovi nekoliko detonujejo, ali v sredi se pozna prav malo, spodaj nič. Ta Subbas-piano ni bil v prvotni dispoziciji, Goršič ga je naredil povrhu. Pri malih orglah je tak Subbas prava dobrota.
Cena orglam je 2450 gld.; nekaterim se bo zdela visoka, a če delo pogledamo, ni velika. Treba je le stene orgel proč vzeti, potem se pokaže natančnost dela. Cin lep ko srebro, les suh in zdrav, da ga je veselje pogledati. Vse lepo pousujeno, da ni čutiti ni najmanjega ropota.
Edina mikstura bi smela bili manj kričeča. Zakaj pa jo je Goršič intonoval tako? Iz prevelikega ozira na pokvarjen okus tistih, ki orgle ocenjujejo le po ojstrosti miksture-Čas je skrajen, da se opusti ta predsodek. Tudi meni je všeč blišč polnih orgel, vendar sunt certi denique tines. Priznati pa moram, da jo je Goršič pri postavljanji omilil, v delavnici je bila celo preojstra. Jako nerad pogrešam tudi Unda maris ali Harmonika", ki bi bila dala orglam še večjo milobo ; a to šmentano denarno vprašanje zatopi marsikatero opravičeno željo. Sicer bi se bil Supi roctav 2' skhnil z miksturo in mesto njegovo naj bi bila zavzemala Unda maris, ki se nam je tolikanj priljubila.
Storim le dolžnost vestnega poročevalca, če rečem, da se je delo popolnoma posrečilo in da ono samo hvali mojstra.
Drugih podrobnostij v orglah ne omenjani, ker vse je storjeno po solidnem in že znanem Goršičevem zistemu.
V Ljubljani, 24. avgusta 1893.	P4- Hugolin Sattner.
Iz Vipavske doline, sredi septembra. Nimam sicer kaj posebnega poročati, a ker je že nekaj let sem navaduo postalo, da v septembru pride dopis v C. Glasb, iz naše doline, naj se ohrani še za naprej. Velika shoda dne 15. avg. in 8. sept. v romarski cerkvi v Logu sta namreč minula, ob kateri priliki se zbero bližnji cerkveni zbori k skupnemu sodelovanji. Sv. maša se na ta dneva služi ob 10. uri z obilno azistenco, za slavnostni govor se povabi vselej kak tuj govornik, ljudstva se zbere na tisoče od blizu in daleč; zato tudi cerkveni kor ne sme zaostati. Dasi je cerkev zelo prostorna, vendar že dober kvartet precej zda, kadar je hram božji bolj prazen; ali ko se drenjajo v gnječi ljudje po ladiji in so stranski kori vsi zasedeni, tedaj se pa še pri omolui vročini močan zbor v sopari zgubi.
Dne 15. avg. pel je vipavski in šturski mešani zbor Foersterjevo mašo in honorem s. Caeciliae vso brez orgel. Škoda da nimamo več ženskih glasov, kajti le v Vipavi in Šturji imajo mešani zbor, drugod pojejo v cerkvi le možki. 8. septembra peli so pa trije moški zbori skupaj Schweitzer-jero mašo op. 32. z obligatnim spremljevanjem orgel. To je res skladba enotnega duha a polna življenja. Dasi je precej težka, je šla vendar prav gladko. Pri glavni skušnji v nedeljo pred praznikom se je le prej opozorilo na nekatere bolj težavna mesta in samo na dveh krajih smo morali še ponoviti, da so bili pevci z or-ganistom in dirigentom edini. Migljaj z roko je celi zbor navajal k pp. crescendo, forte in decrescendo.
Da so se razne vloge izbrale vse po liturgičnib predpisih ni potreba še posebej omenjati. Kako se razlega petje, in kak vtis naredi na poslušalca ne morem povedati; človek stoječ sredi velikega zbora nima onega duševnega vžitka, katerega dobi poslušalec sredi cerkve. A menim, če 24 grl, 6 še precej močnih ti nor I. in nekaj krepkih basov II. zdaj čveteroglasno, zopet dvoglasno, ali unisono poje in sicer poje korektno in čisto kakor je skladatelj postavil, je to na kmetih že nekaj. Zato se tolažimo, da smo tudi letos svojo dolžnost spolnili, kolikor je bilo v naši moči.	V
f Adolf Harmel.
Dasi tudi je našim čč. bralcem po drugih listih znana smrt prečastitega gospoda Adolfa Harmel-a, dekana komenskega, smatramo si v dolžnost, jo v Cerkv. Glasbeniku zabilježiti še čez mesec dni. Saj smo ga vsi predobro poznali kot uzorntga duhovnika in gorečega cecilij anca, kakoršnih je med nami Slovenci prav malo. Deloval je blagi pokojnik neumorno že v bogoslovskem semenišči za cerkveno in drugo pošteno petje, potem v Cirknem, kjer je kapelanoval, dalje skozi 13 let kot župnik v strmih Šebreljah in na zadnje kot dekan v Komnu, kjer je v najlepših moških letih po kratki bolezni in prejetih sv. zakramentih za umirajoče udan v božjo voljo dne 2. septembra t 1. izdihnil svojo blago dušo. Pogreb je bil veličasten; udeležilo se ga je nebrojno število žalujočega ljudstva ter 33 duhovnikov domače in sosednjih škofij; veliko črno sv. mašo in mrtvaški govor imel je preč. monsg. vodja dr. Jos. Gabrijevčič iz Gorice. Pri tej tužni slavnosti niso jokali, kakor se piše, le otroci in ženske, ampak vsi, možaki in ženstvo, svetni in duhovniki.
Prejeli smo iz predrage in spretne roke obširnejšo o-mrtnico r. g. dekana za naš list; a prihranimo jo za prihodnji list, ker bi je radi ne delili, ampak jo celo prinesli. Zato za zdaj izrečemo le prisrčno molitev, naj usmiljeni Bog na priprošnjo sv. Cecilije, katero je rajni z besedo in v dejanji častil, mu že skorej da poslušati angelsko petje v svetili nebesih. R. I. P.
Naše priloge.
Dovršivši gradualije „de tempore", začenjamo izdajati gradualije „de communi et proprio sanetorum", katerih utegne biti nekaj manj nego prejšnjih. Da je vsem cerkvenim zborom tacega dela nujno treba, to čuti gotovo vsak organist in pevovodja, ki hode službo božjo opravljati v zmislu liturgičnih predpisov, in to tudi priznavajo vsi merodajni krogi. Sicer je še nekoliko takih gospodov, ki se ne vežejo na liturgične besede iz tega uzroka, ker se hočejo ljudstvu pokazati s to ali uno „efektno" skladbo, ne glede na formular do-tičnega praznika; tako muziciranje pa ne gre cerkvi, katera ni niti gledišče niti koncertna dvorana. Poživljamo torej zopet vse čč. gg. organiste in pevovodje, da se naročajo na to nadaljevanje gradualij, pristavljajoč, da vsi novi naročniki dobe prejšnji del „de tempore" po uaročilni ceni, torej celo zbirko po 1 goldinarji, ako naročd najmanj 4 iztise. Inače je cena enemu iztisu 1 gld. 50 kr. Prejšnji čč. gg. naročniki se vpišejo koj kot novi naročniki, ako se sami pismeno ne odpovedo.
Razne reči.
5 Štajercev, 2 Korošca iu 1 Primorec. Tak6 se si. odbor uašega Cecilijinega društva zares blage volje ozira na druge di.jeceze. Kdaj pa bodo glede podpore in razširjenja uašega zavoda kaj ukrenile sosedne nam škofije? O tem prihodnjič.
—	V Škofji Loki se je dne 2. avg. pela v kapucinski cerkvi Giovani Palestrine „Missa brevis", katero so dobri glasovi pevcev izborno izvršili.
—	Došel nam je prijateljski list od onkraj kamniških planin z podčrtano opazko, da njega vsebina ni za tisk namenjena List opisuje žalostno stanje cerkv. glasbe v tainošujem okraji ter tiho nasprotovanje od nekaterih strani proti potrebni cerkv.-glasbrni reformi. Oziraje se na željo g. pisca, ne priobčimo celega pisma, a ne moremo se zdržati v dokaz opravičene tožbe priobčiti nezaslišani slučaj, da seje nekje tam pri svatovski maši igralo z ročno harmoniko Domači g. župnik o tem sicer prej ni nič vedel, ker se mu je reklo, da bode tiha maša; toda factum kaže, da je »škofovskemu očesu in ušesu" tu treba vmes poseči z železno roko in ne z gla<;e-rokovicami. Kam pridemo sicer!
—	Hans Richter, spreten vodja dunajske opere, je izbran za prvega dirigenta dvome kapele; nastopil bode svojo službo še to jesen.
—	Tiskarno R. Thomas & Comp. v Toulouse na Francoskem, v kateri se tiska francoska „Musica saera", uničil je dnč 9. julija t. 1. silen požar. Tudi „Musica saera" ima veliko škodo, ker so zgorele rezane plošče za glasbeno prilogo, mnogo stavljenega teksta, rokopisov, računske knjige in imenik naročuikov. Izdaja lista mora radi te nezgode zaostati nekoliko mesecev.
—	V Kolinu o Rajnu ustanovilo se je »občno orglavsko društvo" kojega smoler je idejalno in materialno povzdigniti važni stan orglavcev. Častni predsednik novega društva je č. g. stolni kapelnik Cohen. Želimo mu mnogo vgpeha !
—	V Stuttgartu umrl je kr. kamorni pevec Fr. I. Schiitky, rodom Ceh, v 77. letu svoje starosti. Zložil je več cerkvenih skladb, katere tudi cecilijanski zbori prepevajo; iu ga hvalijo, da je bil pobožen mož. Naj v miru počiva.
Oglasnik.
Missa in lionorem Sacratissinii Rosarii 15. Mariae Virginis. Ad IV voces iuaequales c. org. composuit Ign. III a d ni k, op. 19. Avtogrofovana partitura stane 50 kr. Časi prouzroči malenkost veliko spremembo, in časi se marsikaj človeškemu duhu bolje posreči, ako več premišljuje in se ne prenagli. To nam je prišlo na misel koj pri prvem taktu: kako necerkveno in oporabljeno poje sopran pobožne besede »Gospod, usmili se nas!" Dajte kot tretjo noto sopranu „g" (alt naj podrži „eu) in skladba s tem pridobi. V 7. taktu nam zadržek sekunde v tenoru ne dopade; proč s piko. Zveza 2. stavka (Christe eleisou) z »Da capo" je medla, srednji omenjeni stavek bi moral končati v F-dur. (V 3 zadnjih taktih mora pred „li" stati povsodi oddelatelj). Enako je prehod v »Čredo" pri začetku stavka »Et incarnatus est" iz prejšnjega stavka, v katerem pedal nekoliko enolično in iudi banalno ropoče, po glasbeni estetiki neopravičen. Na koncu stavka »Sanctus" naj poje bas tretjo noto pred koncem „g" namesto „d", kar se bode mnogo lepše slišalo. G. Hladnik ni začetnik, zato pričakujemo od njega vsakikrat več; in res ima ta-le skladba mnogo lepih, dobro zloženih stavkov in se vidi, da si g. skladatelj okus zmir bolj brusi in - ako bode pred natisom samega sebe še bolj strogo kritikoval — ne bode nam kmali treba se nad kako napako spod-tikovati. Za posluh je maša melodijozna, za petje (tudi večkrat »unisono" z orgl.) lahka, torej želimo g. skladatelju mnogo naročnikov.
Missa (le Špiritu saneto. Ad IV voces inaequales composita et reverendissimo domino, domino Francisco Ogradi, alibati - paroeho Celejae dedicata auetore Joanne Pogačnik, op. 7. Partitura se dobi po 60 kr. pri skladatelju v Celji. Natisnil Milic v Ljubljani. Kratka, lahka in melodijozna maša, dozdaj najboljše delo istega sklada-datelja, bode povsodi, tudi slabejšim cerkvenim zborom jako dop.idlu. Izvzemši namreč nekaj malo taktov pri „Crncifixus" in »Hosanna" je vsa skladba vseskozi homofonično zložena; vse teče gladko drugo iz druzega in se milo posluša. Priporočamo vrlo to ljubko skladbo. Majhno pomoto v tisku si vsak organist lahko sam popravi; na str. 4. so namreč v 1. vrsti besede pod basom „tu solus altissimus" namenjene sopranu.
Današnjemu listu pridana je 9. štev. prilog.