Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Dio.
DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. —• Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 44
Sobota, 2. Junija 1934
Leto IX
Nameščenci proti srednjeveški reakciji
Ljubljanski In mariborski privatni nameščenci protestirajo preti nameravanemu atentatu
na njih pravice
V torek, dne 29. m. m. se je vršilo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice ob polni dvorani in vesti-bulu protestno zborovanje nameščencev, ki ga je sklicala ljubljanska podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije.
Poročala sta s. Josip Petejan in s. Ciril Štukelj.
Privatni nameščenci se morajo boriti za izboljšanje svojega položaja. S svojimi in s sodelovanjem z delavskimi organizacijami so si že marsikaj priborili. Delno pokojninsko zavarovanje, razmeroma moderni obrtni zakon in zakon o zaščiti delavcev.
Sedaj pa silijo poslodavci nameščence in delavce, da se bore za ohranitev tega, kar že imajo, da branijo to, kar so si v reakcionarni Avstriji priborili že pred petindvajsetimi leti. V svoji novi domovini pa se morajo boriti, da se jim to ne vzame.
Delodajalci in idec-logi rneščan-skofašistične miselnosti bobnajo, da hočejo odpraviti politiko in razredni boj. Ali so v tem primeru! izzivali razredni boj delavci in nameščenci? Ne! Poslodavci nastavljajo nož s tem, da hočejo kratiti delavcem in nameščencem že zdavnaj pridobljene pravice. Razredni boj se je pričel v tem primeru z one strani.
Po delodajalskem načrtu bi
bili oškodovani ne le nameščenci, marveč tudi delavci, vajenci.
Za vse te predlagajo delodajalci bistvena poslabšanja. Odpravi naj se vajenski pouk ob delovnih dneh med delom ter vrši ob nedeljah in zvečer po sedmi uri itd. Zanimivo bi bilo poznati ta načrt delodajalcev v vseh podrobnostih.
Intrige so začeli poslodavci že takrat, ko so skušali uvesti za nameščence delavske knjižice.
K obrtnemu zakonu naj se izdajo potrebni pravilniki, novelizira pa zakon le toliko, kolikor je potreben pojasnil. To je naša zahteva.
Značilno je tudi, da se ta gospoda (v Skoplju) ogreva za stanovsko državo, kar pomeni toliko, kakor da >iaj dobe delodajalci pravico diktature nad nameščenci in delavci. V Italiji organizirajo tako državo že trinajst let, toda Mussolini je nedavno sam pripozual, da ne gre. Moderna tehnika in socialne raz-xiere n's<) Primerne za srednjeveško sožitje človeštva. Isti glasovi j^hajajo iz Nemčije in Avstrije. Naša država pa je poleg tega pred-vsenr agrarna.
Mi napraini vsem tem »proble-lotri« zmešanih filozofov in preme-Cl,,h kapitalistov
zahtevamo enakopravnost.
raki'«imam0, Gospodje naj tVin hiti ? v rc<Ju davke, če lio-2! ,St?j.tako dobri državljani,
S£cV55°VNal nc Okoriščajo
države m državljanov, naj ne taje
SZ "V*«"0 »'^io ono. kar zahteva država od njih. Preveč
/sledov ze imamo v praksi Preveč liku	lje opraviti s takimi de-
Zato pa, ker smo nameščenci tudi državljani, ki se imamo pravico boriti za svoje interese, je naša dolžnost, da strnemo svoje vrste.
Žid, kristjan, Francoz, Anglež itd., vsi podjetniki so edini. Nam pa hočejo natvezati razliko med narodi in verniki.
Njim gre za profit, v tem so si edini; nam gre za pravice, ki jih še nimamo in smo socialno šibkejši; ali naj se mi prepiramo za taka vprašanja, ko nam je težak socialni položaj skupen?
Kako bi bili bedasti in smešni, če bi poslušali vsa šušljanja v naša ušesa!
Značilno je tudi, da «.■»•- *	•
časopisje še ni obsodilo atentata poslodavcev na obrtni zakon, oziroma nameščence in delavce, pač pa indirektno odvračalo nameščence od našega shoda. Kako pretresljive opise socialne bede pa prinašajo časih. Solze bi oblile čitatelja, če bi veroval iskrenosti teh opisov. S:daj pa molče. Molče, ko pripravljajo delodajalci za delavce in nameščence udarec, ki more povzročiti le še slabše socialne razmere
Ce zamorca oblečeš v salonsko suknjo, ostane zamorec. Zidovi mesta Jerihe, tako pravijo, so se podrli od trobentanja izraelske vojske. To se pravi, kapitalist ostane kapitalist in njegov ideolog njegova opora tudi ob najbolj svetohlinskem licu. Zidovi Jerihe so se podrli od trobentanja, to pa danes več ne velja. Tarnanje, vzdihovanje zaradi slabih razmer ničesar ne odpravi. Krivic ne odpravi nobena trobenta. Danes je potrebna borba, za borbo je pa neobhodno potrebna močna enotna strokovna organizacija: svobodne strokovne organizacije, h katerim pripada tudi Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije.
Delavci in nameščenci morajo zavračati vse ideologije, ki silijo nazaj v srednji vek in ki imajo namen, zasužnjiti delavca in nameščenca.
Mi zahtevamo enakopravnost. Vsak drugačen koncept je krivičen in za nas nespremljiv.
Izvajanja govornikov je zborovanje sprejemalo s ponovnim' burnim odobravanjem.
Soglasno je bila končno sprejeta naslednja
Resolucija:
Najavljena je že dalje časa novela k obrtnemu zakonu z dne 5. novembra 1931, ki ima namen, določiti pomen dvoumnih ali nasprotujočih si določb zakona. To zagotovilo je dal zastopnikom delavstva že eden ministrov za obrt, trgovino in industrijo, češ, da vlada zakona ne namerava bistveno izpreminjati. Istotak je namen pooblastilnega zakona, ki je bil sprejet z državnim proračunskim zakonom.
Delavske zbornice so sporazumno z delavskimi in nameščenskimi strokovnimi organizacijami v ta namen že predložile Pristojnim ministrstvom konkretne predloge, ki odgovarjajo navedenemu stališču.
Poslodavske zbornice pa so na svojih tajnih konferencah sklenile načrt reforme, ki pomeni silno poslabšanje veljavnega obrtnega zakona zlasti glede na veljavne pravice privatnih nameščencev, ker izloča gros teh nameščencev iz nameščenskega prava, ter uvršča pod enako poslabšano delavsko pravo. S tem bi bili nameščenci prizadeti predvsem glede odpovednega roka, pridobljenih pravic do odpravnin in drugih socialnih ugodnosti.
Zbrani nameščenci najenergičneje protestirajo proti zahrbtni nakani poslodavcev. Obenem opozarjajo na konkretne predloge delavskih zbornic ter pooblastilni zakon, ki dopušča izpremembo zakona le v definicijo dvoumnih in nasprotujočih si določb.
Nameščenci in nameščenke apelirajo na gospoda ministra za obrt, trgovino in industrijo ter na gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da načrt poslodavskih zbornic zavrneta, ker je nesocialen in reakcionaren ter nasprotuje tudi duhu mednarodne socialne politike in upoštevata konkretne predloge delavskih zbornic, ki odgovarjajo tendenci pooblastilnega zakona in načelu ministrstva.
Lepo uspelo zborovanje mariborskih privatnih
nameščencev
Tudi v Mariboru je protestno zborovanje trgovskih in privatnih nameščencev, ki sta ga sklicali Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije in »Pomočniški odbor« minulo sredo v dvorano Delavske zbornice izredno lepo uspelo. Obisk je bil rekorden.
Na zborovanju je poročal predsednik Zveze sodrug Petejan, ki je v stvarnem in temperamentnem govoru orisal položaj nameščencev in razkrinkal nakane podjetnikov, ki
so na skrivaj izdelali načrt za poslabšanje obrtnega zakona. Zborovalci so ves čas živahno pritrjevali izvajanjem govornika in naglašali, da si pridobljenih pravic ne bodo pustili okrniti.
Zborovanje je pozdravil tudi predsednik »Pomočniškega odbora« g. Vrisk, za »Društvo odvetniških uradnikov« pa g. Gilčvert, nakar je bila soglasno sprejeta protestna resolucija, ki bo predložena na merodajnih mestih.
Nove stavke v Ameriki
300.000 tekstilnega delavstva grozi s stavko
Nasprotje med delavstvom in delodajalci se v Severni Ameriki vedno bol) zaostruje. Ker pogajanja doslej niso privedla do zadovoljivega rezultata se pričakuje, da bo nad 300.000 tekstilnih delavcev stopilo v stavko za zboljšanje svojega položaja.
Pa tudi v ostali industriji postaja položaj vedno bolj napet in se strokovne organizacije mrzlično pripravljajo na generalno stavko, s čemur upajo, da bodo prisilili trdovratne delodajalce k popuščanju.
Italijanske Intrige
Madžarska bo obtožila tudi £ehoi lovaSko
Madžarski tisk razširja izmišljene vesti o obmejnih konfliktih, ki jih baje povzročajo namenoma češki obmejni organi na madžarski meji. Madžarska vlada namerava vložiti pri Društvu narodov pritožbo proti Ce-hoslovaški, kakor svoječasno proti Jugoslaviji. Madžari bodo samo za eno blamažo bogatejši, za katero se bodo lahko zahvalili italijanskim intrigam.
Mednarodna konferenca dela
Te dni se vrši v Ženevi 18. mednarodna konferenca dela.
Na dnevnem redu te konference so jako važna socialnopolitična vprašanja. Predvsem je na dnevnem redu uvedba 40-urnega delovnega tedna, zavarovanje za nezaposlenost in razne oblike pomoči za nezaposlene, načini počitka, pridobljene pravice delavcev ob selitvi iz države v državo, zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, zaposlitev žene itd.
Prva tri vprašanja se bodo obravnavala v sklepni debati, ostala šele v prvi debati.
Jugoslavijo bodo na tej konferenci zastopali: predsednik delegacije je Konstantin Fotič, drugi delegat Dušan Jeremič, namestnik in izvedenec Radovan Matija Sevič. Dalje: dr. Krmpotič Marijo, Milena Atanačko-vičeva; delegat delodajalcev Djoka Curčin, delegat delojemalcev ter kot izvedenec dr. Živko Topalovič.
Litvinovi predlogi razburjajo Anglijo
Litvinov je v svojem ženevskem govoru o razorožitvi dal Društvu narodov v najvljudnejši obliki ultimat.
V	njegovih izvajanjih je vpletena pozitivna zahteva, da mora Društvo narodov nekaj ukreniti proti onim državam, ki poizkušajo rušiti mednarodne zakone. Ce se to ne zgodi, se bodo države, ki hočejo zagotoviti mir, organizirale zunaj Društva narodov.
l'o stališče Litvinova je vznemirilo zlasti Anglijo in Italijo. V Angliji je vse kapitalistično časopisje proti naziranju Litvina, češ, da bi vsaka angleška vlada, ki bi podprla to načelo, podpisala smrtno obsodbo angleškemu imperiju ter ojačala vpliv Francije. Edino glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« in še »Morning Post« zagovarjata Litvinov koncept. Ce ne gre z Društvom narodov in ne s posebnim organom, ki bi forsiral razorožitev, potem je potrebna zveza držav, ki iskreno želi utrditi mir. To je edina pot mirovne politike.
Razumljivo je, da se Anglija in Italija upirata rešitvi razorožitvene-ga vprašanja, ker imata svoje imperialistične namene, ki so se pojavljali na vseh dosedanjih mednarodnih konferencah. Pomisleki Anglije in Italije so onemogočali vsakršno pozitivno inicijativo.
Vznemirjenje pa se pojavlja tudi v Nemčiji. Odkar je Nemčija izstopila iz Društva narodov, je vedno bolj osamljena ter se boji popolne izolacije.
Načela, ki so se razpravljala na seji glavnega odbora, bodo prevevala tudi plenum razorožitvene konference. Za kaj se bo ta odločil, še ni gotovo. Vsekakor je pa novi problem razorožitvenega vprašanja zgodovinski dogodek.
Turčija se oboroSuje
Kakor poročajo časopisi, je Turčija naročila na Japonskem deset novih križark za svojo vojno mornarico; več velikih podmornic, letal, modernih topov in drugega orožja. Japonska bo dobila za odplačilo dovoljenje, da sme zgraditi v Turčiji svojo industrijo. Račun za bojno orožje bo torej plačalo turško delavstvo.
Sestanek delegatov razoro2itvene konference
Dne 29. m. m. so se zopet sestali delegati razorožitvene konference v Ženevi. Predsednik Henderson je obširno opisal razvoj tega vprašanja ter pozival k resnemu razmotri vanju problema. Ce ni konferenca volje, da dela za razorožitev in mir, potem naj se razorožitvena konferenca razide in vrne mandat Društvu narodov.
Pomembno je, da se je tega sestanka udeležilo petnajst zunanjih ministrov raznih držav. To izpričuje, da raznim državnikom tekmovanje v oboroževanju že tudi ježi lase, ker’ vedo, da mora slediti dosedanji politiki ogromen usoden pokolj z neznanim izidom neglede na strahovito trpljenje in bedo človeštva, ki bi jo povzročila splošna vojna.
Konference se je udeležil tudi ruski zunanji komisar Litvinov, ki je na sestanku obširno govoril o položaju in o razorožitvenem problemu samem. Rekel je, da miru ne more biti, dokler je orožje. Mir je mogoč le brez orožja. Oboroženi mir je samo interval med dvema vojnama, ki pa obenem nasprotuje načelu Briand-Kelloggovega pakta. Potrebna je torej materijalna razorožitev in s tem ustvaritev jamstva za mir. Potrebno je pa zahtevati še druge ganarcije v korist onih držav, ki nimajo agresivnih namenov, ne žele vojne, pa bi bile v primeru vojne napadene. Za pristanek razorožitve je potreben pristanek vseh držav, dočim za druge ukrepe v prid varnosti soglasnost vseh držav ni potrebna. Varnost bi se mogla doseči s paktom o definiciji napadalca. Univerzalni ali evropski pakt bi moral biti izpopolnjen s posebnimi regionalnimi pakti, to je poleg splošnega še od države do države.
To Litvinovo odločno stališče se domala ujema s stališčem Francije. Litvinov pravi dalje, da so se doslej mirovne konference sklicevale navadno po končanih vojnah, da razde-le vojni plen. Po njegovem mnenju pa naj bi se razorožitvena konferenca pretvorila v permanenten organ, stalen odbor, ki naj skrbno zasleduje dogodke ter čuva varnost držav pred vojnami. V primeru grozeče vojne naj bi ta organ pozval vse države, ki jim grozi vojna nevarnost, da podpro po svojih močeh materijalno in ekonomsko ogrožance. Reklo se bo, da ima te na'oge Društvo narodov. Toda Društvo narodov se bavi z velikimi problemi, za to specialno vprašanje je pa neobhodno potreben poseben organ, ki bo imel nalogo vojno preprečiti.
Ne pozabite:
tekne ob vsakem času!
Nastop Litvinova je pomemben, ker pomeni važen preokret ruske politike v najkritičnejšem trenutku. Litvinovo načelo je konferenca formalno sprejela in s tem preprečila nevarnost, da se konferenca za razorožitev sploh ukine.
Henderson je na podlagi teh raz-
govorov izrazil svoj optimizem, češ, da mora -cvet končno le uvideti potrebo jamstva za mir.
Mir bo zagotovljen končno takrat, kadar bodo te mednarodne korporacije razorožile kapitalizem in imperialistične sile, ki imajo domala dik-tatorično oblast v teh ustanovah.
Ruski dolgovi — FaSistiina nesolidarnost
Ameriška »Prosveta« piše:
»Iz Washingtona poročajo, da je Rooseveltova administracija uvrstila tudi sovjetsko Rusijo med »defaltira-ne« dolžnike, to je take, ki nočejo plačevati svojih dolgov Združenim državam.
Sovjetska vlada odločno vztraja, da ne dolguje ničesar. Ona priznava le tiste dolgove, ki jih je sama naredila, noče pa biti odgovorna za dolgove ruskega carja, niti za posojilo, ki ga je najela Kerenskijeva vlada.
Stvar ni malenkostna. Ako sovjeti prevzamejo odgovornost za carske in Kerenskijeve dolgove Ameriki, bodo morali prevzeti tudi za vse ostale ruske dolgove iz vseh prejšnjih časov, ki znašajo milijarde. Ce je to pravično, tedaj je pravično tudi to, da washingtonska vlada plača dolgove, ki jih je naredila rebelna konfederacija na jugu Združenih držav za časa civilne vojne pred 60 leti.
Amerika ni posodila ničesar sovjetom, torej nima nič terjati od njih.
Carske Rusije pa ni več — ta je mrtva tako korenito kakor je mrtva konfederacija na ameriškem jugu.
Ameriške terjatve carskih dolgov in uvrstitev sovjetske Rusije med »defaltirane« države je ne le smešno, temveč tudi bedasto.
Nedolgo tega je ušla iz Nemčije vest, da so se grdo spopadli naciji iz Nemčije in naciji iz Avstrije blizu avstrijske meje na Bavarskem.
Več tisoč avstrijskih hitlerjevcev je pribežalo na Bavarsko, ko je Doll-fussova vlada začela pestiti nacije v Avstriji. Bavarski naciji so svoje avstrijske brate sprejeli po bratsko in jim dali stan, kjer čakajo na invazijo Avstrije. Toda bratstvo ni ostalo neskaljeno. Avstrijski in bavarski na-
ciji so se nekaj sprli med seboj in zgrabili za orožje. Streli so pokali kakor v turški vojni in ko je streljanje prenehalo in se je razkadil dim, je ležal na bojišču eden mrtev in štirideset ranjenih. Ostale avstrijske nacije — okrog 200 je bilo zavojevanih — so pa bavarski bratci razorožili in zaprli.
To vest o »bratskem zagrljaju« hitlerjevcev iz Nemčije in Avstrije je Hitlerjeva cenzura spretno potlačila; noben list v Nemčiji ni smel poročati o tem.
Kako bi šele bilo, če bi prišli skupaj fašistični »bratje« iz Nemčije, Italije, Francije in Poljske?
Fašisti vsakega naroda so namreč najboljši ljudje, nad katerimi ne sme biti nikogar! — To potrjujeta izjavi Hitlerjevega ministra za propagando drja. Jos. Goebelsa in Mussolinija.
Dr. Goebels je pred kratkim rekel, da delo nemških nacijev je »historična, pionirska misija za ves civilizirani svet . . .« To pomeni, da so Hitlerjevi pristaši na čelu vse civilizacije . . .
Mussolini je pa rekel dne 21. aprila: »Noben narod na svetu ne stoji danes tako visoko kakor stoji italijanski narod, ki je v svoji disciplini, znanju in odločnosti dosegel najvišjo stopnjo veličine . . .«
Ali ni bil Adolf Hitler zelen jeze, ko je čital gornje Mussolinijeve besede? In ni bil Mussolini bled ko st§,-na, ko je čital Goebelsove bahavšči-ne, da so nemški naciji »pionirji velike nove civilizacije«?
Italijanski, nemški in avstrijski fašisti niso do danes pokazali nič drugega, kakor da so največji banditi v moderni zgodovini!«
Hitlerizem bo kmalu dotgral
Iz tfl-iet 27000 tlanov izključenih
Francosko časopisje se obširno bavi z razmerami v Nemčiji in po-vdarja, da bo Hitlerjev režim kmalu doigral. V SA. oddelkih se čimbolj uveljavlja levo krilo, ki zahteva obljubljeno borbo proti kapitalizmu, medtem ko se kapital naslanja na Reichswehr.
Med člani SA. in SS. oddelkov vlada silno nezadovoljstvo, radi česar se opaža, da se med njimi vedno bolj širi marksistična ideja. »Fiihrer-ji« so bili primorani doslej izključiti že 27.000 članov napadalnih oddelkov, ki so bili vsi poslani v koncentracijska taborišča.
V	Franciji računajo, da bo že v jeseni prišlo v Nemčiji do preobrata.
Za Prago dovoljena 50°|o znižana vožnja
Maribor, dne 1. junija.
Uredništvo »Delavske Politike« je pravkar prejelo od slavnostnega odbora III. Delavske olimpijade Češkoslovaške v Pragi obvestilo, da bodo imeli vsi naši udeleženci za slavnosti od 3. do 8. julija t. 1. 50 odst. znižano vožnjo po železnicah Če-škoslavške republike. Ugodnost tega znižanja bo veljala od 20. junija do 31. julija t. 1. S tem se tudi vožnja po železnici v Prago znatno zniža. Kdor se še ni odločil, se mora takoj javiti potom »Svobode« in plačati za slavnostni znak Din 50.—. Obenem opozarjamo udeležence, da je možna dvojna zveza z brzovlakom, in sicer iz Maribora popoldne ob 16. uri, ki pride zjutraj okrog 7. ure v Prago, ali pa z osebnim vlakom zjutraj ob 7. uri iz Maribora do Graza, odkoder pelje okrog 9. ure naprej brzovlak preko Linza, ki je okrog pol 23. ure v Pragi.
Doma in po svetu
Mala antanta za sprejem Rusije v Društvo narodov. Iz Ženeve poročajo, da so se zunanji ministri male antante izrekli za sprejem Rusije v Društvo narodov.
Dunaj postaja krščanski. Pod gornjim naslovom je »Slovenec« z dne 30. maja t. 1. objavil naslednjo vest: »Letos je prejelo zakrament sv. birme na Dunajo okoli 21.000 otrok t. j. 800 otrok več kot lani. Ta dvig števila birmancev je pripisovati povratku v cerkev, ki se vedno bolj množi po februarskih dogodkih.« — »Slovenec« je pozabil k temu pripomniti, da je poleg 800 novih birmancev na Dunaju še okoli 2000 svežih gomil, med katerimi se nahaja tudi grob težko ranjenega delavca Miinichrei-terja, ki je bil obešen pri februarskih dogodkih. Torej vsestranski napredek v deželi krščansko socialne obnove!
Celjska »Deutsche Zeitung« in nemški fašizem. Celjski Nemci so še vedno zakrknjeni buržuji kakor so bili za časa Avstrije. V nemškem hit-lerizmu vidijo vznik nove nemške življenjske sile ter silno zamerijo Avstriji, da se otresa pobratimije z Nemčijo. Tudi mi priznavamo, da ima nemški narod pravico do združitve vsega naroda. Pravtako je pa tudi resnica, da se vsi narodi boje oholega nemškega militarističnega imperializma, ki še ni zamrl. Krivo pa je mnenje, da je hitlerizem vznik nove življenjske sile. Hitlerizem je reakcija, povratek v srednjeveško dobo roparskih vitezov, ki ne odgovarja današnjemu razvoju. Njegov absolutizem, ki ni nesel boljših socialnih razmer ,je le priprava na radikalnejši socialni preobrat. Tega gospodje okoli celjskega lističa ne vedo, pa zagovarjajo v svoji sebični naivnosti -— kapitalistično reakcijo. — Skoraj popolnoma so v tem enaki našim »klerikalcem«, »demokratom« in plavim narodnim socialcem.
Kako plačuje Madžarska učitelje. Ogrski šolski minister Homan je poročal, da analfabetizem na Ogrskem narašča. Učiteljev manjka. Nastaviti bi jih morali 547, da bi prišel en učitelj na 80 učencev, 1208 pa da pride 70 učencev na učitelja. Okoli 5400 učiteljev že en ali dva meseca ni prejelo plače, nad 2000 jih je pa, ki plače že dalje časa niso prejeli.
Radikalizem med fašisti v Nemčiji. Mnogo mladih Nemcev je pognala v Hitlerjev tabor beda. Ker pa iz-prememba režima ni prinesla socialnih olajšav, postaja fašistična množica bolj in bolj radikalna v svojih zahtevah. Predvsem se je začela obsežna akcija med fašisti proti aristokraciji (plemstvu). Posebno se odlikuje v tej akciji fašistično mladinsko gibanje, ki mu načeluje propagandni minister Goebbels.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Tone Maček:
Slucaf	Kiu
75
»Da, dragi moj,« ga jc poučeval Kurent, »rudnik jc popi! ne samo studenec, ampak je požrl tudi celo vas. Dobro se še spominjam, ko sem’prvič kot mlad fant začel delati doli v rudniku, še preden sem šel na Gornje Štajersko in v Nemčijo, je bila na tem mestu še živahna in cvetoča vas, s šestjmi trdnimi kmetijami. Imenovala se je Hrastnik in je gospodovala nad vso dolino, po kateri se je začela širiti rudniška naselbina, ki je po tej vasi tudi dobila svoje ime. Med košatimi sadnimi drevesi so se tu belile prijazne kmečke hiše, stali so tu skednji, polni žita in krme, hlevi so bili polni živine, po planoti in po nasprotni strani brega so se raztezala skrbno obdelana polja in višje gori sočne senožeti. Ljudje so bili tu še takrat srečni in zadovoljni in od pobočij sc je v poletnem času razlegalo veselo petje koscev in žanjic.
Pa so prišli nekoč doli v dolino, kjer so imeli hrastniški vaščani svoje pašnike, ki jih je napajal potok Boben, neki tuji gospodje, ki so začeli meriti zemljo vzdolž in počez. In delavci so prišli z njimi s krampi in lopatami, ki so na več mestih začeli razkopavati zemljo, kakor da iščejo zaklad.
Hrastniški vaščani so se čudili, še bolj pa so se čudili, ko so se tuji gospodarji nekega dne po-
trudili celo sem gori v vas. Govorili so čuden jezik in nihče jih ni razumel. Samo dva sta bila med njimi, s katerima so se mogli sporazumeti. Vaščani so strmeli. Tujci so želeli kupiti njihove pašnike doli za potokom. Koliko da zahtevajo zanje. Tam doli hočejo bogati tujci postaviti tovarno in še kaj drugega. Denar bo prišel v dolino. Gospodje dobro plačajo.
Kmetje so nekaj časa molčali in se spogledovali, potem pa se je oglasil mladi Mokrač, tisti, ki je služil svoj čas cesarju v Dunajskem Novem mestu pri dragoncih in je pozneje, ko je prevzel gospodarstvo po očetu in se oženil, ob nedeljah rad posedaval po gostilnah na Dolu in na Bruci in je prišel čestokrat šele v pondeljek domov, da so sosedje že z glavami zmajevali nad njim:
,Zakaj pa ne, če gospodje dobro plačajo, jim jaz svoj del že prodam’; in imenoval je kar nesramno visoko ceno, ki je vaščanom kar sapo zaprla.
Tolmača sta povedala gospodom1, kaj kmetje zahtevajo za zemljo. Vsi so pričakovali, da se bodo sedaj obrnili in odšli, a nič takega se ni zgodilo. Izmenjali so par nerazumljivih besed in pokimali. Ni bilo videti, da bi kaj dosti ugovarjali. Tolmača sta vzela iz svojih torbic papir in pisala in sta začela sestavljati pogodbe. Ko so videli kmetje v Mokračcvih rokah šop pravih, pisanih
bankovcev, so pristopali drug za drugim in podpisovali pogodbe v prodaji svojih parcel. Le stari Gruntar se ni dal premamiti. Spočetka je skušal svoje sosede odvrniti od prodaje:
,Dobro premislite kaj delate. Že dosedaj nismo imeli preveč krme in paše. Ce prodamo pašnike, bomo morali prodati tudi del živine. Nadomestila v bližini nimamo. Višje gori je hrib skalo-vit. Denar ima kratek rep. Zmanjkalo ga bo s pašniki vred.’
Pisani bankovci so pa imeli večjo moč ko njegove besede. Prodajali so drug za drugim. Hudovali so se samo nad Miokračem, zakaj ni imenoval še večje vsote. Tujci bi gotovo plačali še več. Saj niso niti najmanj .glihali’. 1'udi Mokraču je že bilo samemu žal, da ni rekel še enkrat toliko. Toda. beseda je padla, pogodba je podpisana. Vseeno bi v navadnih razmerah ne dobil toliko niti za celo posestvo.
Končno je ostal ob strani edino še Gruntar. Vsi so mu prigovarjali, naj še on proda. Ostal pa je trden, kakor pristna kmečka grča. Gospodje so mu nazadnje ponujali še enkrat toliko ko drugim-Bilo jim je neprijetno pogrešati ravno njegove parcele, ki je ležala na najugodnejšem delu zemljišča in bi jo težko pogrešali. Gruntar je pa samo zamahnil z roko:
(Dalje prihodnjič.)
V ogledalu
Posnemanja vredno?! »Slovenec« piše z debelim tiskom v petkovi številki z dne 18. t. m. pod naslovom »Posnemanja vred no« tole: London, 17. maja, AA. Stanovanjski odbor je sestavil načrte za velikopotezno gradbeno akcijo. Predvidenih je 1 milijon novih hiš. Tedenska najemnina ne bo presegala 10 šilingov. En milijon hiš, kakor jih odbor predvideva, bi veljalo 400 milijonov funtov. Vodja odbora je lord Amulree. Odbor je imenoval minister za narodno zdravje z nalogo, da zbere denar za finansiranje vsedržavnega stanovanjskega programa. Lastniki novih stanovanj bodo krajevne oblasti ali pa javno korist ne družbe. Odbor bo moral ustanoviti po vsej Veliki Britaniji taka društva in jih podpirati. — »Posnemanja vredno«, piše »Slovenec«. Ali se mu ni kolcalo, ko je to pisal? Kajti pozabil je pripomniti, da je ves ta program v Londonu delo rdeče, socialistične uprave londonskega mesta in londonske grofije, da je vzgled za te grad-be stavbena politika rdečega Dunaja in da so tudi vsi načrti in vsi vzori od rdečega Dunaja. In lahko bi tudi pristavil, da njegovi, torej »Slovenčevi«, vzorniki, ne ljubijo preveč take gradbene akcije, kajti ljudje pri tem dobe nekakšen pojem o možnosti boljšega življenja že na tem svetu in jim za onega ni več mar. Pa še to, da so njegovi vzorniki šli celo tako daleč, da so na rdečem Dunaju streljali s topovi in havbici na tako »posnemanja vredno delo«. Kdo ve, če se pri vsem tem še ne bo kdaj zgodilo, da bo »SL« tudi londonske hiše psoval za trdnjave in prinašal načrte londonskega mesta, da dokaže, da so ti londonski rdečkarji zlorabljali »posnemanja vredne« namene za gradbo lastnih utrdb, utrdb, s katerimi se bodo branili pred uzur-Patorji in tatovi svobode in pravice, ki jim bo tedaj »SL« slavo pel. Na »Slovenca« se n> zanesti, kajti 011 zna v sličnih stvareh Menjati dlako in mnenje, da mu sami ka-fr’eleoni zavidajo.
Ljubljana
Plavi, zeleni in beli. Privatni nameščenci so sklicali protestno zborovanje v delavsko zbornico v Ljubljani, da protestirajo proti ropu na-meščenskih pravic, ki ga nameravajo poslodavske zbornice. Plavi so naj-dali objaviti v listu, da to ni njih s od, zeleni in beli so pa sklicali pose en shodek. Da, da, nasprotniške organizacije so pa res vnete za interese nameščencev in delavcev.
Kranj
Pismo iz gorenjske metropole
Svojčas je v našem mestu pričel izhajati usmerjeni list »Triglav«, ki pa je naposled brez posebnih bolečin v mir« zaspal. Ta list delavstvu ni bil naklonjen, zato tudi^po njem ne žalujemo; listu so dajali smer višji gospodje, zato je bil tudi najbrže obsojen na srort. Igral pa je važno vlogo ob priliki zadnjih občinskih volitev, ki so se vršile v znamenju medsebojnega nasprotstva j. ."	,strui.	ki	sta	se tudi drug drugo
diskreditirali. Posluževali sta se metod, ki niso bile baš najlepše.
Naposled je prišlo v mestno zastopstvo precej novih ljudi, ki so svekakor pokazali Precej razumevanja za socialne politične zadeve.
Predvideno je, da se bo v bližnji bodočnosti sezidal »Zdravstveni dom«, v katerem se bo koncentriralo vse zdravstveno in higiensko delovanje. V kratkem se bo otvoril Frotituberkulozni dispanzer, za katerega OTT'mVnc ?lro*ke ie prispeval med drugim ,. v Ljubljani, higijenski zavod v Lju/b-Jani, industrijski obrati, dalje dobo prispele še tukajšnje okoliške občine in pa mestno županstvo v Kranju, j. Pričelo se je z gradbo večjega kopali-a- Ta zadeva je zadnje čase dvignila mno-eni Pra'lu mct* tukajšnjim prebivalstvom. Na lišf stra.ni se povdarja, da bo imelo kopa-zir pr’v'ačno moč v tujsko-prometnem o* ■brem,druSa stran se pa boji kakšnih novih liko kV" pravi’ ^a bila ljudska šola ve-,a °ji potrebna. Ne bomo se spuščali v ne ,°*r'vanje, ali je potrebno kopališče, ali bi ’ Zne|stY.° Pa je, da je občina pri tej zgrad-lavccv iia ve^'e število brezposelnih de-*Drot.ni t ^°Pal>šče rabimo in to drži. Naloma	vsekakor	preveč črno gleda,
u- če Kr.0Scbnih interesov, deloma iz stra-oeSL« morj, t- treba šteti kakšne
Peške? 0 m°rda 'le ^esnic&
osnovne SolJ6. 'udi, da je zgradba nove
.	,	soie	*Krnuua	nove
potrebe je na . e°phodno potrebna, toda ta , y °bčins?11 a *e več leti., ko so niki, ki Pa eni odboru občinski odibor-^°le.	“ttnes čutijo potrebo nove
O »Gorenjcu« ,
sali, ker smo nm ^a.n® bomo danes več pi-Sre.	*dnji{ .povedali, kar mu
Mi delavci sm organizacij, zato se
člani marksističnih
deliti. Opredelilo Se	treba	šele	opre-
volitvah v Delavsko n*§e -delavstvo pri obratnih zaupnikov. V-eini ^ Dri volitvah spode silno bole, ali nrer!'-^3 *c zmage go-bodo njihove bolečine g ?ni na> bodo. da delavstvo se v resnici reu	Tukajšnjo
vasi, iz malih kmečkih a iz okoliikih siljeno, da tamkaj prodaja UT'-' ,'e P® Vti-Jo po zelo nizki ceni tavarn°'° ^•'“vno sito delavstvo danes že ve	Toda.	tudi
klerikalno gospodstvo in' krs* Prinesla lienost. Drobtinic, ki nam jih vi ^ • .UsmU maramo več, ker nočemo biti uCa l Nam se hoče kruha - pa ne mUo$
Mariborsko delavstvo
NA PLAN!
Braniti Je treba socialne pravice, sicer nam jih vzamejo!
Delodajalske zbornice so na tihem izdelale načrt za izpremembo Obrtnega zakona. Ta načrt predstavlja nezaslišano poslabšanje tega zakona v škodo delavstva in nameščenstva. Ta načrt zahteva, da delodajalec lahko vrže svojega delavca takoj in brez odpovedi na cesto. Ta načrt hoče spremeniti § 219 obrtnega zakona, ker jemlje bolnemu delavcu 7-dnevno mezdo. Ta načrt predvideva, da bi iz vajencev nastala brezpravna raja.
Delavci, delavke, nameščenci, vajenci! Zahtevajmo zakon o minimalnih mezdah, starostno in brezposelno zavarovanje. Zato vsi na
protestno zborovanje
v torek, 5. junija ob pol 19. (pol 7.) uri v verandi pivov. »Union« (Gotz).
Ne pustimo si vzeti še tisto malo, kar nam dosedaj po zakonih pripada!
Pridite na shod in dvignite svoj glas, da ga bodo slišali tisti, ki zakone delajo, kakor tudi tisti, ki jih hočejo poslabšati v škodo delavstva.
Krajevni medstrokovni odbor Strokovne komisije v Mariboru.
Maribor
Razbijanje dr. Reismanove table pred sodiSiem
Nacionalistični voditelj obsojen
Minulo soboto se je vršila zopet razprava proti duševnemu voditelju mariborskih nacionalistov okrog »Borbe«, poročevalcu »Jutra«, g. Stanku Hitiju radi obtožbe, da je v noči dne 15. aprila t. 1. razbil napisno tablo pisarne odvetnika dt. Reismana. Hiti Stanko je odločno tajil dejanje, a pri dejanju sta ga videla dva ipasanta, ki sta pred sodiščem kot -priči potrdila, da sta z vso gotovostjo spoznala g. Hitija kot onega, ki je razbil ponoči okrog polnoči dr, Reisma-novo napisno tablo. Zanimivo ije bilo tudi pričevanje posestnice A. E., ki je tisti čas v bližini čakala svojega moža in slišala, ko je zažvenketala napisna tabla na tla. Videla je nato nekega moškega, ki je po velikosti odgovarjal osumljencu Hitiju, kako je pritekel od pisarne dr. Reismana na drugo stran Aleksandrove ceste k trem moškim (Tumpej Rudolf z dvema tovarišema) in jim kazal neko železo, pa mu je še eden tovarišev rekel: »Sedaj pa še udari tisto žensko po glavi.«
Gospod Tumpej razbija kozarce v kavarni.
Na razpravi je bilo prečitano poročilo policije, ki pravi, da so pred razbitjem* napisne deske popivali v kavarni »Jadran«
Kaj bo z našim gradom? Za težke milijone je bil kupljen za občinske urade. Prejšnji lastnik g. Berdajs se je že izselil in tudi lastnik Grajskega kina si že zida novo poslopje v Vetrinjski ulici, da se bo odselil tja s svojim kinom. Kljub temu pa mestna občina še niti ni začela s popravljanjem gradu, ki je tega že silno potreben. Na severni strani so že velikanski kosi ometa odpadli in še odpadajo naprej. Bati se je torej, da bo tudi ta grad kmalu bolj podoben razvalinam, kot jih ie toliko po naših krajih, kakor pa reprezentativnemu mestnemu rotovžu. Sedaj je tudi najboljši čas za zidanje in popravljanje in brezposelni zidarji in delavci tudi čakajo dela in zaslužka.
»HI. Maria, bltt fiir uns!« Tak samo-nemški napis v nemških gotiških črkah, zlato všivan, je blestel v četrtek ob Telovi procesiji z belega prta pri kapelici pred gradom. Napis je bil tkan v snežno beli prt, da dokumentira v »obmejnem slovenskem Mariboru« slovenstvo klerikalizma, ki tolikokrat opleta po mariborskih socialističnih internacionalah, n.4<v- »i.-.
Mesto Praga ni samo najvažnejše središče srednjeevropske demokracije, ampak tudi sedež tisočletne kulture. Edinstvena je lega mesta ob Vltavi, pravljično krasna panorama gradu Hradčany nad stostolpo Prago. Najpomembnejše krasote tega lepe-
osumljenec Hiti Stanko, bivši vodja narodnih železničarjev Rudolf Tumpej in še nekateri tovariši. Bili so tam okrog polnoči in popili 4 litre belega vina .po Din 20.—, 7 črnih kav in štaunperl »starega deda« (Altvater). Tumpej je bil nekoliko razburjen in videti je bilo, da so vsi ostali tovariši brili z njim norca. Med popivanjem je Tumpej razbil 7 kozarcev na ta način, da je postavil kozarce enega v drugega, jih postavil na mizo in z roko udaril po istih. Natakar je črepinje pospravljal z mize. Opaziti je bilo da so bili imenovani precej vinjeni, a med njimi najbolj Tumpej. Vso ceho in sicer razen navedenega še tiri Utre črnega vina a Din 14.—, ki ga je dobila godba, je plačal Tumpej, ne pa razbitih kozarcev, ker mu jih kavarnar ni računal.
Potem je šla ta družba po Aleksandrovi cesti in so nastopili Tumpej Rudolf in tovariši kot priče za Hitija. Tumpej Rudolf je izključil krivdo Hitija, da bi bil on razbil tablo. Sodišče pa je odreklo verodostojnost g. Tumpeju in obsodilo g. Hitija na Din 400.— kazni in plačilo škode, obenem pa izreklo tudi kazen radi žaljenja policijskega predstojnika g. dr. Hacina ki jo je Hiti nedavno prejel kot .pogojno v znesku Din 500.— za nepogojno. Skupno je torej sedaj g Hiti obsojen na plačilo kazni Din 900.— ali 15 dni zapora nepogojno.
ga mesta bomo videli v sredo, dne 6. junija ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, ko bo predaval o lepotah stare Prage s. dr. Avg. Reisman. Okrog 100 skioptičnih slik. Prireja delavsko kulturno društvo »Svoboda«.
15 Sarajevčanov se le prijavilo za Prago. Mariborska »Svoboda« je prejela včeraj iz Beograda brzojavno vest, da se je prijavilo 15 sodrugov in sodružic, ki bi se radi peljali poleg nas z avtokarom v Prago na delavsko Olimpijado. Bilo pa je žal samo še 6 prostih mest in bo tako treba razmišljati še za drug avtobus, ker se tudi sicer prijavljajo še dalje interesenti. Tako ugodna prilika za 300 Din vožnje iz Maribora v Prago in nazaj, se pač redkokdaj nudi.
218 kandidatov bo letos priptiščenih k polaganju izpita (mala matura) na tukajšnji realni gimnaziji.
Zavarovalnica »Edinost« pred sodiščem. Te dni se vrši pred zagrebškim sodiščem razprava proti bivšima ravnateljema »Kmetijske eksportne zadruge« Francu Kendi in Ignacu Krištofiču, ki sta v Zagrebu ustanovila in vodila kreditno zadrugo »Edinost«. Na razpravo je prišlo 300 oškodovancev.
Delavci in nameščene! jedo samo v lavni kuhinji tia Slomškovem treu
št. 6.
Trbovlje
»Svoboda« Trbovlje bo priredila
/. Veliki delavski prosvetni večer
s sodelovanjem vseh delavskih pevskih in godbenih društev iz rudarskih revirjev: Trbovelj, Hrastnika in Zagorja v nedeljo, dne 10. junija 1934 s pričetkom ob pol 20. (pol 8. uri večer) na prostem, na dvorišču »Delavskega doma« v Trbovljah (v slučaju zelo slabega vremena v dvorani).
Nastopili bodo:
Združeni delavski pevski zbori (nad 200 pevcev, dirigent Alojz Podlogar). Godbeno društvo steklarjev iz Hrastnika (kapelnik Peter Ignjatev). Pevski odsek »Svobode« iz Zagorja (dirigent Gustav Pirc). Pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj (dirigent Rudi Dolničar). Rudniška rudarska godba Iz Hrastnika (kapelnik Franc Turnšek). Pevski odsek »Svobode« iz Trbovelj (dirigent Milan Beltram). Moiki zbor pevskega odseka »Svobode« iz Hrastnika (dirigent Alojz Podlogar). Rudniška godba Iz Zagorja (kapelnik Srečko Godina). Pevski odsek »Svobode« II iz Hrastnika (dirigent Bruno Diermeier). Me-
šani zbor pevskega odseka »Svobode« I iz Hrastnika (dirigent Alojz Podlogar). Delavska godba iz Trbovelj (kapelnik Tone Hu-darin). Združene delavske godbe (okrog 100 godbenikov, kapelnik Tone Hudarin).
Tudi v naii predilnici je prodrla misel, da se ustanovi organizacija Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Naprej so nam že gotovi ljudje napovedovali smrt, begali delavce in delavke z najrazličnejšimi stvarmi: da naša organizacija ni od oblasti dovoljena, da nas 'bodo razgnali -• -**.«!» da nas bodo pozaprli itd. Toda mi »mo šli preko njih in v soboto, dne 12. maja 1934 ob 8, uri zvečer se je vršil v gostilni pri Brinu naš ustanovni občni zbor, kateri je bil jako dobro obiskan. V eno uro trajajočem govoru nam je naš centralni tajnik sodr. Jakomin na jako poljuden način pojasnil vzroke kapitalistične krize in naloge naših strokovnih organizacij. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili njegovemu govoru in videti je bilo, kako zelo si žele delavci odkrita in poštene besede, da se jim ipove pač to kar v življenju je, ne pa tako kakor pred časom, ko ?o razni agitatorji delavcem oblju-bovali vse, potem pa »o jih pustili na cedi-
lu. Po njegovem referatu se je izvolil odbor iz sledečih sodrugov: predsednik Podlipnik Franc, podpredsednik Oblak Viktor, tajnik Vuk Viktor, blagajnik Videmšek Ivan. Odborniki: Kastelic Fani, Strniša Franc, Be-nedikovič Minka, Brajnik Andrej in Okorn Miha. Kontrola: Groznik Rezka, Zupan Ivan in Dolšek Fani. — Sodrugi, sodružicel Led je prebit. Sedaj pa je naša dolžnosti, da delamo neumorno, nesebično in pogumno naprej, tako da bomo pripeljali slehernega delavca in delavko v naše vrste. Potem pa bodo odpadle vse šikane, denuncijacije, laži itd. in bo tudi nam zasijala lepša bodočnost. Po ustanovnem občnem zboru se je nabralo tudi 70 Din za tiskovni sklad revije »Svobode«. — Družnost!
Jesenic«*
Ponarejevalska zadeva končana. Že zadnjič smo na kratko omenili zadevo ponarejanja petdesetdinarskih kovancev na Jesenicah, pri čemur so bili aretirani in odvedeni v Kranjsko goro tovarniška delavca Nikolaj Martinjak in Miloš Rinaldo ter brezposelni grafičar Oton Potočnik. Danes lahko javljamo, da je vsa stvar že rešena, aretiranci so izpuščeni in vsako kazensko preganjanje proti njim je ustavljeno. S tem so imenovani dobili svoie zadoščenje. Vendar ko poročamo o tem, ne moreimo iti preko poročila »Slov. Naroda« z Jesenic o ifij stvari. Že zadnjič smo hoteli to navesti, vendar smo rajši počakali do končane afere. Nam je znano, da tedaj, »•kadar se odkrijejo« slične afere v	m«»h »lltmlij listi
še dolgo po tem, ko je krivcem krivda že dokazana in sedijo že po nekaj mesecev v zaporih, nobeden list ne javi imen krivcev ali pa samo črke začetnice, kar opravičuje na ta ali oni način. Tu ie isti - -*+*4n4rf (ist, ki one tako ščiti, prvi prinesel polna imena aretirancev, dasi jim krivda še nikakor ni bila dokazana. Čudimo se in vprašujemo, če imamo dve vrsti krivcev? Potem pa je pisal o prizadetem grafičarju Potočniku tako ogabno, da so se njegovi lastni ljudje zgražali nad tem načinom pisanja. Dasi ve vsakdo, ki je na Jesenicah, da je s. Potočnik invalid, nad leto dni brez posla ter da živi samo od brezposelne podpore, ki mu jo nudi organizacija grafikov, da često nima niti denarja za znamko, da bi prosil za novo podporo, pa poroča »Slov. Narod«, kako se lepo nosi okoli, dasi je brezposeln, kako nekaka dobro živi, kako želi biti orožnikom uslužen itd., kakor da bi imel »Slovenski Narod« nagrado za to, če fanta pri zadevi potlači. In vendar je znano, da je zadeva izšla zaradi posojila, ki ga je vrnil prijatelju, ko je dobil podporo in da je zadevo orožnikom naznanil on sam, da se stvar razčisti. Kar ie prav, je prav. Bodimo pošteni na vse strani. Toda zakaj bi zaradi tega delavc« sramotili in tlačili v krivdo, ki jo celo sodišče zanika? Zadnji čas je že, da delavstvo to obsodi!
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo, dne 2. in 3. julija t. 1. ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) zanimiv špi-jonski film »Neki g. Oran« z Hansom Al-bersom in Olgo Čehovo v gl. vlogah, Dodatek kulturni film in žurnal. — Prihodnji spored: krasen sovjetski film »Tihi Don«.
Lesce
Leščanska podružnica »Svobode« bo
priredila v nedeljo, dne 3. junija t. 1. celodnevni izlet pod Babji zob. Podružnica vabi vse sodruge in prijatelje, prav tako tudi vse sodružice, da se izleta udeleže. Enako so vabljene vse sosednje podružnice »Svobode« in vsi sodrugi iz sosednjih krajev, da se udeležijo izleta in se nam Leščanom pridružijo. V slučaju slabega vremena se ta izlet preloži na prihodnjo nedeljo, t. j. na 10. junija t. 1. Na svidenje in dobrodošli!
Žena družica ali žena sužnja in tiranka?
Ob čedalje večji brezposelnosti se je pojavilo vprašanje, sme li žena ostati v javni službi ali ne?
Vse probleme so mora reševati z bistvenega stališča, a bistvo tega vprašanja obstoja v položaju ženske v družbi. Ta pojm je globlji in rešuje vsa druga vprašanja sam po sebi. Prepričali se bomo o tem, ako razjasnimo to-le:
Hoče li se smatrati ženo kot enakopravno družico moža, ali kot lutko, ki živi od njegove milosti in postane sužnja?
Naj mi bo dovoljeno obdelati to snov v obratnem redu, ker mislim, da je na to poslednje vprašanje najlažje odgovoriti. Ako-ravno ie vsa sila slabičev pod »copato«, vendar noben pameten noče priznati, da je taka vloga žene najbolj zaželjena.
Najobičajnejši je pojav žene sužnje ali lutke. Toda ali so srečni tisti možje, ki to se, očarani nad zunanjo lapoto ženske, odločili, da se z njo poroče, neglede na njene duševne lastnosti? Niso! Njihovo življenje je že na prvi pogled božanskim, v resnici pa inferioznim (nizkotnim) stvorom, povsem nesložno, akoravn& to mnogi ne bi hoteli priznati.
Ako posedujejo lutko, so oropani naj-boljšega, za čemur vsak stremi, namreč živ-lienske družice, zveste sodelavke, sotrudni-ce in tolažnice.
Prava ljubezen ima svoj resničen vir v duševnem soglasju. V kolikor more to soglasje obstojati med telesno in duševno dovršenem možem In lepo, toda glupo ali nazadnjaško ženo, je to soglasje samo navidezno in kratkotrajno.
V nesoglasju, ki ga taka zveza neprenehoma ustvarja, ne morejo niti otroci nu-
Oto Bauer'
Vstaja avstrijskih de
21
Prevaja Talpa
avcev
Kar danes potrebujemo v Avstriji in kar je treba organizirati, ni seveda več ogromna organizacija množic s stotiscči člani. Pač pa bo morala nastati organizacija trdno povezanih skupin, ki bodo morale biti sposobne, da bodo znale prosvetliti množice v obratih in med brezposelnimi, nanje vplivati in jih voditi v nove borbe.
Najprej bo treba preprečiti, da ne pride delavstvo pod tuje vplive. Ni se nam bati, da bi mogla gospoda Dollfuss in Fey pridobiti delavce zase. Delavstvo je že pred 12. februarjem sovražilo gospode, ki so uničili naše pravice do svobode in odpravili naše socialne prodobitve. In delavstvo šele sedaj prav sovraži morilce žen in otrok, ki so namerili težke topove na občinske hiše. Mnogo večja pa je nevarnost, da bi se ne zanesel med delavstvo nacionalni socializem. 2e ob koncu boja so rekli nekateri dunajski delavci: »Sedaj nam ne preostane nič drugega, kakor da se skupno z naciji borimo proti Dollfussu.« Marsikateri delavec si danes misli: »Če nam naciji obljubijo, da bodo obesili Dollfussa in Feya, potem gremo z njimi!« V tem pa je resna nevarnost. Naša prva
naloga je, da se proti njej borimo.
Ne pozabimo, kaj je Hitler napravil v Nemčiji! Smrtni sovražnik nemških delavcev je tudi naš sovražnik. Delavstva ne sme še tako sveta, še tako pravična jeza do malih tiranov v naši deželi zapeljati, da bi pomagalo okrvavljenemu velikemu despotu tretjega carstva do vlade nad Avstrijo:
Treba je napraviti vse, da se prepreči razširjenje nemškega nacionalnega socializma med avstrijskim delavstvom.*)
Toda razen te najbližje naloge bo morala socialna demokracija v Avstriji izpolniti v bližnjem času še velike zgodovinske naloge.
Diktatura Dollfussa in Feya ne bo dolgo trajala. Hitler se je lahko opiral na povezano vojaško organizacijo SA in SS oddelkov, Mussolini na črne srajce. Avstrijski fašizem nima tako močne fa-šistovske organizacije. Zato pa ima — Domovinsko fronto. Toda v njej niso ne ljudje, kakor v SA, niti ni v njej črnosrajčnikov. Domovinska fronta je godlja judovskih buržujev, ki se boje Hitlerjevega antisemitizma, monarhističnih aristokratov, klerikalnih malomeščanov, heiimveh-rovcev, ki se dnevno upirajo Dollfussu, skušajoč iz njega čim več izsiliti, pristašev ostmarkische sturmscharen, ki so bile organizirane proti heim-wehru, končno velikega dela revčkov, ki so napol naciji, napol socialni demokrati, ki nosijo rdeči-
*) Kakor kažejo dogodki zadnjih mesecev, je Bauerjev strah odveč: avstrijsko delavstvo je ostalo sebi zvesto. — Opomba prevajalca.
belo-rdeči znak samo zato, da ne izgube dela ali da bi dobili delo. Taka izmaličenost, ki nima v sebi nikakega ognja, pač ne more biti opora trajnejši fašistovski diktaturi.
Med krščansko-socialnimi kmeti in malome-ščani na eni in aristokrati, ki poveljujejo heim-\vehru, na drugi strani obstoje silna nasprotstva. Drug proti drugemu kujejo spletke. Drug proti drugemu se oborožujejo: Fašistovska diktatura se še prav lahko konča z medsebojnim bojem med samimi fašisti.
Razpad avstrofašistovske fronte v dve medsebojno se boreči skupini nam utegne prav kmalu ponuditi priložnost, da ta boj izkoristimo, če bomo na to le pripravljeni.
Toda, četudi avstrofašistovska fronta po bo razpadla, četudi bo gospod Dollfuss še nadalje zvesto izpolnjeval povelja gospoda Feya in se bodo krščansko-socialni kmetje in malomeščani ubogljivo uklonili aristokratom in generalom, ki poveljujejo heinnvehru, ima vendar avstrofašizem še prav nevarnega nasprotnika. Sovraštvo množic, ki ga je ustvarila krvava zadušitev vstaje, bo ojačila nacionalni socializem. Prepoved naše stranke, predvsem pa naših mladinskih organizacij, je podrla jčzove, ki so še zavirali rjavo poplavo. Lahko se še zgodi, da bodo današnji zmagovalci pred nacionalnim socializmom iskali pomoč in rešitev še pri — premagancih.
(Konec prihodnjič.)
diti starišem po-polne utehe, ker otroci prevzamejo glavni del tega nezadovoljstva na sebe. Vzgojeni od take matere postanejo tudi oni pomanjkljivi, ako se pa dvignejo iz samih sebe, kar se redkokdaj dogaja, omalovažujejo svoje stariše ter jim povzročajo s tem najtežjo toda zasluženo bol.
Navada pripomore, da se zakonca prilagodita takemu življenju, ki bi sicer bilo neznosno.
Mora se tudi vprašati: More li današnja priprosta ženska, zlasti v južnih in nekaterih krajih zapadne Evrope, biti družice inteligentnemu in izobraženemu možu?
Ne more biti, ker je preveč površna in
ker posveča premalo pažnje svojemu duševnemu življenju.
Ako se je taka ženska naučila nekoliko poklonov in konvencionalnih (družabnih) fraz in morda kakega tujega jezika ter morda brenka na kakem glazbilu in se zna šopiriti v oblekah sešitih od kakega pariškega krojača, se smatra za izobraženo in vredno moža intelektualca. Je pa ravno nasprotno. Taka žena je bolj nazadnjaška od kmečke ženske, ker je njena sposobnost za samostojno presojanje, s katerim priroda obdaruje vsakega zdravega človeka, vklenjena v ceremonielne okove zunanjosti.
(Iz ankete v »Jadr. dnevniku«. Č. B.
Mariborski „Ogeni“ zboruje
Stavbeni fond za krematorij. — Predsednik beograjskega »Ognja« dr. Kujundžič na zboru
V sredo, dne 30. majnika t. 1. je imelo mariborsko društvo za upepeljevanje mrličev »Ogenj« svoj drugi letni občni zbor v dvorani hotela »Zamorec« ob prav čedni udeležbi članstva.
Udeleženci so bili posebno prijetno presenečeni, ko je prišel med nje tudi zastopnik beograjskega bratskega društva »Ognja« njegov ustanovitelj in predsednik zdravnik dr. Kujundžič. Bil je iskreno pozdravljen. On je prvi juoslovanski bojevnik za idejo upepeljevanja mrličev, ki je ravno pred 30. leti ustanovil »Oganj« v Beogradu.
Predsednik »Ognja« dr. Avg. Reisman se je najprej spomnil 3 umrlih članov, ki so bili upepeljeni v krematoriju bratskega društva »Flamme« v Grazu. Nadalje je predsednik opozoril na zanimive izkopnine pepelnih žar v Koroškem predmestju, ki se nahajajo sedaj v mariborskem muzeju in so najlepši dokaz, da so bili naši predniki že nekako pred 2000 leti v Mariboru toliko duševno zreli, da so uvideli najpametnejšo, najhigijeničnej-šo in tudi najbolj estetično poslovitev umrlih od tega sveta, to je z upepeljitvijo njih telesnih ostankov. Ideja upepeljevanja se vztrajno širi, zlasti v kulturnih državah, posebno v Čehoslovaški republiki, kjer imajo že 12 krematorijev. Pa tudi v Nemčiji so celo ob novem režimu prevzeli kremacijo z vso odločnostjo in imajo sedaj že 112 krematorijev, in reakcionarna Avstrija 5.
Članstvo mariborskega »Ognja« se je dvignilo na lepo število 154, ki imajo z vplačano mesečno članarino 15 Din potom naše zveze z graško »Flamme« zasigurano upepeljitev, pogreb in sploh vse stroške, ki so v zvezi z upepeljitvijo. Marib. »Ogenj« je dosegel s tem kot prvi v državi popoln uspeh in začel takoj z realnim udejstvova-njem.
t Odlično sta podpirala naše delovanie lista »Delavska Politika« in »Volksstimme«, pa tudi »Slovenski Narod« v Liubliam je ponovno sprejemal naša poročila. Želeli ba, da nas v tej smeri podpirajo tudi vsi ostali
resni napredni časopisi.
Tajniško poročilo je podal tajnik Gojmir Jelenc, blagajniško blagajnik Anton in dopolnilno podpredsednik Pelikan, nakar ie imenom nadzorstva predlagal Jelen nbso-lu torij. 7 malimi spremembami je bil soglasno izvoljen stari odbor, s predsednikom dr. Avg. Reismanom.
Sledilo je daljše živahno in nadvse zanimivo poročilo beograjskega gosta predsednika g. dr. Kujundžiča, ki je v duhovitem govoru podal kratko sliko njegovega 301et-nea boja za propagando ideje upepeljevanja mrličev v Juoslaviji in zgradbo krematorija v Beogradu. Njegov trud se bliža uspehu. Občina Beograd je že odredila primeren prostor za krematorij na svojem novem jvoko-pališču, enako celo občina v Skoplju. Našel se je celo mecen, ki je določil
1 milijon dinarjev za zgradbo krematorija v Beogradu.
To je pokret beograjskih pristašev »Ognja« silno učvrstilo ter so mogli znižati članarino na Din 1.— mesečno in idejo na ta način res spopularizirati.
Pa tudi mariborski »Ogenj« si je lani ustvaril svoj stavbeni fond za zgradbo krematorija v Mariboru.
Esperanto
Esperantsko-srbohrvatski slovar. Srbo-
hrvatski esperantisti in obiskovalci espe-rantskih tečajev že zelo dolgo pogrešajo večji slovar esperantsko-srbohrvatski, ker je zadnji bil že pred leti razprodan. Kolikor smo mogli doznati, se nahaja tak slovar že popolnoma izgotovljen v rokopisu v Beogradu (Živanovič), medtem ko bo drugi skoraj gotov v Zagrebu (Mavro Špicer). Ko je to veliko delo že skoro dovršeno na dveh krajih, v Beogradu in v Zagrebu, tedaj se je pa iznenada pojavil na knjižnjem trgu v založbi Onier Šehiča v Sarajevu slovar, obsegajoč oba dela (esp.-srb-hrvaški in narobe), katerega je uredil Nikola Lisac. Ta slovar je pa za delavstvo jako slab. Razdeljen je namreč na tri dele, torej nekaj popolnoma svojstvenega. V prvem delu se nahajajo brez prevoda samo besede internacionalnega izvora. Pri praktični uporabi se izkaže to kot težko uporabno, ker delavci večinoma niti ne znajo, katere besede so internacionalnega izvora, še manj pa vedo njihov smisel. Razen tega je namesto espeTantskih črk tiskarna kratkomalo uporabila dve črke kakor: ch, gh itd., kar je pa danes po40-lctnem obstoju esperanta že nedopustno in otežava delavcem učenje. Končno se pa nahaja v slovarju tudi mnogo tiskovnih napak. V naši državi imamo »Jugoslavcnski esperant-
I
Najboljši cviček
S
Is Gadov« p«ii tar pridna štajerska
■ VINARNA Al BRIŠKI «*
Ljubljana, paleta ..Grafika".
LEGAT
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28
ŠPECERIJA DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA
ski institut«, ki je bil ustanovljen za časa kongresa v Beogradu, ki ibi moral biti obveščen o vsem, kar je v zvezi z izdajanjem esperantskih učil in tako ne bi prišlo do tega, da se tri osebe bavijo z sestavljanjem slovarjev, od katerih je pa, kakor izgloda, izšel najslabši. Dolžnost instituta bi bila, če bi bilo le količkaj sodelovanja med esperantisti, da opozori ostale urejevalce na to, da se isto delo vrši že drugod. Tako bi bilo prihranjenega mnogo dela in jeze, ljudje pa bi si prihranili denar z nakupovanjem knjig. Spomnili smo se na to sedaj, ker s.mo čitali z vadnjem »La suda stelo« iz Maribora, da bo v kratkem izšel zelo praktičen učbenik esperanskega jezika. Koliko je nam znano, je bil neki drugi učbenik za Slovence prirejen po prof. Modrijanu iz Trbovelj, ki pa še do danes ni ibil tiskan. Ali ne bi bilo dobro, da bi se tudi tukaj stvar predala Institutu, ki bi pregledal znanstveno oba dela, nakar bi šele odobril izdajo enega ali drugega?
Krajevni medstrokovni odbor v Sušine-Gjurdjenovcu je organiziral tečaj esperant-skega jezika, ki se je začel dne 26. aprila. Vodi ga s. V. Premuž iz Osijeka in obiskuje ga 70 sodrugov.
Šport
ISSK Maribor : DSK »Svoboda« 2 : 1
(1 : 1). V nedeljo sta se srečala na zelenem polju v prijateljski tekmi »Maribor« in »Svoboda«. Za to tekmo je vladalo med športno publiko veliko zanimanje. Obe moštvi sta nastopili nekompletni, kar priča zgornji rezultat, ki bi bil lahko tudi obraten. Tekma je bila lepa, hitra in zelo napeta. Že v začetku »Maribor« močno pritisne in iz kota doseže goal in s tem vodstvo. »Svoboda« se oprosti klešč in ostane igra odprta. V 30. minuti doseže »Svoboda« kot, ki ga Strnad izrabi in z glavo pošlje žogo v mrežo. Z neodlbčenim rezultatom gredo moštvi v odmor. Drugi polčas sta se obe moštvi borili za zmago. V tem delu igre je imela »Svoboda« nekoliko več od igre, vendar ni ®°* gla doseči gola radi velike smole napadalne vrste. »Maribor« ie v zadnjih minutah dosegel vodstvo z lepim golom, ki je padel iz 16-metrovke. Po poteku igre je neodločen rezultat pravilnejši. Sodil je g. Vesnaver dobro in v obojestransko zadovoljstvo. V predtekmi je porazila mladina »Maribora« »Svobodo s 5 : 2 (3 : 1).	S.	M.
CENE GOVORE!
Plašti za dame že od Din 190** Obleke za moške xe od om 170'-Obleke za fante že od oin 60'-
Nabfrajte
nove
naročnike
Dosežen je naš cilj — Oblekli ;mo vje ljudi dobro in poceni!
Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah
TIVAR-OBLEKE
Tisk*: Ljudska liskama, d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ollak v Mariboru. — Za konzorcij Izdata 1« aitjale Viktor Ertea t Mariboru.