CELJSKI TEDNIK
GUSILO, SOCIALiSTIClE ZVEZE SELOVNESA LJUDSTjlfA
CELJE, 17. FEBRUARJA 1967 — LETO XXI. šT. 6 — CENA 50
Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-6!», 21-76; oglasi In naročniki:
31-05, ekunomska propaganda: 30-85
liHALCl, NE ZAMUDITE!
ŽE V PRIHODNJI ŠTEVILKI
ZADNJA NA GRMADI
DOMAČA ZGODOVINSKA PO-
VEST O KRVAVI SODBI ZADNJI
SLOVENKI, KI »JE JEZDILA NA
KLEK«
Odbor za pomoč Vietnamu
Ma pobudo občinske zveze
^druženj borcev NOV so pred
dnevi v Mozirju ustanovili ob-
činski koordinacijski odbor za
pomoč vietnamskemu ljud-
stvu. Odbor sestavljajo pred-
stavniki občinskih političnih
in družbenih organizacij. Da
bi akcija čim bolje stekla, so
sklenili, da bodo podobne ko-
ordinacijske odbore ustanovili
tudi v vseh večjih krajih v ob-
čini in nekaterih večjih delov-
nih organizacijah.
Pomoč bodo usmerili pred
vsem na organiziranje poseb-
ne krvodajalske akcije. Raču-
najo na precejšen odziv prebi-
valcev. Poleg krvodajalske ak-
cije bodo zbirali tudi denar za
nakup zdravil. Računajo, da
bodo to akcijo solidarnosti, ki
naj vključi slehernega občana,
podprle tudi delovne organiza-
cije v občini.	—er
ASFALTNA BAZA V
VELIKI PIREŠICI, KI
JE MED PREBIVALCI
VZBUDILA TOLIKO
HUDE KRVI, KAJTI 1
LITER OLJ IN NAFT-
NIH DERIVATOV OKU-
ŽI TUDI 1 MILIJON*
TALNE VODE. NA TO
PA CESTNO PODJETJE
NI POMISLILO.
BERITE REPORAŽ-
NI ZAPIS: MALI UPOR
V VELIKI PIREŠICI
NA 5. STRANI.
Domicil 11. grupe odredov
14. MAJA BO V CELJU OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNOVANJU 25-LETNICE
USTANOVITVE II. GRUPE ODREDOV
Na zadnji seji so člani odbora za organizacijo proslave in sprejem domicila II. šta-
jerske grupe odredov v Celju poudarili, da bo imelo praznovanje 25-letnice ustanovitve
II. grupe odredov velik pomen, saj bo zajelo pretežni del štajerskega območja. To pa bo
tudi praznovanje vsega partizanstva na Štajerskem, ki je bilo razvito že pred prihodom
oziroma ustanovitvijo II. grupe odredov.
Aprila bodo v Celju izdali
posebno poblikacijo o II. gru-
pi odredov, ki jo bodo dobili
vsi udeleženci zbora — borci
II. grupe odredov, medtem ko
bo za ostale v prodaji.
Strelci Celja in drugih občin
bodo imeli več izbirnih tekmo-
vanj, ki jim bo sledilo še glav-
no tekmovanje v streljanju z
malokalibrske puško. i. maja
se bodo na pohod Celje — Čer-
nivec — Menina planina —
Slapi — Lipa — Čreta — Dob-
rovi je — Braslovče — Celje
odpravili taborniki Celja in
Splita in tako prehodili del po-
ti II. grupe odredov. Sodelo-
valo bo preko 100 mladincev.
Na osnovni šoli na Hudinji bo
svečan sprejem tradicionalne
Kurirčkove pošte, ki se ga bo-
do udeležili vsi pionirski odre-
di celjske občine. Na vseh šo-
lah pa bo v tem času preda-
vanja o vlogi in pomenu II.
grupe odredov. Na predvečer
osrednjega praznovanja, 13.
maja bodo člani ZROP, pri-
padniki JLA in obvezniki pred-
vojaške vzgoje izvedli napad
oziroma obrambo položaja,
medtem ko bodo na okoliških
hribih zagoreli kresovi.
Osrednja proslava bo v ne-
deljo 14. maja, ko bodo dopol-
dne najprej odprli v Muzeju
revolucije občasno spominsko
razstavo o narodnem heroju
Dušanu Kvedru ter stalno raz-
stavo zgodovinskega gradiva
II. grupe odredov, zatem pa
bo zbor vseh preživelih borcev
II. grupe odredov in drugih
občanov na atletskem stadio-
nu Boris Kidrič v Kersnikovi
ulici. Po govoru bo svečana
razglasitev domicila II. grupe
odredov, za katerega bo sklep
sprejela skupščina občine Ce-
lje na eni izmed prihodnjih
sej. Po razglasitvi bo kulturni
spored in družabni program
za borce.
DOBRE PERSPEKTIVE
Občinski komite ZM v Celju
je na zadnji seji razpravljal o
osnovnih smernicah in nalo-
gah občinske organizacije ZM,
poleg tega pa je sprejel tudi
program dela in okvirno do-
ločil sistem in metode dela
ObK ZM in pomožnih orga-
nov.
Zelo pomembna so nekatera
stališča ObK ZM o prihodnjih
nalogah ZM v celjski komuni,
saj osnovni koncept dela ka-
že, da je celjska mladina zelo
pozorno obravnavala nekatere
vsebinske in organizacijske
premike v organih mladih. Za-
nimiva je namreč samokritič-
na ugotovitev, da bodo mladi
na svojih ramenih občutili se-
danjo neangažiranost pri re-
ševanju družbenih problemov.
Zgrešeno je, tako poudarjajo
v Celju, nenehno tarnanje o
specifičnih problemih mladi-
ne, saj jih neka abstraktna
družba ne bo rešila, če pa so
določena vprašanja potrebna
ustrezne obravnave in rešitve,
tedaj je sistem samoupravlja-
nja tisti, ki stalno nudi ogrom-
no možnosti za aktiven nastop
mladih v delavskih svetih, na
zborih občanov, v občinski
skupščini itd.
Tako se v precejšnji meri
rnenja položaj občinske orga-
nizacije, aktiva in vseh speci-
aliziranih mladinskih organi-
zacij. Brez dvoma čakajo
mlaide v celjski komuni v
tem letu izredno velike naloge.
Končano
veliko
delo
šE 6.000 OBČANOV BREZ
NOVIH IZKAZNIC
V Celju je približno
40.000 občanov, ki bi mora-
li v rednem roku zamenjati
osebne izkaznice. Dosedaj
še teh ni zamenjalo 5 do
6.000 ljudi.
Za razliko od prejšnjega
skupinskega poslovanja, kjer
je občan v nekaj minutah do-
bil osebno izkaznico, lahko
zdaj zamudniki vložijo zahtev-
ke za zamenjavo izkaznice sa-
mo v uradnem času, to je ob
ponedeljkih, sredah in petkih
od 8. do 12. ure. Opraviti mo-
rajo določene formalnosti, iz-
kaznico pa dobijo šele v tride-
setih dneh. Po zakonu je rok
za zamenjavo osebne izkaznice
6. april tega leta. Po tem da-
tumu pa bo občan nosil tudi
posledice, če bo zamenjal
osebno izkaznico s tolikšno za-
mudo.
llzakoiliti življenje
Pod vodstvom predsednice Milke Šeat-Lasičeve je obi-
skalo Celje devetnajst članov zveznega organizacijsko-poli-
tičnega zbora, ki sestavljajo odbor za samoupravljanje v de-
. lovnih organizacijah.
Člani zbora so se zglasili v
Topru in železarni, kjer so se
pogovarjali s proizvajalci o
problemih samoupravljanja v
ekonomskih ,enotah, zatem pa
so nadaljevali razpravo na se-
ji, ki so se je udeležili še pred-
stavniki Cinkarne in tovarne
EMO, nekateri republiški in
zvezni poslanci z našega ob-
močja ter predsednik občin-
skega sindikalnega sveta Ber-
nard Strmčnik.
Na seji so se navzoči dotak-
nili predvsem vprašanj, ki po-
gojujejo materialno in funk-
cionalno delovanje samo-
upravnih organov v ekonom-
skih enotah. Ugotovili so vrsto
nejasnosti, ki so postale v
zdajšnjem obdobju družbeno-
ekonomske reforme tolikanj
bolj pomembne, da nujno ter-
jajo bolj dosledno opredelitev,
če bomo hoteli samoupravlja-
nju priznati tisto vlogo, ki mu
jo je podrobno začrtal tudi
brionski plenum.
Mnogo očitkov je bilo izre-
čenih na račun dosedanje za-
konodaje, ki ni dokončno od-
govorila na številna vprašanja,
katerih posledica so zdajšnje
nejasnosti v samoupravljanju.
Obstajala je politična usmer-
jenost o prenosu samouprav-
nih pravic, ki ni upoštevala
ekonomskega ekvivalenta, za-
radi česar so marsikje nastale
ekonomske enote, ne da bi or-
ganizacijsko in funkcionalno
mogle izpolnjevati dejansko
samoupravljavsko vlogo.
(Dalje na 4. strani)
nečedno poslovanje
pogrebnega zavoda celje
KUPČIJA
Z MRTVIMI
na 3. strani
Pust sedmih
žalosti
Dragi bralci mi naj oproste, da
bom tokrat nekoliko spremenil
naše Obraze v maske. Drži, da
smo pust preživeli, da so se ne-
kateri, baje jih ni bilo malo, tro-
sili s pepelom — skratka to en-
kratno obdobje leta smo srečno
preživeli. Brez kakšnih večjih pri-
reditev, ki bi nas po nepotrebnem,
obremenjevale.
. Zato bi rad ta prostor daroval
tistim obrazom, ki so poskrbeli
pustne prireditve oziroma za
pustne veselice. Kaže, da smo se
toliko nazabavali, da smo zado-
^"'jni s kakršnokoli veselico.
. Ti tovariši, mislim organizator-
je. so edini poskrbeli za to, da ta
vsenarodni običaj ni čisto izumrl,
ker so v večini primerov NAJLEP-
ŠE maske nagradili.
Ne naj-boljše. To ni bistveno,
ker je bistvena etika . . .
Raznobarvnih in raznih veliko-
sti, od tiskanih do s svinčnikom
izpisanih plakatov je bilo v teh
dneh ogromno. 2e sami so dovolj
zgovorno pričali o kategoriji pri-
reditve.
Bralcu je bilo prepuščeno, da
se je odločil. Ali za izbor in ve-
liko nagradno tekmovanje mask v
Celeii (moral je odrinit jurja za
vstopnino, v katero ni bil vkal-
kuliran stol, ki ti ga je utrujen
gledalec izmaknil, ko si ga za
trenutek odkril) ali za maske v
Evropi v ... v katerikoli gostilni.
V Žalcu, Vranskem, Mozirju, ka-
morkoli si zavil.
Pa bo nepoučen bralec rekel, da
je bil pustni striptiz v hotelu Cc-
leia boljši od onega, ki so ga or-
ganizirali naši vrli gostinci s ple-
salci iz Ljubljane. Drug bo pri-
stavil, da je bila gala štos v res-
nici jugoslovanščina napovedoval-
ca v istem hotelu z mednarodno
zasedbo. Tretji bo dodal, da so
bili najboljši sprevodi mask, med-
tem ko je četrtega ogrelo dema-
skiranje . . .	^
Vse skupaj pa ni vredno poče-
nega groša v primert s pustno po-
vorko kmetovalcev iz Vinske gore,
ki so s svojo kmetijsko opremo,
(plug je imel naloženih že preko
sto let!) prišli v občinski center.
Ni Slo za demonstracijo, šlo je
za poskus ogrevanja, za katerega
bi se naj ogreli možje na župan-
stvu. Kmctovalci so — tako je
bilo vsaj razbrati z napisov —
predlagali, da bi kmetijsko opre-
mo zaradi prevelikih dajatev upo-
rabljali raje v turistične namene.
Ideja ni slaba, saj smo v medna-
rodnem letu turizma, ki ga bodo
poleg večjih prireditev, kot so iz-
leti v Trst in Celovec ali obisk
Belega tedna (razprodaje) v Gracu
in razstave ptic pevk ter cvetlic
poživljale še ekshcbicije kmetoval-
cev.
Primer kmetovalcev iz Vinske
gore je bil le prvi poizkus, žal
večjega navdušenja med prizade-
timi ni bilo opaziti. Niso se ogreli,
žal.
Pa boste rekli, zakaj?
Tudi sam se dolgo premleval pa
nisem nažel ustreznega odgovora.
Pa pride mimo pustna šema —
ne bodi je treba, se zazija v po-
četje kmetovalcev iz Vinske gore
— ti so mimreč po cesti orali —
gleda, sname masko, jo da nazaj
in zine:
»Vidiš, mo dragi, težko, je z
gluhimi v cerkvi peti in z norci
po cesti orati . . .«
In je šel. Se ozrl se ni, pa tudi
nazaj ga ni bilo. Le zakaj, vas
vprašam? Za kaj? Saj je pust le
enkrat v letu.
Nani
DANES V CT
Popotovali smo tranzitno
3. stran
Mali upor v Veliki Pirešici
5.	stran
Besede vendar brcajo
6.	stran
Ljubezen, politika in vo-
hunstvo	10. stran
Bitka za Sevastopol
DOLGOLASCI
Tedaj ko so v Celju ostrigi!
»kolege« dolgolasce ali gravir-
je iz Maribora je večina Celja-
nov ploskala. »Tako bomo mo-
rali z vsakim, ki bo motil vi-
dez mesta ob Savinji.« Marsi-
kdo pa se je tedaj vprašal,
kaj pa, če bo dolgolasec do-
mačin? Vprašanje je bilo
umestno, saj je teh domačih
dolgolascev čedalje več. In kje
so zdaj pogunmi »frizerji« —
celjski?
VREME
OD 16. DO 26. FEBRUARJA
Sulio vreme se bliža h koncu,
sledilo bo snežno obdobje. Neko-
liko od 17. do 21. in od 25. febru-
arja dalje pogostne, včasUi moč-
nejše snežne padavine — vmes
Izboljšanje z mrazom ponoči.
^''h^eieii kriminalnega romana
^^Umor v grobnici''
\A 12. STHAM
PISMA
ZAPRT KROG MLADIH
Na sestavek, ki smo ga obja-
vili v eni prejšnjih številk in je
govoril o delu mladinske organi-
zacije v Ponikvi pri Žalcu, smo
te dni dobili odgovor, ali bolje,
nadaljevanje, ki ga je sicer na-
pisal drug avtor, vendar se po
vsebini in očitkih, ki lete na vod-
stvo organizacije Zveze mladine
v Ponikvi pri Žalcu nič ne razli-
kuje od prvega. Povzemamo ne-
katere ugotovitve iz drugega pi-
sma:
Mnogo je fantov in deklet v
bližnjih vaseh, ki bi radi sodelo-
vali v organizaciji Zveze mladine,
toda, kot kaže, se vodstvo za to
prav nič ne ogreva. Z ničemer ne
pokažejo iniciative, da bi razši-
rili svojo dejavnost in članstvo,
čeprav so ti nevključeni mladinci
že večkrat povedali svojo željo.
Kot kaže, si bodo morali ustano-
viti svoj aktiv, čeprav vedo, da to
ni najbolj prav. Vodstvu aktiva
v Ponikvi pa očitajo tudi to, da
dokaj nesmotrno trosi denar, saj
si rajši privoščijo več ali manj
drage izlete po domovini, kot .pa
da bi poskrbeli za boljši videz
dvorane. Zato bi bil že čas, da
se vodstvo resno pogovori o svo-
jem delu ter obogati tako delovni
program kot tudi članstvo.
Ivan Jelen
Kale 9, Žalec
VZELI SO MI INVALIDNINO
Imel sem invalidsko pokojnino,
ki so mi jo priznali na osnovi ko-
misijskega pregleda v Ljubljani,
kjer so ugotovili, da sem 80-odstotni
invalid (v komisiji so bili dr. Franc
Prezelj, dr. France Pavel in dr. Stan-
ko Žvokelj). Invalidnino sem pre-
jemal šest let, po odločbi številka
252629, pred tremi leti pa so mi jo
vzeli. Pred kratkim me je pregledala
ustrezna komisija v celjski bolniš-
nici, ki je ugotovila, da sem nespo-
soben za vsako delo. Ko sem bil
na komunalnem zavodu za socialno
zavarovanje, da bi mi na osnovi iz-
vida invalidnino zopet priznali, so
me odslovili, rekoč, da je ne bom
dobil več in naj se preživljam kakor
hočem. Mislim, da tak odnos ni na
mestu. Star sem 55 let; kje naj se
zaposlim in od česa živim?
Julijan Mernik
Celje,
Bratov Vošnjakov 19
KAJ NAREDITI?
Čeprav mi'ni pri jetno govoriti
o osebnih zadevah, se vseeno
oglašam z dogodkom, ki sc mi je
pripetil pred dnevi. Ko sem šla v
gostilno »šalamon« pri polzelski
postaji po cigarete, je gostilničar
rekel točajki, naj obračuna tudi
dolg mojega moža. Res ni bilo
več kot 180 starih din, ki sem jih
seveda poravnala. Zanima me
predvsem, ali ima gostilničar pra-
vico zahtevati od žene poravnavo
moževega dolga, in če že dajejo
»na up« v gostilnah, zakaj tudi ne
kje drugje? Zdi se mi, do bi bilo
najbolje, ko bi to staro jugoslo-
vansko navado v naši socialistič-
ni družbi odpravili —pije naj ti-
sti, ki lahko plača, kajti kdor da-
nes ne more plačati, najbrž ne bo
mogel tudi kdaj drugič. Gostilni-
čar, ki najbrž pozna moža, bi mo-
ral upoštevati, da malo zasluži,
saj mi mesečno ostane od njego-
ve plače od 17 do 20 tisoč starih
dinarjev, nas je pa šest. Pri tem
moramo povedati, da sem gostil-
ničarja že večkrat opozorila, naj
mu ne daje pijače na kredit, a kot
vse kaže in kar je tudi razumlji-
vo, mu je zaslužek pač važnejši,
R. R.
Polzela
Pitje ni prepovedano in v go-
stilnah očitno lahko »dajejo kre-
dite«. Če vam ni do tega, da bi jih
plačevali vi, bi bilo najbolje v ča-
sopisu objaviti, da niste plačnica
dolgov svojega moža.
PIŠITE V SVOJO RUBRIKO
V zadnjem času dobivamo vse
več pisem brez potlpisov, s podpi-
si »Stranke« ali z željo, naj polnih
imen ne bi objavljali. V njih gre
največkrat za kritiko določenih
pojavov, ki seveda nima čisto
osebnega pomena, pa tudi za za-
deve, ki se nanašajo na posamez-
ne državljane. Takih pisem žal ne
moremo objavljati, razen v pri-
merih, ko lahko objavimo tudi
naslov, ali ko predmet obravnave
ni toliko kritičen, da bi bilo po-
trebno s podpisom jamčiti za toč-
nost. V splošnem naj velja nače-
lo, da so Pisma rubrika naših
bralcev, kjer ima vsakdo pravico
javno izražati svoja mnenja o če-
merkoli, razen seveda o stvareh,
ki so za kogarkoli žaljive; edini
pogoj je podpis s polnim naslo-
vom — da uredništvo vsaj ve, kdo
je pisec in da tisti, ki je prizadet,
ve, komu bo odgovoril.
Sodelujte v svoji rubriki!
M K D T E D N O M P O S V.E T U
Tudi tretje premirje na vietnamskem bojišču je
prekinilo grmenje topov in eksplozije bomb. Četudi so
mnogi optimistično pričakovali, da bi se uresničile
možnosti miroljubnega nadaljevanja prekinitve v po-
gajanjih, se to ni uresničilo. Washington je gluh za vse
ponudbe Severnega Vietnama in do zahtev velike veči-
ne sveta za prekinitev vojne. Na oboje odgovarja sa-
mo z bojno zaostrenimi vojaškimi operacijami, ki jih
izvaja 410 tisoč ameriških vojakov in njihova mehani-
zacija. Nihče v Ameriki — razen nepomembnih vsak-
danjih ljudi — pa očitno ne misli na posledice, ki bi
jih 7nogla imeti totalna vietnamska vojna.
Stiki med vzhodom in zahodom, ki so se te dni
okrepili z obiskom sovjetskega premiera Kosigina v
Londonu, sicer niso razrešili nesoglasij v odnosu do
vietnamske vojne, a zelo pomembno je dejstvo, da so
se dogovorili o pogodbi za medsebojno nenapadalnost
ter o vedno večji trgovinski izmenjavi med Veliko Bri-
tanijo in Sovjetsko zvezo.
Kitajska revolucija se je v zadnjem obdobju na-
daljevala v obliki demonstrativnih napadov na sovjet-
sko ambasado in na poslaništva nekaterih drugih dr-
Žav. Kitajci seveda niso morali sprejemati nobenih
svarilnih not, dokler ni Sovjetska zveza zelo glasno in
jasno povedala, da je potrpežljivosti konec in da lah-
ko nadaljevanje privede do prekinitve diplomatski}^
odnosov. Razumljivo je, da bi zgledu Sovjetske zvezt
sledili tudi nekateri drugi, česar so se ktijaski »kui
turni revolucionarji« vendarle nekoliko ustrašili
umirili napade na razna tuja predstavništva. Jasno je'
da zunanji svet nikakor ne more vplivati na notranja]
razmere Kitajske, a voditelji revolucije so s takimi,
demonstracijami želeli zaslepiti svoje revolucionar j ^^
pred lastno nemočjo in zmedenostjo. Medtem ko
doslej revolucija »objavila« veliko kitajskih bogov, p^
so slednjič odkrili tudi svojo boginjo — ženo predsed-
nika Mao Ce Tunga Čiang Čing, ki je iz tedna v teden\
na vidnejšem položaju.
Nasprotnikom predsednika Sukarna se je v Indo.:
neziji zadnje dni pridružilo še nekaj generalov, ku
vztrajajo, da se predsednik Sukamo kot edini /cn"vec|
za poskus državnega udara prostovoljno odpove sva.
jemu položaju. V kolikor tega ne bi storil, mu grozijol
Z odstranitvijo. Prav neverjetna je predsednikova tr-
ma, ko je postalo očitno, da ima vojska položaj v ro,\
kah in da ne more računati nikjer na podporo
ohranitev svojega položaja.	|
.... IN DOMOVINI
•	IZREDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE. V razpravi so med drugim ugoto'
vili, da učinkovitost tiska, radia in televizije ni odvisna samo od časnikarjev, temveč predvsem tudi od
upoštevali neposredne proizvajalce, ženske in mladino dela družbenih institucij, krepitve demokratične raZ'
prave in boja mnenj itd. Tisk ni samo ogledalo družbe, temveč je tudi njegova kritičnoustvarjalna sila.
•	KDAJ SE BODO ZAČELI KANDIDACIJSKI ZBORI? Kandidacijski zbori volivcev se bodo začeli 10
marca. Dotlej bodo še zbirali predloge za možne kandidate. Predlagatelji so doslej v premajhnem številu
upoštevali neposredne proizvajalce, ženske in mladino — so povedali v pogovoru med časnikarji in pred
stavniki volilne komisije pri GO SZDL Slovenije.
•	23. APRILA NEPOSREDNE VOLITVE. Občinske skupščine bodo volile poslance v vse zbore zvezne
skupščine 9. aprila. Neposredne volitve, ko bodo volivci izpolnjevali volilne listke za poslance zveznega zbo
ra, bodo 23. aprila.
O LETOŠNJA PREŠERNOVA NAGRAJENCA: BOŽO VODUŠEK IN MAKSIM SEDEJ. Prešernovo na
grado za leto 1967 so podelili pesniku Božu Vodušku in slikarju Maksimu Sedeju. Poleg tega je prejelo na
grado sklada 16 ustvarjalcev z različnih področij umetniškega dela
•	V VSEJ JUGOSLAVIJI LANI 42.806 PROMETNIH NESREČ. Zvedeli smo, da je bilo lani v vsej Jugo
slaviji 42.806 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo 2.113 ljudi, poškodovano pa je bilo 31.537 ljudi. V zvezi
pripravljajo predpise, s katerimi bodo poostrili ukrepe za varnost v prometu. Menda bodo omejili hitrost
avtobusov in tovornjakov.
Demokratiem centralizem - vsebina in smise
Uvodoma lahko rečemo, da je osnovni princip komunističnih partij
(tudi Zveze komunistov Jugoslavije) — demokratični centralizem v da-
našnjem času zelo slabo razumljiv. Nerazumevaii|e njegovega bistva pa
v precejšnji meri povzroča zmedo in nepotrebne razprave o njegovi
»usodi«.
Lenin je v jeku oktobrske revolu-
cije poudaril štiri osnovne elemente
demokratičnega centralizma. Prvo
volivnost Vodilnih organov v partiji,
drugo odgovornost pri polaganju ob-
računa organov partije člansfvu,
tretje podrejanje manjšine večiiii in
četrto obveznost članstva, da izvršu-
je direktive višjih organov.
Revolucionarna situacija je nujno
zahtevala dosledno upoštevanje tret-
jega in četrtega elementa, ki je po
logiki stvari pripeljal do tega, da sta
prva dva elementa postala več ali
manj formalnost. Žal se ta praksa
tudi po revoluciji v komunističnih
partijah ni spremenila.
To velja seveda tudi za komuni-
stično partijo Jugoslavije. Ilegala
med obema vojnama, sama revolu-
cija in povojno obdobje graditve no-
ve Jugoslavije ob specifični situaciji
v mednarodnem delavskem gibanju
je povzročilo, da smo vse do Vi L
kongresa ZKJ (Ljubljana 1958) togo
poudarjali prej naštete elemente. Na
VIL kongresu smo te iste elemente
postavili manj ostro in poudarili
večjo samostojnost komunista —
posameznika. Na VIIL kongresu ZKJ
(Beograd 1964) pa je prišlo do bist-
venih sprememb. Demokratičen cen-
tralizem dobiva nove kvalitete, kot
so: javnost dela, vsestranska izme-
njava mnenj, kolektivna in odgovor-
nost posameznika, kolektivno delo,
obveščanje, obveznost predlogov viš-
jim organom in obveznost višjih or-
ganov do zavzemanja stališč o pri-
pombah in predlogih nižjih organov.
S temi elementi demokratičnost zno-
traj Zveze komunistov dobiva bist-
vene nove dimenzije. Lahko rečemo,
da je demokratični centralizem do-
bil svojo opredelitev za prilike, ko
se družba razvija v miru, ko so re-
šena temeljna vprašanja za razvoj
socializma.
Torej dileme o usodi demokratič-
nega centralizma ni. Problemi se
jiivljajo le pri njegovi realizaciji.
Prvo vprašanje je javnost dela.
Kaj to pomeni? Gre za dve smeri
javnosti dela: prvo notraj Zveze ko-
munistov in drugo odprtost navzven.
Javnost dela notraj Zveze pa ima
zopet dve plati; na eni strani gre za
široko obveščenost, na drugi pa za
široko in kreativno združevanje miš-
ljenj, idej, stališč posameznih čla-
nov ZK ali skupin. Bistvo tega je i
tem, da se že v procesu formiranji
določenega zaključka njegov smise
aktivno osvaja, da se na tej osnov
doseže enotnost komunistov, eno;
nost, ki je izgubila svojo direktivn
komponento. Za enkrat ^re za vi.
širše, včasih tudi polemično obvt
ščanje občanov o najvažnejših prc
blemih Zveze komunistov. Pred m
mi pa ostane še naloga, da širše kro
ge nekomunistov vključujemo v raz
prave tudi znotraj Zveze komuni
stov. Gre torej za aktivni odnos ne
članov.
Odgovornost notraj Zveze komuni'
stov in v družbi na sploh v zadnje^
času vse bolj stopa v ospredje. Ke:
nam žal prostor ne dopušča, teme
Ijitejše obravnave tega vprašanja
bomo odgovornost znotraj ZK po
jasnih na poenostavljenem primeru
V delovnem kolektivu v okviru saj
moupravnih organov razpravljajo (
problemu delitvenih sistemov. Ko
munisti so dolžni (se pravi odgovorf
ni), da poznajo politični aspekt Itj
problematike in da se kot posamezj
niki znotraj kolektiva borijo z argi'l
menti, da te principe osvoji širšij
krog zaposlenih. To je aspekt kolek
tivne odgovornosti. Posamezniki p'
so dolžni da v okviru samoupravnih
organov, če so njih člani, zastopaji
stališča, ki imajo v sebi napreden
politični aspekt. To pa bi bila indi
vidualna odgovornost.
Ker nam prostor ne dopušča širš^
razlage o drugih elementih, bi ni|
kraju rad poudaril to, da realizacija
demokratičnega centralizma kot mf
toda v razvojnem smislu pomen'i
eno bistvenih nalog pri realizacij'
reorganizacije Zveze komunistov.
N. Krumpak
TURIST V DOMAČI HIŠI
V	okviru mednarodnega turistih
nega leta bo celjska delavska unt
verza priredila v četrtek zvečer
Narodnem domu predavanje z na-
slovom turist v domači hiši, ki
bo vodil turistični delavec z Bled^
Pavel Merlah. Celjsko avtoturističn"
podjetje bo ob tej priložnosti izžr«'
balo udeleženca predavanja, ki bfj
brezplačno potoval v Trst.
V	petek ob devetih dopoldne P^
bo v prostorih delavske univerz^
predaval dr. prof. Rudi Kyovsky
delovnih sporih v Jugoslaviji.
DOPOLNILO
V prispevku Knjiga o Celju, obj^^
Ijenem v zadnji številki, je iz nave''|
be imen uredniškega odbora po.
slugi tiskarskega škrata izpadlo i"],
Cveto Pelko. Tovarišu Pelku se
nerodnost opravičujemo.
Evidentirani i^^andidati
za repnblišice po.slanee
šestim republiškim poslancem z
območja celjske občine poteče man-
dat letošnjo pomlad. Tako bomo do-
bili dva nova poslanca v republi-
škem zboru ter po enega v ostalih
štirih. Za teh šest prostih mest so
bili doslej na zborih volivcev eviden-
tirani naslednji kandidati:
Za republiški zbor: Sergej Kraig-
her, Beno Krivec, Peter Šprajc, Sta-
ne Ko kal j. Zmago Lah, inž. Janez
Ognar in inž. Vid Korber. Za drugo
volilno enoto republiškega zbora, ki
zajema Vojnik, Dobrno in bližnje
kraje, pa so evidentirali: Janeza Ko-
vačiča, Ivana Seničarja, Bogdana
Šnabla, Jožeta Jošta in Bena Krivca.
Za gospodarski zbor: inž. Janez
Barborič, Marjan Dietinger in inž.
Marjan Prelc.
Za organizacijsko politični zbor:
Tone Erjavec, Franc Kokot in Franc
Knafelc.
Za kulturno prosvetni zbor: Mile-
na Vršnik-štiftar, Slavko Belak, Pav-
le Jeršin, mg. oec. Ludvik Rebeu-
šek in Jaka Majcen.
Za socialno zdravstveni zbor: Bo-
jan V^olk.
Torej "prvih 23 možnih kandidatov
za šest poslanskih mest v republiški
skupščini. Mnogi od teh pa so že od-
klonili možnost, da bi jih uvrstili
med kandidate.	—mb
Slabosti se ponavljajo
Zbori volivcev v celjski občini, na katerih
so med drugim govorili o spomladanskih vo-
litvah, so končani. Tako smo prišli do prvih
evidentiranih kandidatov, ne pa zadnjh, kaj-
ti volivci, občani in organizacije imajo še vse
možnosti, da predlagajo nove možne kandida-
te. To nio/.nost bodo-poslednjič imeli na kan-
didacijskih zborih, ki bodo v prvi polovici
marca.
Pri dosedanjem evidentiranju kandidatov
sta očitni zlasti dve značilnosti. Najprej ugo-
tavljamo, da so se volivci odločili za manjše
število možnih kandidatov kot na primer pred
dvpma letoma in drugič, da so družbene or-
ganizacije in društva predlagale manj kandi-
datov kot v pripravah na zadnje volitve.
Na zadnjih zborih volivcev so predlagali
vsega skupaj 23 možnih kandidatov za volit-
ve v vse zbore republiške skupščine. Tako so
se volivci v enoti, kjer je bil doslej posla-
nec republiškega zbora Mitja Ribičič, odločili
za sedem evidentiranih, v drugi enoti, kjer je
doslej poslanske naloge opravljala Magda Ko-
čarjeva pa za 5. Za volitve v gospodarski zbor
republiške skupščine so evidentirani trije
možni kandidati, za organizacijsko politični
zbor prav tako trije, za prosvetno kulturni
zbor štirje ter za socialno zdravstveni eden.
Doslej je za občinski zbor evidentiranih 59,
za zbor delovnih skupnosti pa 66 možnih kan-
didatov.
Na splošno lahko trdimo, da so volivci dob-
ro proučili svoje predloge in evidentirali tak-
šne tovariše oziroma tovarišice, ki so si s
svojim delom pridobili veliko zaupanje in iz-
kušnje. Zanimiva je ugotovitev, da so se v
delovnih organizacijah odločili za kar enajst
direktorjev, da pa so bili dosti bolj kritični
in ozki takrat, ko bi se morali odločati za ne-
posredne proizvajalce in ženske. Čeprav na
splošno, zlasti v nekaterih kolektivih prednja-
čijo po številu ženske in neposredni proiz-
vajalci, je med evidentiranimi premalo prvih
in drugih. Kljub temu, da smo do podobnih
ugotovitev prihajali že pri prejšnjih volitvah,
so stanje ponavlja tudi zdaj. To je ugotovitev,
iz katere lahko potegnemo določen zaključek,
zlasti pa, da v nadaljnjih pripravah na volitve
predlagamo za možne kandidate tiste delavce
in žene, ki bodo kos nalogam, ki so pred
predstavniškimi organi.
Ko govorimo o minulih zborih volivcev,
predvsem v delovnih organizacijah, je treba
povedati, da so bili v mnogih primerih slabi,
brez 'razprave o delu in problemih občinske
skupščine in podobno. Kazala sfc je precejš-
nja indiferentnost do teh vprašanj. Zakaj?
Ali sprejemajo sodelovanje na takih zborih
samo kot svojo državljansko dolžnost, ne ču-
tijo pa potrebe, da bi aktivno sodelovali pri
obravnavanju in formiranju občinske politi-
ke? Odgovor na to je morda iskati tudi v tem,
da ne vidijo perspektive v nekaterih neizpol-
njenih obljubah in sklepih? In končno, ali je
bilo tudi tolmačenje dela in problematike ob-
činske skupščine takšno, da je vzbudilo do-
volj pozornosti? To so vprašanja, ki terjajo
odgovor.
Na kandidacijskih zborih volivcev bodo ob-
ravnavali tudi predlog občinskega proračuna
v letošnjem letu. Vse kaže, da bo ta material
izšel v posebni prilogi .našega tednika.
M. Božič
VARSTVO PRED NESREČAMI
KAKŠNE SO DOLŽNOSTI OBČANOV PRI VARSTVU PRED NARAVNI MI IN DRUGIMI NESREČAMI
Potresi, povodnji, snežni in zemeljski plazovi, eksplozije, zastrupitev
ozračja in podobno so katastrofe, ki lahko človeka prizadenejo povsem
nenadoma, zato mora vsakdo vedeti, kakšna je v tem primeru njegova
dolžnost.
Občani morajo sprejeti obveznosti
in opravljati naloge v organih, eki-
pah in drugih enotah za varstvo, ki
jih ustanovi njihova delovna ali dru-
ga organizacjia ali družbeno politič-
na skupnost. Vsakdo, ki opazi da
grozi neposredna nevarnost hude ne-
sreče, mora to takoj javiti najbližji
postaji milice ali štabu za varstvo.
Pri tem pa mu mora pomagati vsak-
do, ki razpolaga s prevoznim sred-
stvom ali sredstvom za zveze.
 Štab za varstvo izda v primeru
nesreče posebna navodila, ki jih mo-
rajo upoštevati vsi občani razen ti-
stih, ki so mlajši od 16 let, nosečnic,
matere z otroki do 7 let in bolniki ali
ljudje, ki zaradi upravičenih razlo-
gov ne morejo sodelovati pri reševal-
nih oziroma zavarovalnih delih. Ce
je obseg nesreče zelo velik, lahko
predsednik občine c^redjL da mora-
jo pri ix>lrebnih delih sodelovati vsi
občani z določenega območja z de-
lom, opremo in vozili. Tudi delovne
in druge organizacije morajo v tak-
šnih primerih takoj priskočiti na po-
moč z vsem, kar je potrebno. Last-
niki in uporabniki vozil in nepremič-
nin morajo te dati takoj na razpola-
go, če to terja položaj. Dalje zaradi
prevoza bolnikov, ranjencev ali grad-
nje potrebnega objekta na nekem
zemljišču.
9 Občani in delovne organizacije
pa imajo po zakonu pravico do po-
vračila dejanskih stroškov, če ne do-
bijo tega iz drugih virov, kot je na
primer zavarovanje. Občan in delov-
na organizacija sta lahko kaznovana,
če ne izpolnita svoje dolžnosti v pri-
meru hude nesreče.
S. M.
17.2.1967-Št.5
2
ZACEIJSKI lEDMK
PIŠE DRAGO KRALJ
POPOTOVALI SMO TRANZITNO
VTISI IN OPAZKE O KRAJIH IN NAVADAH MED VRANSKIM IN SLOVENSKIMI KONJICAMI TER CELO O SAMEM CEMU
Naj bo taiko ali drugače, naj bodo
mnenja deljena ali neprecizirana,
navdušujoča ali črnogleda — Celje
je turistično mesto. Kraj, ki se po-
naša tako s turistično tradicijo, ka-
kor tudi s turistično prihodnostjo.
Ko govorimo o celjskem turizmu,
iimaimo v mislih ne le mesto, temveč
celo področje. In če govorimo o
področju, potem imamo na jeziku
zdraviliški, dopustniški, planinski,
kulturniški in' tranzitni turizem. Tu
in ta;m sem slišal, da so prav o
tranzitnem turizmu govorili bolj
zviška, kot o zadnji zvrsti, tisti, "ki
se že nekako sama od sebe ponuja.
• MED DUNAJEM IN TRSTOM
Skozi C^lje pelje ena od po-
membnejših evropskih cest. Njen
pomen je od dne do dne večji. Meje
se odpirajo; v turistično tekmo se
vključujejo vzhodnoevropske drža-
ve in smer njihovega prodiranja
proti Sredozemlju vodi skozi Celje.
Tisoči av^tomobilov drve mimo. Po-
potniki opazujejo pokrajino z enim
očesom in se poredko ustavljajo.
Dolgo časa smo menili, da to niso
pravi potrošniki našega turizma. Po-
časi uvide\'amo, da so prav oni tisti,
ki so najbolj množični in zato le
veliko porabijo.
Tranzitni turizem je razvajen.
Utrip potovanja ga sili, da je tak.
Zanima ga le tisto, kar je ob cesti,
kar je zaseda njegovemu potovanju.
Nerad'se oddalji od glavjie smeri
celo za en kilometer in le spretno
nastavljena past ga pripravi do te-
ga, da se vda in zavije deset kilo-
metrov od smeri, katero si je začr-
tal doma na zemljevidu.
O ŠESTDESET »CELJSKIH«
KILOMETROV
Kako se turistična društva, go-
stinstvo in sploh vsi, ki jim je turi-
zem drag, pripravljajo — recimo.
v turističnem letu — da ujamejo v
svoje pasti čim več tranzitnih turi-
stov?
Izbrali smo si maršruto dolgo pri-
bližno šestdeset kilometrov. Med
Vranskim in Slovenskimi Konjica-
mi. Bogato področje, zanimivo in
urejeno tako, da bi se moral tran-
zitnik večkrat — ujeti.
Na marš ruti deluje menda osem
turističnili društev pod pokrovitelj-
stvom celjske turistične zveze, ki
zna dejavnost usklajevati tako ka-
kor sodi. Na smeri »vladajo« tri ob-
čine, katere imajo do turistične,
predvsem pa do gostinske dejavno-
sti različen odnos, vendar bi ne mo-
gli reči, da katera načelno ni naklo-
njena turizmu.
Začnimo pri Vranskem! Spregle-
dal sem transparent nad cesto, ki
naj bi nas pozdravil v Savinjski do-
lini in nam zaželel dobrodošlico ter
nas opozoril — če smo tujci — na
hmeljarski raj, na slavna piva iin
morda še na kaj. Z visoke strehe ob
cesti se vidi napis, ki nas vabi v ho-
tel, ob cesti reklamna deska, ki po-
ve, da se hotel imenuje »Slovan«.
Stara postojanka, ki je kar so-
dobno opremljena: prenočišče, me-
njalnica, restavracija, igralna skri-
nja, rekreacija v okolici, bazen, iz-
leti. In črpalka. Okrog nje se že ple-
tejo legende in omenjajo temne »tal-
ne« sile, ki ovirajo gradnjo. Sliši se,
da bo črpalka začela zares delovati
pnega maja. Ponoči je vsa cesta
med Ljubljano in Celjem brez čr-
palke, ki bi bila nared za popotnika.
To je le prevelika vrzel! Ce se bo
črpalka v Vranskem upvala delovati
tudi iK>noči (vsaj v sezoni) bo to
pomemben prispevek tranzitnemu
turizmu. In za Vransko! »Slovan«
namerava ob črpalki urediti manjšo
restavracijo...
Med Vranskim in Gomilskim je tu
in tam kaka gostihia, vendar bolj
skrita kakor na očeh tistemu, ki po-
tuje mimo. Na križišču v Gomil-
skem se je utaboril, v uspešni zase-
di jezikovno že ozmerjani »Express«,
eden redkih lokalov, ki ponoči »stra-
ši« s svetlobno reklamo (ki pa je
očitno zelo učinkovita). Beseda v
reklami, ki naj obeta ekspresno ka-
vo, je sila vabljiva za nočne popot-
nike, le če bi bila kava tako dobra,
kakor je sama reklama. Sama go-
stilna je še v fazi nastajanja, marsi-
kaj v njej še ni povsem vzorno, to-
da trdna volja: biti vsem pri roki,
je že veliko. Nekdanja Fondina go-
stiilna, ki je bila manjši savinjski
kartaški kazino, se počasi spremi-
nja v pravi tranzitni punkt.
• ZANEMARJENI SEPTEMBER
Latkova vas! Reklama za Prebold,
za kopališče, kamping in počitniško
naselje. Dokaj lepo urejeno, čeprav
navdušenje za skrb o naselju zad-
nja leta precej peša. Kljub temu,
da je cesta asfaltirana in do Pre-
bolda ni več kakor dobra dva kilo-
metra, pa vendar večina tranzimi-
kov zdrvi mimo. Morda bi si morali
omisliti še kako bolj učinkovito rek-
lamo ... Iznajdljivost včasih lahko
reši več kako pa — sredstva.
In že smo v Šempetru, sredi doli-
ne, na velikem križišču pomembnih
ix)ti. Ce bi kje na tem .koncu gradili
kak motel, bi ta moral siati v tem
kraju. Tu je že črpalka pKileg nje
je trgovina z avtomobilskimi deli in
potrebščinami, pravi servis in za na-
meček še pomembna zgodovinska
znamenitost — rimske izkopanine
— kakršne so v sodobnem turizmu
visoko cenjene. Tu bi moral stati
glavni turistični biro na tem področ-
ju, saj bi bil tranzitnim potnikom
bolj na očeh kakor pa turistični ura-
di, skriti v kapilarah celjskih ulic.
Seveda bi skrb za to središče mora-
la biti skrb vseh ne pa le turistič-
nega društva iz Šempetra, kateremu
verjetno kar manjka sil.
Gostinskih lokalov tu skoraj ne
vidiš, neobveščenemu popotniku je
na voljo le bife pri črpalki. Ta pa
je tako majhen, neurejen — ne re-
čem umazim — da bi morali sani-
tarci in tujskoprometni delavci o
njem kar razmisliti. Tudi kar se ti-
če delovanja same črpalke, bi mor-
da le skušali tvegati, da bi imeli od-
prto vso noč in da bi bila servis ter
tigovina na voljo tudi izven strogo
uradnih ur.
• NAJiVlLAJŠE MESTO — SKRITO
MESTO
Pred Žalcem bi spet pričakovali
veliko pozdravno tablo ali transpa-
rent nad cesto, na katerem bi v več
jezikih pisalo, da prihajamo v kraj,
ki je najmlajše mesto v Jugoslaviji.
Le čemu navdušenje nad tem skri-
vanjem samo zase? Marsikoga bi ta
»mladost« zapeljala, da bi ustavil in
se začel podrobneje zanimati...
Pred Žalcem ni ene same reklame,
ki bi; popotnika opozoi-ila, da je kraj
zanimiv, da ima nekaj gostiln, da
je metropola jugoslovanskega hme-
ljarstva in — spfoh. Celo gostilničar
Rizmal, ki je \erjetno najbolj iz-
najdliiv gostinec v tem kraju, »če-
pi« ob cesti diskretno in se še ni
cd boga naučil, da mora birtu roka
na cesto štrleti... '
In že smo v Celju — tako rekoč.
Saj je vmes le — ravno polje! Pred
mestom, se zvrsti še nekaj »sam-
skih« gostiln in avtokleparjev (ki
se prevneto ne reklamirajo tranzit-
nikom, ker imajo verjetno z doma-
čimi polne roke dela in jim ne gre
preslabo, da bi se »metali ob tla«).
S tablami opremljeno križišče pr^
ti Velenju in naselje Leveč, kjer je
pravo letališče. Kakor je znano,
avtoLaksi služba tu še ni organuara-
na, nameravajo pa (?!) nekje pn
letališču graditi motel! Morda hoče-
jo s tem rešiti problem nočnega lo-
kala v Celju?
® šE Z DRUGE STRANI...
Namesto, da bi se »poglobili« v
samo Celje, pa skušaj mo pogledati,
■'kaj se tranzitniiku zgodi, če pride
proti Celju z druge strani...
Konjice in to Slovenske. Uradni
podatki pravijo da ima kraj šest
gostiln; pri »Jelenu« pa naj bi bila
cclo prenočišča, razen le-teh pa še
n-eKaj v zasebnih sobah. Malo od t^
ga popotnik opazi, če se le pelje
sJcozi naselje; bolj na očeh je ben-
cinska črpalka, prodajalna avtomo-
bilskih potrebščin in kulturni dom.
Vse kaže, da so turistični užitki Kx>-
njic namenjeni le tistim, ki kraj po-
znajo ...
Kmalu po Konjicah sama same-
\ a ob cesti samotna gostilna. Da je
to res »božji hram« in ne kaj dru-
gega, je videti le po parkiranih avto-
mobilih, ne* pa po napisu ali opozo-
rilu. Gostilničar je pred kratkim za-
čel; bolj težko — kakor pravi — ri-
ne naprej. Saj ni čudno, občinski
zakoni so tu strožji do zasebnikov
kakor na primer v žalski ali celjski
občini, kjer mu prvih šest mesecev
»gledajo skozi prste«.
Frankolovo je perspektivna posto-
janka! Majhen kraj, a velike ambi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
UMAZANA TRGOVINA USLUŽBENCEV CELJSKEGA POGREBNEGA ZAVODA
KUPČIJE Z MRTVIMI
•	KOLIKO CELJANOV NOSI ALI JE NOSILO CVETJE NA GROBOVE
, TUJIH POKOJNIKOV?
9 SO MAR RES SAMO V DVEH VRSTAH NA TRETJEM ODDELKU
GROBOVI Z DVEMA IN TREMI TRUPLI?
•	KDO JE IN KDO NI VEDEL ZA ZAMENJAVO KRST IN »PRIHRA-
NITEV« PROSTORA?
TROJE TRUPEL V ENI KRSTI
IN ENEM GROBU
Po marsičem bi se naj ljudje in se
— razlikovali od živali. Toda včasih
temu našemu razumu spustimo to-
liko vajeti, da v tem hitrem tempu
dobičkarstva počenja stvari, ob ka-
terih se poštenemu človeku naježi
koža. Pri tem se pogosto sentimen-
talno in na videz prizadeto sprašuje-
mo, kako je to mogoče danes, tu,
med nami, poleg nas ..in gremo
naprej.
V Celju so dolgo šušljali o raznih
■^stvarehi ki so se baje dogajale. Baje.
Na pokopališču. Kot je pogosto v
navadi, ni nihče takoj preverjal go-
voric. Tisti, ki bi morali to storiti
prvi, to so uslužbenci pogrebnega za-
voda, so, pravici naj bo zadoščeno,
te stvari pi-everili in ugotovili, da je
marsikaj res...
»En primer pokopa brez krste je
res bil. To smo ugotovili šele pozne-
je, ko je voznik pripeljal krste na-
nam je povedal direktor po-
grebnega zavoda, FRANC TRŽAN.
»Grobar se je, ko smo ga poklicali
na odgovornst, izgovarjal, češ da mu
le voznik rekel, da za ta dva ne bo-
mo dobili plačano..
—	Torej sta bila dva?
»Da, dva je zasul brez krste.«
—	Ljudje namigujejo, češ da so
grobarji v en grob dajali tudi po
dva pokojnika?
»Bili so primeri, ko so bile ,po-
globljene jame' in je zakopal enega
vrh drugega. Teh primerov je bilo
več. Tudi za to smo zvedeli šele poz-
neje, ko smo dobili skico grobov ...«
—	Poleg tega l judje govore, da ste
eno krsto večkrat uporabili.
»Večkrat smo krsto zamenjali, to-
da pred ponovno uporabo smo jo
razkužili...«
KAR VRŽI NOTER, TRUGO PA DAJ
NAZAJ...
In zdaj se vprašajmo, kako je to
mogoče? Ostane nam samo en in to
sladkobno žalosten odgovor — kriv
je DINAR. Ta naš ubogi dinar. Da bi
prihranili krste, da bi prihranili na-
jemnino, da ne bi bilo treba kopati
grobov in jih vsakega posebej zasu-
ti, da bi in da ne bi...
Kajti ne gre samo za »poglobljene
jame«, ki jih njihov pravilnik dovo-
ljuje. 1» grobarjeve evidence je raz-
vidno, da je že naslednji dan dal mr-
liča na drugega in kot nam je pove-
dal, le zato, ker je bila tam že izko-
pana jama, tistega dne pa je bilo
veliko mrličev ...
»Drži, da me je tovariš direktor
poklical v pisarno in me skrtačil. To
je bilo takrat, ko sem poslal tisti
dve trugi. Povem vam, da je zato
vedel tako prvi, drugi kot četrti,« je
dejal ALOJZ PISANEC, grobar.
—	Kaj menite s tem?
»Delal sem po direktivah. Ko je
šofer pripeljal tista dva, mi je na-
ročil: KAR VRŽI NOTER, TRUGO
PA DAJ NAZAJ. Jaz sem tako storil.«
—	Kdo pa sta bila pokojnika?
»Ne vem, ne spominjam se. Eden
je bil velik, drugo pa je bilo nekaj
majhnega. V isti grob sem letos za-
kopal še tretjega ...«
—	Ne razumem, zakaj ste dajali
po več mrtvih v isti grob?
»Delam od mraka do mraka. Vča-
sih je veliko mrličev, tam pa je že
izkopan grob. Saj razumete.«
—	Kako ste pa naredili pred svoj-
ci?
»Veste, to so v glavnem mrliči, za
katerimi ni šel ne župnik in ne poli-
tik. To so bili bolj »bogi« ljudje.«
—	Vsi?
»Ne vsi.«
KDO VSE LEŽI NA ODDELKU 3
Kolikor je bilo moč ugotoviti, ka-
že, da gre za dve vrsti grobov. To je
na oddelku 3. Več kot štirideset gro-
bov. Negovanih in ne negovanih. Z
znamenji in brez njih. O pokojniku
je le s svinčnikom zapisano ime v
stari nemški knjigi. V isti knjigi ■
tudi ob robu zabeleženo ime (v ne-
katerih primerih) pokojnika, ki je
bil po sili združen. Pri tem niso ;
žili niti na spol.
Tako počiva v grobu številka osem
Miha Tomšič, vanj pa so dan pozne-
je zagrebli še Terezijo Edelsberger.
V deseti grob ^o položili Mihec Jo-
žefo, devetnajst dni za tem pa Iršli-
na Viktorja. V devetnajstem grobu
leži Cunder Pavle, nad njim pa Škre-
nik Francka. V štiriinštiridesetem
grobu so zasuli Žerovnik Riharda,
devetnajst dni pozneje pa nanj še
Krulc Blaža. V petinštiridesetem
grobu leže kar trije. Kramar Janez,
Drvanc Janez in Poženel Franc ...
Nihče razen grobarjev ne ve za
vse grobove, v katerih je več trupel.
Med njimi so trupla brez krst. Ka-
tera in kje vedo le grobarji.
Vprašal sem grobarja, kaj je nare-
dil, če je prišel kakšen sorodnik h
grobu.
»Prišli so,« mi je dejal. »Takrat
sem pač pokazal neki grob ...«
Blagajničarka zavoda mi je pr>'
dala, da so grobarji za vsak pokop
prejeli nalog za samski prostor. Pi-
sanec je dobro vedel, da mora zako-
pati vsakega posebej!
Toda blagajničarka MARIJA RAM-
ŠEK ni povedala ali so vrnili tudi
najemnino, ali so izpustili stroške
pokopa v tistih primerih, ko so le
enkrat izkopali jamo? Nihče ni do-
ločno odgovoril, če so bile jame 19
dni odprte, ko so v isto jamo za-
grebli po dvoje trupel!
O tem ne moremo soditi, verjetno
bomo lahko ob koncu te žalostne za-
deve zapisali, da je bilo na pokojnih
vsaj nekaj zemlje v času, ko je bil
grob »pripravljen« za drugega po-
kojnika »brez župnika in politi-
ka« ...
Ne želim pisati o samem načinu
pokopov in ne o tem, da so še druge
stvari, kot je odtujitev ure z roke
pokojnika (T. -u. z Lopate), ki jo je
snel Metelko. Direktor je posege!
vmes, drži, da je Metelko uro prine-
sel nazcij, vendar ni bila prava...
Šele zatem jo je vrnil. Drži, da je
bil kaznovan z zadnjim opominom
pred izključitvijo iz kolektil'a. Toda
kaj vse se je v resnici dogajalo?
Sama skrušena izjava direktorja
Tržana, ki je dejal, da ga najbolj
moti to, da je po tridesetih letih po-
enega dela padel v tak kaos, ni
-opravičilo, s katerim bi lahko zakri-
li to žalostno početje. Kajti kateri
Celjan nosi cvetje in oskrbuje grob
resnično svojega pokojnika?
V katerih grobovih leže pokojniki,
katerih imena so vklesana v kamen
ali zabeležena na križu? Bomo to
kdaj izvedeli?
Tekst in slike — J. Sever
Faksimile — iz knjige Namen und Character. V Zadnji vrsti so imena
treh, ki so v enem grobu.
Uslužbenca pogrebnega zavoda z ri< ujeta nov grob. Je izmerjen za dve
ali eno krsto?
Uslužbenec kaže vrsti, v kateri je več grobov z dvema, in eno s tremi
trupli.
POPOTOVALI SMO TRANZITNO
(Nadaljevanje s 3. strani)
cije. Škoda je le, da večina, ki potu-
je mimo, le ne zavoha kanadisikih
postrvi in so za gastronomsko po-
sebnost prikrajšani. V tej mali va-
sici v soteski Tesnice se gredo pra-
vi turizem. Imajo društvo in dobro
gostilno, prenočižča za prvo silo in
majhen plavailni bazen s termalno
vodo, zgodovinski rimski most in
lastno izletniško točko (Crešnjicie),
kjer je vreden obiska njihov turi-
stični domek.
če bi se v Frankolovem lotili na
primer akcije »Ostanite en dan pri
nas!« bi morda naleteli na velik od-
ziv in bi skovali lep turistični de-
nar. Ponekje v Franciji in Nemčiji
je taka akcija v večini primerov ze-
lo dobro uspela. Ko bodo Frankolov-
čani v sodelovanju z vaiščani Creš-
njic spremeniili prisojno vasico v
svojo depandanso, se jim bo to ver-
jetno hudo izplač^o...
Med Frankalovim in Vojnikom se
odcepi cesta proti Dobrni in Vele-
nju. Za Dobrno je nekaj reklamnih
napisov, vendar spet le za tiste, ki
dobro vedo, kaj jih tam čaka. Do-
brna sameva; od dobrih sedemsto
postelj jiih je trenutno zasedenih
manj kakor sto. Res, da je od glav-
ne ceste kraj oddaljen celih devet
kilometrov, toda cesta je asfaltirana
in kraj sam po sebi ni kar tafeo.
Toplice s slavo in tradicijo bi mo-
rale že nekako najti na^, da bi
tranzitnike zapeljale s poti...
V Vojniku se ponuja avtoličarstvo
in avtokleparstvo, gostilna je bojda
tudi v tem karju, toda ob cesti se
ne kaže. Kraj sprejme popotnika
mrzlo, kakor da bi hotel reči: kar
naprej se peljite, mi raje živimo
sami zase...
• CEUE MESTO BELO —
IN VESELO?
Kakšno je Celje za popotnika, ki
potuje mimo in skozenj. Preden pri-
demo v mesto ni razen opozoril, da
so v kraju servisi in hotel Celeia,
nič drugega. Zaman se oziiroma, če
bi kje prebraM dobrodošlico, zaman
se tudi oziramo ob izhodu, da bi
nam lepo mesto Celje želelo srečno
pot. Pomanjkanje te osnoivne vljud-
nosti navadno nilkogasr ne moti, če
pa je prisotna, pa vendar malo —
ogreje. ,
Najpomembnejši punkt za popot-
nika je v Celju nedvomno bencin-
ska či^alka, bodisi tista na Ljub-
ljanski ali pa tista na Mariborski
cesti. Nedaleč od prve je samopo-
strežna trgovina, nedaleč od druge
je samopostrežna restavracija. Ce
bi pri obeh deloval tudi kak turi-
stični biro — ali pa vsaj pri eni —
bi bilo to morda ^Ij učinkovito ka-
kor pa, da se biroji skrivajo me-
stu, in niso na očeh niti tistim, ki
imajo čas pohajkovati po mestu,
kaj šele tistim, ki drve mimo.
Navadno je tako, da se tranzitni
popotnik ustavi v nekem mestu le,
če to slovi po nečem, če je o njem
slišal in ve že ob odhodu od doma,
da se mora tam ustaviti. Celje (še)
ne spada med taka mesta. Tranzit-
nik se v nekem mestu ustavi, če ga
mesto »povabi«.
Nikjer nisem opazil mestnega
zemljevida, ki bi prišleka opozoril
na objekte, ki jih je vredno videti,
obiskati ali »preizkusiti«, če gre za
gostinstvo. Nekateri menijo, da bi
sodilo tak zemljevid »obesiti« pred
črpalki, kjer se popotniki ustavlja-
jo. Pa pred železniško zapornico, ali
pa vsaj na parkirnem prostoru.
Celje ima nad trideset gostiln in
restavracij, tri turistične urade in
tri hotele, vendar je vse za mimo-
idočega popotnika skoraj ilegalno!
Posebno boleča točka celjskega go-
.stinstva pa je nočna dejavnost. Tu-
jec se rad ustavi v mestu čez noč,
če mu to mesto nudi »hrup« do pol-
noči. Namesto tega pa so gostilne
v glavnem zaprte že okrog desetih,
Celje je,potem mrtvo mesto! Razen v
hotelu Celeia, kjer je odprto »malo
dalj«, a hrup, ki moti ljudi pri spa-
nju, traja prav do jutra. Res v Ce-
lju niso še nikomur postavili spo-
menika zaradi lokacije hotela »Ce-
leia«, pa tudi kaznovali še niso ni-
kogar.
Mesto na tranzitni maršruti se
mora nedvomno bolj potruditi; po-
staviti bolj učinkovito zasedo, ka-
kor pa kraji tik ob cesti, ki obeta-
jo, da tranzitnik ne bo izgubil veli-
ko časa z iskanjem.
Na razdalji šestdeset kilometrov
se je zvrstilo mimo nas kakih šest-
deset gostiln, kar pomeni na vsak
kilometer ena (všteli smo prav vse
celjske gostinske obrate, ne pa dru-
gih, ki ne stoje tik ob cesti). Čipalk
je šest, sedma je v gradnji. Trgovi-
ne z avtomobilskimi potrebščinami
so tri. Hoteli so štirje. Prenočišča
je dobiti menda v sedmih krajih.
Kamping je le eden, pa še ta ne leži
tik ob cesti. Servisi so trije, mehani-
kov pa je malo več. Številke, ki po-
vedo, da je tranzitna maršruta še
kar lepo opremljena.
Kar je za turista, mimoidočega
popotnika neugodno pa je to, kako
je opozorjen na vse kar »leti« in
brzi mimo njega; kako so kraji in
ljudje pripravljeni in voljni zadrža-
ti ga, pogostiti, razveseliti, zadovo-
ljiti in pri tem seveda — zaslužiti.
Tu in tam sem slišal mnenje —
predvsem v krajih v Savinjski do-
lini — da jim gre predobro, da bi
se še s turizmom resneje ukvarjali.
2e mogoče — toda kdor je bogat
ima navadno rad še več in kdor je
navajen res delati, se nobenega dela
več ne bo branil...
Težko je zlesti iz lastne kože in
gledati na domači kraj z očmi tuj-
ca, ki potuje mimo, ki ničesar ne
ve. Uganiti njegove želje in potrebe,
to je ena izmed postavk tranzitnega
turizma. To je postavka, pri kateri
so pomembnejša iznajdljivost, sode-
lovanje, disciplina, kakor pa toliko-
krat opevana sredstva.
Predvsem pa to ni stvar le lokal-
nih turističnih društev.
Ker je tabla z opisom R^aške »motila« promet v križišču pred »Pošto«
so jo odstranili — tako je izginil že tako redek usmerjevalec.
KHiŽEiU
PO CEM.JU
PRVA PIVNICA
ZLATOROG
Gostinsko podjetje Na-Na bo v Ce-
lju s 15-milijonsko investicijo odpr-
lo pivnico Zlatorog, eno prvih takšne
vrste v Jugoslaviji. Prostor posebne
sobe v restavraciji Koper bodo pre-
uredili v starinskem slogu. Vse leto
bo na razpolago odprto in zaprto pi-
vo, buteljčna vina in tri vrste žgaidh
pijač. Pričakujemo lahko, da bo to
eden najdražjih lokalov v Celju, od-
prt pa bo — kar je prijetna novost
— od 9. ure dopoldne neprekinjeno
do polnoči. Celjani bodo laliko sto-
pili skozi vrata nove pivnice že 1.
marca.
*
ŠTEVILKE
s celjske železniške postaje je lan-
sko leto odpotovalo 767.241 potni-
kov. Od tega z redno vozovnico
553.112 m s popustom 214.129.
Avtoturistično podjetje Izletnik
Celje je s svojimi 101 avtobusi lani
prepeljalo preko 17 milijonov potni-
kov.
*
V	Celjski porodnišnici se je v pre-
teklem letu rodilo 3.440 otrok.
*
Celjski poklicni gasUci so lani so-
delovali pri gašenju 83 požarov, pro-
stovoljci pa pri 34 požarih. Poleg te-
ga so poklicni imeli še 6 reševanj na
vodi in 299 reševanj na cesti.
*
' Reševalna postaja Celje ima 8 av.
tomobilov, 9 voznikov in 4 bohiičar-
je. Lansko leto so v bolnišnice in iz
njih prepeljali 14.421 bolnikov, pre-
vozili 347.150 kilometrov in porabili
35.500 litrov bencina.
*
TOVARIŠ
UKRADEL TOVARIŠA
Prodajanje časopisov pozimi v
mrzlih kioskih ni prijetna služba. So
prodajalci, ki presede v majhnih
tesnih in mrzlih prostorih tudi po 14
ur dnevno. Zato so toliko manj ve-
seli takšnih dogodkov, kot se je pri-
petil pred dnevi. Pri prodajalcu v
kiosku poleg Zvezde so se ustavili
trije mladi širokohlači dolgolasci.
Nekaj pikrih in nesramnih besed,
neumen smeh in iztegnila se je roka,
ki je prodajalcu pred nosom odnesla
revijo »Tovariš«. 150 dinarjev je že
denar, še posebej za prodajalca in
še bolj, če se to večkrat zgodi. In
verjemite, mladenič revije ni bral,
saj je težko verjeti, da Ima vsaj dva
razreda osnovne šole.
*
AKTUALNI PLAKATI
v času zamenjave osebnih izkaz-
nic je bilo treba hitro dobiti slike.
Redni fotografi niso zmogli vsega
dela, zato so podjetni študentje od-
prli svoj Foto — študentski servis.
Z mnogimi plakati in smerokazi so
v enem dopoldnevu prelepili celjske
ulice. Vsekakor hitrost, ki je vredna
pohvale. Foto — študentski servis
zdaj ne obstaja že mesec dni več, le-
paki in smerokazi pa še vedno vise
in kažejo kje je — bil! Je že prav,
da v Celju skrbimo za zgodovinske
znamenitosti.
TEKMOVANJE
V	TRGANJU SEDEŽEV
Gospodmje in dijaki radi zahaja-
jo v slaščičarno Zvezda, posebno v
novi prostor, kjer so mehki in lepo
oblazinjeni sedeži. V zadnjem času
se je nekalieirlh obiskovalcev tega
prijetnega lokala oprijela tekmoval-
na mrzlica. Z užitkom, z noži in noh-
ti, trgajo sedeže, ki so jih kupili pri-
zadevni gostinski delavci, za drag
denar. Ko bi se le nekdo spomnil in
takšnim pobalinom vsaj navil ušesa.
*
DONOSEN POSEL
Beračenje, prosjačenje, »fehtare-
nje« ali kakor koli temu pravimo,
je donosen posel in za nekatere pra-
va zlata jama. Tri dni je dopoldne in
popoldne po celjskih gostinskih lo-
kalih »operiral« deček in molil go-
stom roko, v katero je kanilo od 10
do 200 dinarjev. En lokal — tiso-
čak, deset lokalov v enem dnevu —
deset disočakov, če nismo skromni.
Morda otrok resnično potrebuje de-
nar za preživljanje, morda ga čaka
za vogalom oče, ki pije, kdo ve? Ali
ne moremo takšnim prezeblim, ne-
ostriženim in umazanim otrokom
omogočiti boljšega življenja v naši
socialistični družbi?
UZAKONITI ŽIVLJENJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ekonomska reforma pa terja v
kolektivih najboljšo možno organi-
zacijo, enotno nastopanje na tržišču
doma in v tujini in smotrno ter ce-
lovito politiko investiranja, kar je
posebej nujno prav v podjetjih, ki
pred letom 1956 niso bila deležna
splošnih investicijskih ugodnosti.
Dalje so številni primeri, ko kom-
petence med samoupravnimi organi,
predvsem med direktorjem, strokov-
nirrfi službami (ali nasploh operaii-
vo) in upravnim odborom, niso raz-
mejene, zaradi česar nastopa pogo-
sto samoupravni organ kot operativ-
no, telo. Taikšno ^ločanje hromi
prožnost v delovni organizaciji in
nujna posledica bi bila, da samo-
upravni organi dajejo večja poobla-
stila operativnemu vodstvu.
Seveda odbor ni odgovoril na ne-
jasnosti, temveč je podatke zbral,
kar so storili predtem že v nekate-
rih drugih krajih. Vse spoznave bo-
bo uporabili na eni izmed prihod-
njih sej zveznega organizacij sko-po-
litičnega zbora, ki bo posvečena
vprašanjem samoupravljanja in
sprejemanju novih zakonskih pred-
pisov o samoupravljanju — enkrat
drugače, kajti novi zakoni ne bodo
prišli od vrha navzdol, da bi zatem
ugotavljali njihovo neživljenjskost,
temveč iz žive prakse za stvarno
uporabnost.	—sh
povečano zanimanje
za potne liste
LANI VSAK DRUGI CELJAN POTOVAL V TUJINO
Praksa zadnjih let je pokazala,
in to predvsem v določenih mesecih,
Lani so na službi potnih dovoljenj
Uprave za notranje zadeve Celje pri-
čeli izdajati potne listine, veljavne
deset let, vize pa leto dni. Za privat-
na potovanja pa so dajali vize za
več ali celo neomejeno število poto-
vanj. Medtem ko je bil v prvih mese-
cih kriterij za izdajo takšnih viz
ostrejši, ga lahko sedaj dobi že vsak
občan za neomejeno število poto-
vanj z izredno klavzulo »za vse drža-
ve« .
Zelo zanimiv je porast vlog za pot-
ne liste. Leta ^963. je bilo 3.866 vlog,
dve ileti kasneje 8.599 in lansko leto
23.688, torej v enem letu 200%. Če
primerjamo vloge s številom prebi-
valstva, lahko ugotovimo, da je vsak
drugi občan potoval v tujino.
V preteklem obdobju je bilo naj-
več vlog za individualna potovanja.
da Celjani mnogo potujejo v tujino
največ proti koncu leta.
pa tudi število skupinskih potovanj
se je zelo povečalo.
Po odobritvi komisije za delo v tu-
jini pri Zavodu za zaposlovanje Ce-
lje je lansko leto odšlo na delo v tu-
jino 257 oseb in to v Avstrijo 123, ZR
Nemčijo 103, Švico 14 in nekaj v
ostale države. Razveseljiva pa je
ugotovitev, da se je zmanjšalo šte-
vilo neregularnih zaposlitev v tujini,
kar je bilo pereče predvsem v letu
1965.
Z odhodom na delo v tujino se po-
raja problem otrok, ki jih stcH-ši za-
puste V domovini in zanje skrbe so-
rodniki ali znanci. Takšni otroci so
brez pravega nadzorstva in vzgoje,
saj v velikih primerih oddide za mo-
žem v tujino še žena. Zal pa tega ni
mogoče preprečiti pri izdaji potnega
lista, ker takšni ljudje ne navedejo
pravega razloga za odhod v tujino.
»KOMPAS«
ORJE LEDINO
V	preteklem tednu smo opazili v
izložbenih oknih celjske poslovalni-
ce »Kompasa« nove zastavice raznih
držav sveta, a med njimi tudi poseb-
no zastavico z emblemom medna-
rodnega leta turizma, s čimer so v
celjski poslovalnici dali še uradno
/ obeležje vsem letošnjim priredit-
vam.
Kompas je z emblemi oskrbel tudi
vsa turistična društva našega ob-
močja, kakor je tudi v prihodnje
pripravljen oskrbeti s propagand-
nim materialom vse, ki želijo ustrez-
no opremiti svoje lokale za medna-
rodno leto turizma.
V	prihodnjih dneh bodo imeli že
tudi posebne spominke, namestiU pa
bodo tudi nove reklamne table ob
glavnih cestah. Že zdaj pa se lahko
pohvalijo z reprezentačnimi katalogi
svoje turistične dejavnosti v doma-
čem in tujem turizmu.
Pričakujemo, da bodo ogledu
»Kompasa« kmalu sledili tudi drugi
organizatorji turizma in izletništva.
—hs
ZA UREDITEV SAVINJE POTREBUJEJO POL MILIJARDE S-DIN
iSiT--
POGLAVITNO - ZAŠČITA PRED POPLAVAMI
ZA LANSKA HIDROTEHNICNA DELA SO PORABILI 91;3 MILIJONA DINARJEV
Na področju žalske občine je problematika gospodarjenja z vodami
zelo pestra. Neurejeni vodotoki povzročajo ob visokih vodah veliko ško-
de. Ob lanski poplavi so ugotovili na vodnih objektih za 53 milijonov
škode, na cestah tretjega reda pa je povzročila voda 30 milijonov starih
dinarjev škode. Velika je tudi škoda, ki jo je povzročila voda na ce-
stah četrtega reda in v kmetijstvu ter zasebni imovini, kar niti ni do-
končno ocenjeno.
Pri lanskih hidrotehničnih delih
se je vodno gospodarstvo omejilo
prvenstveno na vzdrževalna dela in
na zaključna dela pri izvedbi hidro-
melioracij. Skupno so porabili 91,3
milijona starih dinarjev, od tega za
Savinjo 52,8, Trnavo 3,1, Boljsko 17,5
in druge vodotoke 17,9 milijonov
starih dinarjev. Ta dela so financi-
rali iz vodnega sklada in delno iz
vodnih odškodnin KK Žalec. Finan-
ciranje je bilo kontinuirano in tako
ni prišlo do zastoja pri delu.
Izredno neurejen vodni režim na-
rekuje, da bodo v prihodnje vložili
znatno več denarja za zaščito pred
poplavami. Lanska visoka voda
(3.—4, decembra) je znova opozori-
la, da bo potrebno dokončno urediti
vrsto zaščitnih objektov. Med prvi-
mi bi moral biti visokovodni nasip
od Celja do Grobelskega mostu.
Močna prodonosnost Savinje je v
nekaj desetletjih povzrdčila poviša-
nje gladine tudi do en in pol metra,
zato nasipi ne morejo več zadržati
večjih pretokov vode, ki se zatega-
delj razliva na obdelana kmetijska
zemljišča, na visokovodnih nasipih
pa povzroča občutno erozijo.
Za sanacijo oziroma dokončno ure-
ditev Savinje na tem odseku bi bilo
potrebno po zdajšnjih cenitvah vlo-
žiti nekaj več kot pol milijarde sta-
rih dinarjev, kar je deloma v pro-
gramu republiškega vodnega sklada,
deloma pa naj bi prispevala občina
Žalec, študijo za obnovo nasipov
pripravlja zavod za vodno gospodar-
stvo v Ljubljani. Ureditev tega dela
bi odpravila tudi nevarnost poplav
v spodnjem delu žalske občine.
Druga nevarnost je Boljska, ki na
odseku od Vranskega do Kapl^vasi
poplavlja ob visokih vodah zemlji-
šča in povzroča zaradi velikega pad-
ca (nevzdrževani in porušeni jezovi)
močno erozijo brežin. Po približnih
cenitvah je samo v zadnjih petih le-
tih erodirala nad sto hektarjev ob-
delovalnih površin. Sistematično na-
daljevanje regulacije od Kaple vasi
do Gomilskega bi bilo zato nujno
potrebno.
Hkrati bi bilo potrebno dokončati
vrsto del pri ostalih vodotokih (Lož-
nica. Lava). Denar, ki ga bodo zbra-
li z vodnim prispevkom in odškodni-
no za meliorirana zemljišča, pa še
dolgo ne bo zadoščal za ureditev vse-
ga, kar bi bilo potrebno urediti na
področju vodnega gospodarstva,
S. V.
sisa
17.2.1967. št. 5
4
MALI IPOR V VELIKI PIREŠICI
^ V VELIKI PIREŠICI GORI VODA!
^ OBČANI V VELIKI PIREŠICI SO OGOR-
CENI.
PRAVIJO, DA SE NE BODO UDELEŽILI
VOLITEV, DOKLER NE BO REŠENO
VPRAŠANJE ASFALTNE BAZE.
Vsa stvar je začela vznemirjati občane v Ve-
liki Pirešici pri Žalcu šele takrat, ko celjsko
Cestno podjetje, ki ima v tem kraju asfaltno
bazo, ni poravnalo odškodnin za povzročeno
žkodo. Občani pravijo, da ne gre le za od-
škodnine za posevke in travo, temveč za
zdravje ljudi.
Ko smo jih obiskali, so nam zatrjevali, da
so ogorčeni predvsem zato, ker nobena njiho-
va prošnja ne zaleže. Ne na občini in ne pri
podjetju. Za kaj gre ?
V asfaltni bazi pripravljajo asfaltno zmes
23 asfaltiranje cest. Ko so bazo pripravljali,
so ljudem zatrjevali, da bo delala le nekaj
niesecev za potrebe okolišJcih cest. Z leti so
asfaltno bazo razširjali in vse bolj opremljali.
Ob kuhanju asfalta in mletju kamenja se dvi-
ga ogromno prahu in dima, ki seda na po-
krajino. Na pritožbe občanov je cestno podjet-
je obljubilo, da bo poravnalo škodo. Kot je
v večini takih poravnav pravilo — oškodo-
vanci niso nikoli zadovoljni, ker odškodnina
v veliki večini primerov ni dejanska vrednost
povzročene škode.
Poleg dima je začela po zemlji prodirati tu-
di zmes olj in okuževala vodo. V neposredni
bližini asfaltne baze je dvoje stanovanjskih
poslopij z lastnimi vodnjaki. Ljudje so nam
zatrjevali, da voda iz enega vodnjaka celo go-
ri!
Obiskali smo Stamolovo družino. Doma, ta-
ko kot tega dopoldneva tudi drugod — je bila
le gospodinja. Hiša je za streljaj odmaknje-
na od baze.
»Tu se ne da živeti«, nam je zatrdila gospo-
dinja. »Ta večni prah in dim. Potem pa od-
škodnine. Vsako leto se preganjamo, da bi kaj
izdrli. Pridejo komisije. Ponavadi za dežjem,
ki prah spere. Ko pa določajo odškodnino, po-
tegnejo s ,i)odjetjem. Nobene pritožbe ne po-
magajo. Obljubljajo, obljubljajo, ko pa dobiš
ček — na njem ni tiste vsote. Zato, če obči-
na nima interesa, kaj se dogaja z nami obča-
ni, zakaj bi potem naj volili može v občino?«
Tokrat se iz dimnikov ni kadilo. Baza po-
čiva. Štamolova nas je napotila k sosedu Peč-
niku. Tudi tu je bila doma le gospodinja.
Dvorišče meji z bazo. Tudi Pečnikova mama
je ponovila zadevo komisij, tako, kot večina
prebivalcev iz V. Pirešice.
»Vse gre v redu do komisij. Pridejo sicer
— uspeha pa ni nobenega. Nafta nam je uniči-
la celo dvorišče. Z možem sva se odločila, da
bi hišo dala cestnemu podjetju, če bi nama
zgradili drugo na ustreznejšem področju. Po-
glejte: pol milijona dinarjev sva vložila v vo-
dovod, sedaj pa po njem teče nafta. Ste že
kdaj videl, da voda iz vodnjaka gori? Pridite
in poglejte!«
šli smo. Gospodinja je obesila na palico kr-
po, jo namočila v vodnjak in prižgala, krpa
je gorela. Prepojena je bila z nafto in olji.
»Obljubljali so nam preskrbo z zdravo pit-
no vodo. Od tega še ni nič. Veliko občanov
uporablja vodo iz potoka, ki je pa okužena.
Ni redek primer, da v njej plavajo iztrebki
in vsebina greznice. Zakaj bi naj bila baza
ravno tu? Mar bi naj zato, ker i>odjetje pri
prevozih prihrani nekaj tisočaikov mi oboleli?
Preselijo jo naj. Rekli so nam, da bo z no-
vimi stroji konec težav. Toda to ni res ...«
Ljudje so pisali prošnje, pritožbe. Obveščali
so občinsko upravo in politične organizacije.
O uspehu teh pritožb in prošenj jih ni nihče
obvestil, zato so ogorčeni.
Trdijo, da jim sicer sedaj obljubljajo reši-
tev, vendar vanjo ne verjamejo, ker je to baje
»predvolilni golaž«. Zato so se odločili za
skrajnost — raje se ne bodo udeležili volitev.
Vsi, s katerimi smo se v V. Pirešici pogo-
varjali, so nam rekli, da ne bodo šli volit, če
občina tega problema ne uredi. In kaj so sto-
rili v Žalcu, da bi ta problem rešili?
Sekretar občinskega odbora socialistične
zveze, Jože Jan nam je povedal, da bodo prob-
lem uredili. Gre za premestitev baze na ustrez-
no ^okacijo. To bodo povedali tudi na zboru
volivcev v prihodnjih dneh v Veliki Pirešici.
Torej bo s tem problem rešen. Hitri in
enostavno. Ob tem pa se poraja vprašanje,
zakaj so odgovorni činitelji stvar tako dolgo
zavlačevali in po nepotrebnem raziburjali lju-
di, ki so v končni odločitvi iioteli svoje raz-
položenje izraziti z bojkotom volitev. Ta
problem vsekakor ni tako enostaven in ne-
pomemben, ker ima širše politične posledi-
dice. Ce bo problem rešen sedaj, zakaj ni bil
— gre za neznatne stroške — rešen že prej?!
Poleg tega, zakaj niso ustrezne službe obve-
ščale občanov o vsebini dela komisij, ki so
se ukvarjale s tem problemom, da ne bi pri-
šlo do nerazpoloženja občanov. Ali so res te
službe toliko odmaknjene od občanov kot ti
trde?
Vsekakor je ta problem med občani V. Pi-
rešice in okoliških zaselkov, ki so neposred-
no prizadeti, zasejal val nezaupanja in ogor-
čenja po nepotrebnem, to tembolj, ker smo
se odvadili ob problemih ukrepati in jih re-
ševati takoj, ko so posledice še manj boleče.
J. Sever
Gospodinja je praktično prikazala, kako lahko voda gori. V vodnjak Je namočila krpo, 5
jo prižgala in zagorela Je kot bakla.	E
M414 ANKETA
TOKRAT SMO OBISKALI OBČANE ŠMARTNEGA OB PAKL NAŠE VPRAŠANJE |
JE BILO: KAKO STE INFORMIRANI O DELU OBČINSKE SKUPŠČINE?	=
ANICA
KONOVŠEK,
MaU vrh 70:
O delu ob-
činske skupšči-
ne v Velenju
sem slabo in-
formirana, si-
cer pa moram
povedati, da
sem se v Mali
vrh preselila
šele decembra
meseca lansko-
leto. Kolikor vem, povedo otroci, ko pri-
dejo iz šole. Na zbore volivcev ne ho-
dim, sicer pa je to moška zaaeva, pa ni-
ti zanima me ne, kaj govorijo. Odbornika
z našega terena ne poznam.
FRANC
STEBLOVNIK,
vlakovni od-
pravnik želez-
niške postaje
Šmartno ob
Paki:
Največ izvem
o delu občin-
ske skupščine
Velenje iz Ce-
ljskega tedni-
ka, teprav tudi
ta zadnje čase
zelo malo piše
o problematiki
velenjske občine, kar je za nas gotovo
škoda. Sicer prinaša tudi časopis Rudar
nekatere vesti, vendar je to še vedno pre-
malo. Pač na žalost ni nekega stalnega
obveščanja nas občanov o delu skupšči-
ne. Niti tega ne vem, kdo je odbornik
pri nas, sicer pa nisem hodil na zbore
volivcev zaradi službe in šole, ki zahtevata
veliko časa.
ELA
NAPOTNIK,
Gavče 25 —
prodajalka v
kiosku Tobak:
Dobro zastav-
ljeno vpraša-
nje. Priznati
moram, da
smo o delu ob-
čine v Velenju
malo informi-
rani. Za mene
osebno velja to
še tem bolj,
ker je moje
delovno mesto takšno, da imam malo pro-
stega časa. Veste, včasih ko je še Celj-
ski tednik bolj pisal o V^elenju, sem ga
prodala od 20 do 30 komadov več. No,
če me že vprašujete o delu občinske
skupščine, vam moram priznati, da me
to niti ne zanima, ker imam drugega do-
volj. Drugačen pa je mož, ki vedno hodi
na zbore volivcev in dobro pozna proble-
matiko. Žal, odbornika Šmartna ne po-
znam.
FRANC	=
KOLŠEK,	5
Šmartno ob	s
Paki 17:	=
Z delom ob-	=
činske skupšči-	=
ne v Velenju	=
sem seznanjen	=
predvsem iz ča-	—
sopisov in raz-	=
nih sestankov.	=
Zborov voliv-	E
cev ni veliko,	E
vendar jih je	=
dovolj glede na zanimanje ljudi. Sam se	=
ne morem pohvaliti, da sem povsem re-	=
den obiskovalec zborov. Odbornika tega	^
terena pa poznam.	5
NEŽKA
AŽMAN,
Šmartno ob Pa-
ki 37:
Ker imamo
pri nas zbore
volivcev dva-
krat ali trikrat
na leto, ne mo-
rem reči nič
določenega. Si-
cer grem na
zbor, vendar
ravno na zad-
njem nisem bi-
la, tako da ne vem, kdo bi naj bil novi
odbornik, starega pa poznam. V glavnem
pa vendar vem, kaj se dogaja na občini
v Velenju.
OLGA SLATIN-
ŠEK, Šmartno
ob Paki 63:
Je pač tako,
da sem o delu
občinske skup-
ščine Velenje
bolj slabo in-
formirana. Ker
delam v trgo-
vini, vem naj-
več o tem, saj
preostne zelo
v	,	malo časa za
časopis. Na zbore volivcev hodim in tudi
našega odbornika poznam, še enkrat,
predvsem me zanima delo v službi, vse
drugo izven službe, zbori in podobno pa
je moška stvar.
SILVA OMLA-
DIC, Šmartno
ob Paki 33:
Saj veste, ka-
kb je. Družina,
otroci, zato je
le malo časa,
da bi pregle-
dala časopis,
tako da sem
zelo slabo in-
formirana o
delu skupščine
občine Velenje.
Na zbore volivcev pa hodi predvsem mož,
zato tudi odbornika z našega terena ne
poznam.
V KRATKEM
LOGARSKA DOLINA: Pred dnevi
so v LogarsU dolini zaključili pred-
sedniki mladinskili aktivov in člani
občinskega komiteja zveze mla^dih
Iz Mozirja dvodnevni seminar. V pr-
vem delu seminarja so razpravljali
o perspektivnem razvoju občine.
Razpravo je vodil JOŽE DEBER-
ŠEK, predsednik občinske skupšči-
ne Mozirje. Zatem je Franc GRDI-
NA, sekretar občinskega komiteja
ZK obrazložil reorganizacijo v ZK.
V drugem delu seminarja so mladi
izmenjali delovne izkušnje aktivov,
uvodne misli pa sta podala IGOR
JANHAR, član CK ZMS in HU-
BERT HERCEK, tajnik občinskega
sindikalnega sveta v Mozirju.
LJUBNO: Kulturno prosvetno dru-
štvo s šmihela je v četrtek priredilo
na Ljubnem, kulturno zabavni pro-
gram MALO ZA ŠALO — MALO ZA
RES. V programu so sodelovali pev-
ski zbor, domači pevci, jazz orkester
iz Ugande ter Fantje z vasi.
ŠOŠTANJ: Prihodnjo soboto bodo
mlade šoštanjske usnjarje obiskali
mladi iz celjske tovarne EMO. To-
variška srečanja organizirata mla-
dinska aktiva obeh tovarn že nekaj
let zapovrstjo, na njih pa si mladi
izmenjavajo izkušnje in se medse-
bojno spoznavajo.
VELENJE: V prostorih Delavske-
ga klubk je odprta razstava likov-
nih del JOŽETA SVETINE-TAJA,
slikarja safnouka, ravnatelja šole v
Zavodnji nad Šoštanjem. To je že
83. razstava, ki jo organiziral de-
lavski klub v zadnjih petih letih.
Zanimivo je, da občani veliko raz-
stavjenih del kupijo. Tako so veči-
del razprodani že tudi akvareli in
olja Jožeta Svetine.
KONFERENCE ZKS V VELENJSKI OBCINI
SPREMEMBE MREfillJEJO NOVO VSEBINO
NA PODROČJU VELENJSKE OBČINE SO V TEKU PRIPRAVE NA
KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ IN TOVARNIŠKIH KOMI-
TEJEV ZVEZE KOMUNISTOV. S KONFERENCAMI SO PRIČELI ŽE
15. JANUARJA IN BI JIH NAJ V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZA-
KLJUČILI DO KONCA MESECA. KONFERENCE TOVARNIŠKIH KO-
MITEJEV PA DO 20. MARCA. OBČINSKA KONFERENCA BO PRED-
VIDOMA V DRUGI POLOVICI APRILA.
Vsebina letošnjih konferenc os-
novnih organizacij zveze komunistov
je pogojena z vsebino premikov v
gospodarstvu in z reorganizacijo
ZK. Po razpravah in vsebini že
opravljenih konferenc lahko sodimo,
da v veliki meri prilagajajo vsebino
dela zveze komunistov novim raz-
meram naše družbe. Novi občinski
komite zveze komunistov je, kot ka-
že, začel vsebino dela prilagajati
razmeram v občini. S tem pa bo or-
ganizacija še aktivneje sodelovala
pri reševanju problemov.'
Vodstvo občinskega komiteja me-
ni, da je dosedanja praksa uzakoni-
la dejstvo, da so našle pravo vsebi-
no dela predvsem tiste osnovne or-
ganizacije, kjer so bila vodstva ak-
tivna in družbenopolitično razgleda-
na. Zato teze za konference pripo-
ročajo, da bi naj v vodstvene orga-
ne volili predvsem komuniste, Tci se
bodo lahko v polni meri posvetili
idejno-političnim problemom in nji-
hovemu reševanju na današnji stop-
nji družbenega razvoja.
Tudi na velenjskem območju se
je pogosto dogajalo, da so se osnov-
ne organizacije ukvarjale pretežno
z organizacijskimi in manj z idejno
političnimi in družbenimi problemi.
Zato bodo lahko komunisti v novih
organizacijskih oblikah, predvsem
pa v aktivih, ko ne bodo obreme-
njeni z organizacijskimi posli, mno-
go več razpravljali o bistvenih nalo-
gah zveze komimistov.
PIONIRSKI KLUB V ŠOŠTANJU
VEDNO POLN
Male mizic^, male igračke in otro-
ci, ki jih je vsak dan zelo veliko, do-
mujejo popoldne v pionirskem klu-
bu v šoštanju. Starši so s klubom
zelo zadovoljni, saj so brez skrbi za
otroke, ki se tu pod varstvom pro-
svetnega delavca počutijo prijetno.
Igrice, pravljice in tudi učenje je na
dnevnem redu pionirskega kluba.
Vanj najbolj redno zahajajo pionirji
— vozači, ki v klubu prežive uro ali
dve pred odhodom avtobusa. Na raz-
polago imajo knjižnico, veliko igrač,
šah in še mnogo drugega. Pionirski
klub financira občinska skupščina
Velenje, vsak otrok pa na mesec pri-
speva 50 stari'" dinarjev. Ob sobotah
v klubu včasih organizirajo tudi mla-
dinski ples.
parkirni prostor
za tovornjake
Krajevna skupnost Gaber je—Hu-
dinja se je lotila problema, ki so se
ga v Celju doslej vsi izogibali. Gre
parkirni prostor za težka tovorna
yozila, ki so doslej parkirala kjer-
koli. Krajevna skupnost Gaberje se
Je zato odločila, da bo v te namene
Uredila prostor za samopostrežno
restavracijo, 'kjer so tovornjaki par-
•^'rali tudi sedaj, samo da ob nemo-
gočih pogojih, ob stalnem blatu in
P'"ahu. Krajevna skupnost se je po-
vezala s tistimi delovnimi organiza-
ejjami, ki imajo v Celju svoja pred-
stavništva in jih zaprosila za sodelo-
vanje pri gradnji objekta. Na ta nar
so zbrali približmo dva milijona
"inarjev, kar zadostuje za maka-
JJ^amsko utrditev prostora in za ko-
"^nalno ureditev. Prihodnje leto na-
neravajo prostor tlakovati oziroma
^^raltirati, seveda če bo dovolj de-
[AVAROVANJEJZIVINE
oddelka za kmetijsko zavarovanje pn celj-
ski zavarovalnici. S tem bomo verjetno
ugodili našim bralcem, ki so nas v pismili
naprošali, da bi naj pisali o zavarovanju
živine. Obenem sporočamo, da bomo na
nekatera pisma v katerih bralci prosijo
in opisujejo konkretne primere v zvezi s
kasko zavarovanjem avtomobilom — od-
govorili pozneje.
Živinoreja spada med zelo važno kmetij-
sko gospodarsko panogo na celjskem ob-
močju. Dobrim živinorejcem nudi velik
vir dohodkov. Pa ne samo to, tudi veliko
veselja in zadovoljstva občuti vsak živi-
norejec, če mu živina dobro uspeva. Ko-
risti, ki jih ima od živine pa ga nagra-
jujejo za vso skrb in nego, ki jo pokla-
nja živini. V živini ima vložen velik del
kapitala, ki je mo^n sestavni del njego-
vega gospodarskega premoženja.
Ves ta del premoženja pa je vsak čas
ogrožen zaradi pogina, nesrečnega prime-
ra, zakola v sili in bolezni pri živini. To
pa je za živinorejca veliko breme in tve-
ganje. To breme in tveganje pa živinore-
jec lahko prenese na zavarovalnico, če pla-
ča določeni finančni prispevek (premijo).
Živina se lahko zavaruje na dva načina:
a)	individualno zavarovanje, za vse vr-
ste domačih živali in povsod tam, kjer ne
obstaja kolektivno zavarovanje.
b)	kolektivno zavarovanje konjev in go-
ved, ki je najbolj razširjena oblika zava-
rovanja o katerih bomo še govorili.
Kolektivna zavarovanja konj predvsem
goved so našim živinorejcem že poznana.
Zavarovanja so praktično preizkušena in
so našla svoje mesto med našimi živino-
rejci, ker so cenejša od individualnih in
ker je možno vključiti v jamstvo še zdrav-
ljenje (kurativo) živali. Kolektivno zava-
rovanje je najsodobnejša oblika organizi-
rane in popolne zaščite živine, saj je v
njej aktivno vključena celotna veterinar-
ska in živinorejska služba.
I. PREDMET ZAVAROVANJA IN
JAMSTVO
Zavaruje se goveja živina obeh spolov od
1 meseca do izpolnjenega 12. leta starosti.
(Pri konjih od 4 mesecev do 15. leta). Iz-
jemoma se lahko starostna meja zavarova-
nja pri konjih in govedu poveča za na-
daljnja 3 leta, če Je bila žival 3 leta pred
potekom s pravilnikom določene starostne
meje stalno zavarovana. Zavarovati se ne
morejo bolane, izčrpane, kržljave živali,
živali za katere se sumi na kakršnokoli
kužno bolezen, živali v slabi kondiciji in
živali, ki živijo v slabih higienskih raz-
merah.
Zavarovalnica jamči za škode vsled po-
gina ali /akola v sili, zaradi bolezni in
nesreči. Jamstvo za škode vsled NESRE-
ČE začne ob 24. uri tistega dne, ko je
sklenjeno zavarovanje in plačana premija
Jamstvo za škode vsled BOLEZNI pa zač-
ne ob 24. uri 14 dne od dneva, ko je pla-
čana premija (karenca), če se žival na
novo zavaruje. Zavarovalnica ne jamči za
škode, ki bi nastale zaradi TBC, jalovosti,
kužnega izvrgaivanja, nalezljive malokrvno-
sti, tudi ne morejo biti razlog zakola iz
ekonomskih razlogov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZBADLJIVKE ŽARKA PETANA V CELJSKI IZVEDBI
Besede vendar breajo
ZNANE IN NEZNANE ZMOTE NEZMOTNIH LJUDI
Medtem ko so nam lani v celj-
skem gledališču pripravili uspešno
Inventuro, se je v letošnjem, reper-
toarju pojavil Žarko Petan s televi-
zijsko satirično lepljenko »Beseda
ni konj«. Toda, če je »konj« samo-
stalnik, potem je tudi beseda; vse-
kakor pa je meso, ki ga nekateri ce-
lo uživajo. Mnogi bodo uživali tudi
ob Petanovih besedah, kakor je tudi
razumljivo, da vsakomur konjsko
meso (beri: besedovanje) ni užitno.
Celjski igralski zbor »nezadovolj-
nih Kranjcev« je v spretni režiji
Francija Križaja vdihnil besednemu
okostju kri in meso, kar je najbolj
doživeto izpričala publika. Mnoge
domislice so obiskovalci že poznali
iz »Nedeljskega« ali iz »Pavlihe«, a
kljub temu so v novem okolju do-
segle nov učinek. Morda je res, da
je na nekaterih mestih manjkalo ne-
koliko več gibkosti (predvsem v rit-
miki), da bi moglo več glasbenih
vložkov (glasbena oprema Edi Gor-
šič) celoto samo še bolj razgibati, a
navsezadnje vendarle ni pregreha,
če je izvedba dopustila gledalcem
tudi malo prediha, da šo prebavili
nekatere debelejše zalogaje.
Učinkovit je začetek, priklona
plesna varianta v koreografiji Maj-
ne Sevnikove, medtem ko kasneje
tempo nekoliko upade. Če bi že kak-
šen del kazal na ostarelo kljuse, po-
tem bi bila to zgodba o Stricu iz
Amerike. Nič hudega ne bo, če to
točko ansambel izbrcne, kajti potem
bodo druge brce živahnega žrebca
dosti bolj občutne, kakor so že.
Bralci, ne bom vam odvzemal užit-
ka, da bi opisoval jedilnik satirične
lepljenke, niti ne maram biti obzi-
ren, da bi vas opozoril na mesta,
kjer bi si radi iz previdnosti zama-
šili ušesa, da ne bi slišali kaj slabe-
ga, ali pa zamašili usta, da bi vaš
sosed ne mislil, kako se mu posme-
hujete. Pojdite raje sami v gledali-
šče in uživajte dve uri. Če boste
vmes stopili na kakšen kovaški že-
belj, ne obupajte! Potrpeti morate
samo minuto in že boste uživali ob
pogledu na soseda, ki bo stopil kar
na celo podkev.
Vsekakor pa moram omeniti, da
so se izjemno izkazali Nada Božič-
Belakova kot televizijska napovedo-
valka (da ne omenjamo nehotenega
razgaljanja), Minu Kjudrova kot Ri-
ta Pavone (in tudi sicer), Andrej
Nahtigal kot Sandi Čolnik (in sploh
televizijski reporter), P^vle Jeršin
kot sloviti gledališki ocenjevalec s
televizije profesor Kumbatovič, Bo-
rut Alujevič kot predstojnik patent-
nega urada, Branko Grubar kot spo-
znavalec ljudi in nič manj posrečeni
niso bili Mija Mencejeva, Drago Ka-
stelic in Marjanca Krošlova v vlo-
gah mnogih raznovrstnih vsakdanjih
ljudi.
Scena Andreja Novaka in Franja
Cesarja je bila ravno dovoli čvrsta.
da je »galop« ni zrušil, kostimi Saše
Pavličeve primerni, četudi bi mogli
dati nekaj več barvne uravnanosti.
»Beseda ni konj« je predstava, ki
nam bo nekaj časa solila neslane
običajnosti, a ob tem si ne morem
pomagati, da ne bi zapisal še želje:
SLG Celje naj bi imelo po možnosti
vse leto na sporedu satirični pro-
gram, ki bi ga sproti aktualiziralo in
prilagajalo, kajti sprotna kritika je
še vedno najbolj učinkovita kritika.
Herbert Savodnik
NOVO IGRIŠČE OB ADMINISTRATIVNI ŠOLI
Morda že letos
Med tiste celjslce šole, ki nimajo primernih igrišč in telovadnih pro-
štorov, sodi tudi administrativna šola. Učenke gostujejjo na najra^ič-
nejših koncih celjskega mesta, kar seveda onemogoča sistematično in
redno telesno vzgojo.
Zato so se na šoli začeli zavzemati
za gradnjo lastnega igrišča, ki naj
bi zraslo v Gaberjiu, na prostoru,
kjer so pred časom še stale barake.
Iniciativa za gradnjo novega igrišča
pa se je hkrati porodila tudi pri
prebivalcih te krajevne skupnosti, ki
so pripravljeni pomagati tudi s pro-
stovoljnim delom, samo da bo to
industrijsko naselje dobilo prostor,
kjer bo mogoče razvijati vsakovrst-
no športno aktivnost. Gaberje česa
takega namreč nimajo.
Novo igrišče bo lahko služilo tudi
sindikalnim organizacijam za njiho-
va športna tekmovanja, v bližini pa
je tudi peskovnik, kjer se zbirajo
najmlajši. Uredili bi tudi zelene pa-
sove, tako da bi nastali kompleks,
kamor bi radi zahajali prebivalci te-
ga predela celjskega mesta. Vsa de-
la bi veljala okrog pet in pol milijo-
nov starih dinarjev. Milijon in 300
tisoč je zagotovljenih iz šolskega
sklada, za ostanek pa je krajevna
skupnost zaprosila delovne organi-
zacije gabrskega območja, saj je
jasno, da bo igrišče (koristilo tudi
njim. Večina organizacij je pozdra-
vila pobudo krajevne skupnosti in
administrativne šole, zato lahiko upa-
mo, da bodo z deli začeli čim prej.
Računajo namreč, da bodo mogli
objekt izročiti namenu že za letoš-
nji dan mladosti. To bi bilo vseka-
kor lepo darilo mladini administra-
tivne šole, pa tudi vsem ostalim
prebivalcem gabrskega okoliša.
DESETLETNI PROGRAM RAZVOJA V ŽALSKI OBČINI
Predvideno več novogradenj
v žalski občini so sestavili predlog razvoja šolstva za razdobje od
leta 1967. do 1977. Ta predlog pa je le del dolgoročnega, tridesetletnega
programa in obravnava program gradnje novih šolskih prostorov, iz-
boljšanje delovnih pogojev na šolah ter spremembo nekaterih šolskih
okolišev.
Na območju žalske občine je tre-
nutno, po reorganizaciji šolstva iz
leta 1962 in 1966, 6 centralnih šol,
ena popolna osnovna šola, dve sa-
mostojni šoli v razvoju, ostale pa so
podružnične. Z reorganizacijo šolstva
so skoraj vse podružnične šole —
razen dveh — prešle na enoizmenski
pouk, medtem ko imajo vse central-
ne in popolne osnovne šole zaradi
pomanjkanja učilnic dvo izmenski
pouk.
Program predvideva poleg nekate-
rih načelnih ugotovitev kot — po-
polnejšo šolsko mrežo, izboljšanje
strukture zaposlenih, zagotovitev
materialnih pogojev, sredstev za
kvalitetnejši pouk in podobno — tu-
di gradnjo nove šole v Grižah, Žal-
cu, prizidek šoli v Petrovčcth in Pol-
zeli, novo šolo v Vinski gori, telo
vadnico pri šoli Vransko in adapta-
cijo sedanjih šolskih zgradb, ukini-
tev šole Loke in Orla vas ter večje;
oziroma manjše adaptacije šol v Ve-i
liki Pirešici in Ponikvi.
Toda la program bodo lahko reali-
zirali samo, če bodo zbrali dovolj
denarja. Računajo na izdatno po
moč delovnih organizacij, pa tudi na
prispevek občanov. Za novogradnje
in prizidke bi lahko morebiti najel,
tudi kredite, toda le ob udeležbi in-
vestitorja. Zato so poleg že omenje-
nih virov zbiranja sredstev za novo
gradnje v šolstvu določili tudi še ne
katere druge, kot prispevek iz netoi
osebnih dohodkov, prispevek od sa-i
mostojnega opravljanja obrtnih in
drugih gospodarskih dejavnosti ter
prispevke od katastrskega dohodka.
O krajevnem samoprispevku in o
prispevku delovnih organizacij bo-
do seveda odločili občani na zborih
volivcev oziroma delovne in druge
organizacije na sejaih svojih samo-
upravnih organov.
O predlogu programa bo v teh
dneh razpravljal svet za šolstvo, pro-
sveto, kulturo in telesno vzgojo, na-
to pa bodo predlog posredovali ob-
činski skupščini, ki bo določila vTSt-
ni red novogradenj in adaptacij.
OGLAŠUJTE V
CELJSKI
TEDMK!
IZREDXEGA PRISPEVKA M BO
IZ UROCENIH SREDSTEV ZA IZRAVNAVO RAZLIKE
Kar dve skupščini sta te dni ob-
ravnavali zaključni račun sklada za
zdravstveno zavarovanje za leto 1966
— skupščini komunalne skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev in
kmetov. Oba sklada sta zaključila
leto z dokajšnjim primanjkljajem:
sklad zdravstvenega zavarovanja de-
lavcev s 154 milijoni, sklad zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov pa s
23 milijoni starih dinarjev primanj-
kljaja. Medtem ko bodo slednjega
pokrili iz dohodkov letošnjega leta,
pa je nekoliko bolj kritičen položaj
v skladu zdravstvenega zavarovanja
delavcev. Podobno oprašanje breme-
ni tudi ostale slovenske kornunalne
skupnosti, saj je med vsemi le go-
riška zaključila leto 1966 z aktivno
razliko, vsi ostali primanjkljaji pa
gredo v težke milijone. In vendar je
zanimivo, da §e celjska skupščina
kljub visokemu znesku ni odločila
za izredni prispevek, temveč je skle-
nila primanjkljaj izravnati s sred-
stvi iz rezerve sklada in s pomočjo
kreditov, ki jih bo banka odobrila
iz uročenih sredstev. V kmečkem za-
varovanju pa je zaskrbljujoč dolg
približno 61 milijonov starih dinar-
jev, ki se vleče že iz obdobja pred
1965. letom. Tudi v tem primeru se
člani skupščine niso ogrevali za iz-
redni prispevek, temveč bodo sred-
stva za kritje razlike poskušali najti
na kak drug način. To, da sklad ni
likviden pa jih seveda zelo zaskrb-
ljuje.
Položaj narekuje skrajno varčnost,
ki jo bo upoštevati tudi v predraču-
nu sklada za zdravstveno zavarova-
nje za leto 1967. O tem bo skupščina
odločala na prihodnjem zasedanju.
Za zdaj je sprejela le sklep o osnov-
ni stopnji prispevka za zdravstveno
zavarovanje, ki bo znašala 5 odstot-
kov, uskladitev določil o dodatnem
in izrednem prispevku z zakonom
ter sklep o prispevku za zaposlene
zavarovance, člane gospodinjstev, ki
se ukvarjajo s kmetijsko dejavnost-
jo. Sklenili so tudi, da bodo morali
tisti zavarovanci, ki so v delovnem
razmerju s polnim delovnim časom,
pa poleg tega še dopolnilno zaposle-
ni pri drugi delovni organizaciji, ali
pa, če tudi v svoji delovni organiza-
ciji opravljajo določena dela izven
delovnega časa, plačevati 15 odstot-
kov od tega zaslužka. Gre torej za
ukrep, ki bo verjetno odločilno vpli-
val na številna honorarna delovna
razmerja.
Skupščina je razpravljala tudi o
udeležbi zavarovancev pri stroških
zdravstvenih uslug. O tem pa do-
končnega sklepa niso sprejeli, zakaj
zveza sindikatov in samoupravni or-
gani zavarovanja se v stališčih neko-
liko razhajajo. Čeprav bi skupščina
o tem lahko samostojno odločila, pa
so dokončni sklep o participaciji
vendar preložili na prihodnje zase-
danje. Prav gotovo bo takrat nekoli-
ko vroče.
JESENI OTVORITEV
OD ZUNAJ NIC NO-
VEGA bi lahko Irekli
ob posnetku nove celj-
ske študijske knjižni-
ce. Ker je zima onemo-
gočila dela na fasadi,
so se delavci in obrtni-
ki preselili v notra-
njost. Ce bo denar, a
ta bo kot zatrjujejo, bo
poslopje dograjeno do
poletja, v mesecih, ko
je najmanj bralcev, pa
bi prišla na vrsto se-
litev, tako da bi novo
knjižnico odprli neka-
ko konec septembra in
jo združili z zaseda-
njem društva sloven-
skih bibliotekarjev.
Maratonska gradnja
bo torej le »prišla ria
cilj«. Značilno je, da
so jo seveda zopet
»prehitele« podražitve
gradbenega materiala
in režije; da betoni ni-
so preveč kvalitetni, in
ne bodo mogli ostati v
naravni barvi, ampak
jih bo treba propleš^a-
ti itd. Kdaj bcano v
našem gradbeništvu
premostili ali odstrani-
li objektivne težave?
S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Kluckhohn C.: Mirror for Man. A 1. Re-
print. New Vork 1959. S. 28440.
Bemhard H. J.: New Handbook of the Hea-
Story of the International Geophvsical Year.
Reprint. New York 1958. S. 28439.
Nevv Horizons U. S. A. The Guide to Tra-
vel in the United States. 2. Print. Nevv York
1960. S. 28443.
Bandini F.: Zadnji dnevi Benita Mussoli-
nija. v Ljubljani 1966. S. 28462.
Togliatti P.: Fragmenti iz dela. Beograd
1965. S. 28392.
Picon G.: Uvod u jednu estetika književ-
nosti. Beograd 1965. S. 28391.
Ruskin J.: Vrednosti. Beograd 1965. S.
28390.
Petrovič G.: Filozofija i marksizam. 2^greb
1965. S. 28380.
Vnuk v. A. Doboševič: Leksikon prve po-
moči u saobračajnim nezgodama. Zagreb
S. 28376.
veus. 6. Print New Vork 1959. S. 28432 .
Simpson G. G.: The Meaning of Evoluticm.
8. Print. Nevv Vork 1958. S. 28434.
Dunn L. C., T. Dobzhansky: Heredatiy, Race
and Society. 12. Print. Nevv York 1959. S.
28435.
Cultural Patternes and Technical Change.
Print. Nevv Vork 1959. S. 28436.
Dantzig T.: Number. The Language of Sci-
ence. 4. Ed. Nevv Vori 1954. S. 28437.
MarsihacK A.: The Worid in Space. Ibe
OBVEŠČA
da je odprla m odernizirano
drugo nadstropje svoje veleblagovnice;
da je prvo nadstropje zaradi
obnovitvenih del trenutno zaprto;
da je vse blago iz prvega nadstropja .
v prodaji v pritličju in prenovIjenemA
drugenv nadstropju.
Mmi
I 17.2.1967.Št.5
6
ae v E š € A m o v ^ s
stalne razstave -
Stalna razstava Slovenijales: vsak dan
do 17. ure, v skladišču na Savinjskem na-
brežju.
Likovni salon: Drago TrSar. kipar.
kinematografi
UNION CEUE:
Od 16. do 20. februarja »GRK ZORBA«,
ameriški film. -
Od 21. do 23. februarja »TOLPA GROZE«
nemški film.
METROPOL:
Od 16. do 21. februarja »KLIC TROBEN-
TE«, ameriški barvni film.
Od 22. do 26. februarja »LJUBEZEN"n1
PESKU«, ameriški barvni film.
DOM:
Od 15. do 19. februarja »POPULARNI
TAKTI«, angleški barvni film.
Od 20. do 21. februarja »RIMSKA SUŽ-
NJA«, italijanski barvni film.
.Od 22. do 25. februarja »NAJSTAREJŠI
SERCHAU«, francoski barvni film.
glbenje prebivelstve
V času od 5. do 11. 2. na pod
ročju matičnega okoliša Žalec
rojstev in porok ni bilo.
Umrli so: Krajnc Ivan, upoko-
jenec, star 61 let iz Velenja, Ka-
juiiova 9; Trnovšek Ivan, inv.
upokojenec, star 77 let iz Klanca
73; Sporn Vilhelm, kmet, star 70
let, Rakovlje 18; Kolar Marija
roj Kodre, stara 76 let, gospodi-
njia. Polzela 106; Kamovšek Bar-
bara, roj. Gobec, stara 83 let,
prevžitkarica, Šempeter v S. d.
83; Cizej Marija roj. Rojnik, sta-
ra 80 let, prevžitkarica, Gomilsko
60; Verbič Ignac, star 81 let, soc.
podpiranec, Polzela 18; Javornik
Marija, stara 76 let, upokojenka.
Polzela 18; Doberšek Leopold,
star 91 let, upokojenec, Polzela
18; šumljak Ana, stara 69 let,
soc. podpiranka. Polzela 18; Su-
hodolčan Katarina, stara 78 let,
upokojenka, Vrbje 68.
V času od 5. dt) 12. 2. je bilo v
Celju rojenih 49 dečkov in 38 de-
klic; poročili so se 4 pari.
Umrli so: Lukan Gregor iz Šo-
štanja, star 3 mesece; Repič
Alojz iz Celja, star 72 let; Jelen-
ko Julijana iz Stranic, stara 63
let; Pater Jožefa iz šešč, stara
74 let; Podgoršek Mihael iz Vran-
skega, star 81 let; Strmšek Šte-
fan iz Žič, star 4 leta; Pešak Šte-
fan iz Celja, star 54 let; Tacer
Marija iz Gubna, stara 10 dni.
Vlaki
Direktni potniški vlak za Reko odpelje
iz Celja ob 5,06 (ima tudi direktne vozo-
ve za Beograd).
Potniški vlak za Ljubljano odpelje iz
Celja ob 10,20. V Zidanem mostu je zve-
za proti Zagrebu in direktna zveza za
Pariz, preko Italije.
Motorni vlak za Ljubljano odpelje iz
Celja ob 13,20. V Zidanem mostu je di-
rektna zveza Beograd—Bitola in direktni
vlak za Trst.
Pospešeni potniški vlak odpelje iz Celja
ob 19,06. V Zidanem mostu je z,veza za
Sarajevo in Split, kakor tudi za Avstrijo,
Nemčijo in skandinavske države.
Brzi vlak odpelje iz Celja ob 22,01. Ima
direktne vozove za Beograd direktno zvezo
za Trst in London preko Nemčije.

Proti Rogaški Slatini: 5,30; 9,30; 11,00;
11,20; 12,05; 14,50; 16,20; 18,30; 20,10; Lo-
garski dolini: 8,45; Lučam: 8,45; 11,00;
15,30; 18,00 — presedanje v Mozirju; Pre-
boldu: 7,00; 9,50; 12,00; 14,15; 15,40; 18,40;
20,15; Laškem: 6,40; 8,00; 9,00; 10,00; 11,00;
11,30; 12,00; 13,15; 14,30; 16,30; 17;15; 18,30;
19,50; Rimskim Toplicam: 6,40; 10,00;
11,00; 12,00; 13,15; 14,30; 15,30; 17,15; 18,30;
20,00; Zidanem mostu: 6,15; 12,00; 15,30.
plošče
TEHNOMERCATOR:
Poslovalnica Elektro: 1. Huanita bana-
na, 2. Rita Pavone, 3. Prinesi mi rože, 4.
Beat glasba, 5. Trio Bardorfer.
knjige
v DRŽAVNI ZALOŽBI so v zadnjem ča-
su prodali največ tehle knjig: 1. Sarajevo
1914, Dedier, 2. Lovec na jelene, Cooper,
3. Rebeka, Maurier, 4. Vstajenje, Tolstoj,
5. Zgodovina za 8. razred, Škerl.
V MLADINSKI KNJIGI pa: 1. Rebeka,
Maurier, 2. Sarajevo 1914, Dedier, 3. Zlati
človek, Jokai, 4. Ana Karenina, Tolstoj,
Praznik cvetočega slaka, Carleton.
CELJSKI TRG
S preskrbo na celjski tržnici smo letoš-
njo zimo lahko kar zadovoljni. Ne samo,
da je dovolj prodajalcev, tudi izbira je
za ta letni čas kar precejšnja. Nad cenami
pa seveda nismo tako navdušeni, čeprav si
na tihem priznavamo, da niti ni tako hu-
do, kot smo pričakovali jeseni. Solata iz
Dalmacije je po 400 do 500 dinarjev kilo-
gram, radič po 1000 do 1400, motovileč po
1000, prijetna osvežitev pa je tudi regrat,
ki ga prodajajo po 800 dinarjev kilogram.
Kisla repa stane 160 dinarjev, kislo zelje
pa 180. Jabolka prodajajo po 180 do 250
dinarjev kilogram, hruške so 50 dinarjev
dražje, suhe slive pa stanejo 500 dinarjev.
Jajčka so od 60 do 70 dinarjev eno, pi-
ščanci pa po 850 dinarjev kilogram. Kupi-
mo lahlco tudi orehova jederca, ki stanejo
3000 dinarjev, medtem ko so celi orehi po
800 dinarjev kilogram.
CENE JEDIL V GOSTINSKIH OBRATIH, KI JIH JE
POSNEL ZAVOD ZA CENE, CELJE, DNE 13. 2. 1967
XV
od 19. II.
do 25. II.
NEDEUA, 19. 2. 1966;
9.05 Poročila (Ljubljana); 9.10 V svetu do-
mišljije — Disneyev svet — ponovitev (Ljub-
ljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd);
11.00 Schamrousse: Predolimpijska smučarska
tekmovanja — slalom za moške — prenos
(EVR — Ljubljana); 12.30 Rezerviran čas
(Ljulbljana); .....Ponavljamo za vas (Ljub-
ljana); 15.15 Poročila (Ljubljana); 15.20 Poka-
ži kaj znaš (Ljubljana); 16.20 V smeri kaži-
pota — oddaja studia Zagreb (Ljubljana);
17.30 1:1 — oddaja studia Zagreb (Ljubljana);
18.10 Izgubljeni v vesolju — serijski film
(Ljubljana); 19.00 Trije mušketirji (Ljublja-
na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik
cak (Ljubljana); 20.50 Izbor jugoslovanske po-
pevke za Grand prix Evrovizije (Ljubljana);
22.00 Zadnja poročila (Ljubljana).
PONEDEUEK, 20. 2, 1967:
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Za-
greb); 11.40 TV v šoli: Letala in letališče
(Ljubljana); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za-
greb); 15.50 Ruščina ponovitev (Zagreb);
17.15 Poročila (Zagreb); 17.20 Mali svet — od-
daja za otroke (Zagreb); 17.40 Risanke (Beo-
grad); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.20 O
našem govorjenju (Ljubljana); 18.45 Kuharski
nasveti: Nesoljeni slaniki (Ljubljana); 19.15
Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40
Srečanje s pesnikom: Lojze Krakar (Ljublja-
na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV
drama (Beograd); 21.30 Biseri glasbene lite-
rature (Skopje); 21.45 Slikarski opus Miče
Todoroviča — Sarajevo (Zagreb); 22.00 TV
dnevnik (Beograd).
TOREK,,21.2. 1967:
18.25 Poročila (Ljubljana); 18.30 Majhne
stvari — kulturni film (Ljubljana); 18.50
Kaj se dogaja na Kitajskem — II. del (Ljub-
ljana); 19740 TV obzornik (Ljubljana); 20.00
Zvezde jutrišnjega dne — angleški glasbeni
film (Ljubljana); 21.30 Dialogi o filmu: Du-
šan Vukotič (Ljubljana;) 22.10 Zadnja poro-
čila (Ljubljana).
SREDA, 22. 2. 1967:
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina
(Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Za-
greb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb;)
15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10
Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beo-
grad); 17.25 Poročila (Ljubljana); 17.30 Reka
ognja in ledu — serijski film Ekspedicija
(Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana);
18.15 tisočkrat zakaj — oddaja za otroke
(Beograd); 19.00 Reportaža (Sarajevo); 19.30
Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 T V
dnevnik (Beograd); 20.30 Cik cak (Ljublja-
na; 20.37 TV igra (Ljubljana); 21,25 Jazz fe-
stival na Bledu (Ljubljana); 22.00 Zadnja po-
ročila (Ljubljana).
ČETRTEK, 23. 2. 1967:
9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina
11.30 Glasbeni pouk (Beograd); 14.50 TV v
šoli — ponovitev (Zagreb); 16.10 TV v Šoli:
Letala in letališča (Ljubljana;) 16.40 Glasbeni
p6uk (Beograd); 17.05 Poročila (Ljubljana);
17.10 Slonček Bimbo — odaja Tiktak (Ljub-
ljana); 17.25 Slike sveta (Beograd); 17.55 TV
obzornik (Ljubljana); 18.15 Reportaža (Sara-
jevo); 18.35 Koncert židovske glasbe (Zagreb);
19.00 Človek, znanost in proizvodnja (Ljub-
ljana); 19.30 Glasbena medigra (Ljubljana);
19.40 Cik cak (Ljubljana); 19.54 Medigra
(Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd);
20.30 Aktualni razgovori (Beograd); 21.10 Ju-
les Masenet: THEYS — opera (Ljubljana);
22.40 Zadnja poročila (Ljubljana).
PETEK, 24. 2. 1967:
9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.35 Angleščina
(Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe
(Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev
(Zagreb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Za-
greb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Beo
grad); 17.05 Poročila (Skopje); 17.10 Oddaja
za otroke (Skopje); 17.55 TV obzornik (Ljub-
ljana); 18.15 Tiskovna konferenca (Ljublja-
na); 19.05 V. Hugo: Nesrečniki — V. del
(Ljubljana); 20.00 T V dnevnik (Beograd);
20.30 Cik cak (Ljubljana); 20.37 Ljudomrznik
— francoski celovečerni film (Ljubljana);
22.00 Zadnja poročila (Ljubljana);
SOBOTA, 25. 2. 1967:
9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli —
ponovitev (Zagreb); 17.15 Poročila (Ljublja-
na); 17.20 Drejček in trije marsovčki — lutke
(Ljubljana); 17.40 Kje je, kaj je (Beograd);
17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Vsako
soboto (Ljubljana); 18.30 Glasbeni magazin
(Ljubljana;) 19.15 Neznani kraji — serijski
film (Ljubljana); 19.40 TV dnevnik (Beo-
grad); 20.30 Humoreska Vase Popoviča (Beo-
grad); 21.30 Ben . Casey — serijski film
(Ljubljana); 22.20 Veseli klatež — III. del
glasbene komedije (Ljubljana); 23.20 Zadnja
poročila (Ljubljana).
RADIO- CELJE
Nedelja, 19. februarja: 11.00 Napoved časa
in programa, 11.05 Pogovor s poslušalci, 11.20
Obvestila, 11.30 Za nedeljsko razvedrilo, 11.45
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo,
12.45 Literarna oddaja.
V dneh od 20. do vključno 25. februarja se
bodo oddaje začele vsak dan ob 16.00 z novim
posnetkom z Jugotonove plošče in čestitkami
poslušalcev, ki bodo trajale do 17.00. Ob tej
uri so domača poročila, obvestila pa ob 17.15.
Razen tega bodo še naslednje oddaje:
Ponedeljek, 20. februarja: 17.25 Športni pre-
geld, 17.40 G. Puccini v besedi in glasbi;
Torek, 21. februarja: 17.25 Mladinska odda-
ja, 17.40 Glasba z isposojenih plošč;
Sreda, 22. februarja: 17.25 Iz dela celjske
občinske skupščine, 17.35 Glasbena medigra,
17.45 Iz delovnih kolektivov;
Četrtek, 23. februarja: 17.25 Radijski felj-
ton, 17.40 Veliki plesni orkestri;
Petek, 24. februarja: 17.25 Turistična oddaja,
17.40 Za vsakogar nekaj;
Sobota, 25. februarja: 17.25 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, drugi del, 17.40 Za
prijeten konec tedna.
Vse oddaje ob delavnikih se zaključijo ob
18.00. .
Žrtve prometa
SREČA V NESREČI
Prometna nesreča se je zgodila na cesti I.
reda med Dobertešo in Latkovo vasjo v bližini
grobelsikega mostu. Proti Latkovi vasi je v(?-
zil s traktorjem in prikolico AVGUST RE-
ZONJA in pri mostu zavozil s ceste ter zadel
v bližnje drevo. Od tu ga je odbilo v nasled-
nje drevo, nato pa še v betonski nosilec mo-
stu preko Savinje. Pri tem je imel voznik
traktorja izredno srečo, da se je prikolica
obdržala na drevesu, saj bi se v nasprotnem
primeru prevrnil v Savinjo. Traktor je popol-
noma razbit in so škodo ocenili na 8.000 N-
dinarjev. Vozniku so odvzeli kri za preiskavo.
V SAVINJO
Voznik osebnega avtomobila FRANC ŠTRAJ-
HAR je peljal iz Mozirja proti Letušu. V
Soški ga je zaradi prehitre vožnje in polede-
nele ceste pričelo zanašati. Vozilo je zaneslo
na rob cestišča, od tu pa je zdrsnilo 12 met-
rov po nasipu v Savinjo. Pri tem je dobila
lažje poškodbe sopotnica DRAGICA KOS.
Materialne škode je za 9.000 N-dinarjev.
AVTOBUS ZBIL KOLESARKO
Voznik avtobusa JANKO OCEPEK je vozil
iz Celja proti Ljubljani. Ko je peljal čez most
v Doberteši vasi, je okoli 100 metrov od mo-
stu zadel kolesarko ŠTEFANIJO VEDE, ki se
je peljala pravilno po desni strani. Avtobus
jo je zadel z zadnje strani ter zbil 4 metre
po nasipu, kjer je obležala. V celjski bolniš-
nici so ugotovili, da ima prelom lobanje, pre-
tres možganov, prelom kolka in hrbtenice.
POLEDICA
Iz Maribora je vozil proti Celju Z oseb-
nim avtomobilom MILAN FILIPCIC. V Stra-
nicah je vozilo zaradi hude poledice zdrsnilo
s ceste, kjer je zadelo v drevo, se prevrnilo
na streho in nazaj na kolesa. Voznik je dobil
trikratni zlonS noge. Škode na avtomobilu pa
je za 1.000 N-dinarjev.
NEPREVIDEN OTROK
Proti Gornjemu gradu je šla skupina ma-
skiranih otrok, nasproti pa jim je privozil
mopedist ANTON CEPLAK. Ko se je pripe-
ljal do skupine otrok, je skočila z leve na
desno stran ceste petletna JOŽICA BEZOV-
ŠEK, ki jo je mopedist zadel. Z zlomom des-
ne noge in večjo rano na glavi so jo odpelja-
li v celjsiko bolnišnico.
PREČKANJE CESTE
Iz Pake je vozila proti Vel&nju z osebnim
avtomobilom FRANČIŠKA BONAC, ko je
pred hišo številka 15 nenadoma prečkal cesto
pešec JOŽE BRDNIK, ki ga je voznica kljub
zaviranju zadela in zbila na pokrov motorja,
tako da je z glavo razbil vctrobransko steklo.
Pešec je dobil pretres možganov in odrgnine
po glavi. Na vozilu je za 330 N-dinarjev ško-
de.
S TRAVNIKA V POTOK
Iz Tabora je proti Cepljam vozila osebni
avtomobil SILVA VOŠNJAK brez vozniškega
dovoljenja pod nadzorstvom moža Matije. V
blagem desnem ovinku je zaradi neizkušeno-
sti zavozila na travnik, nakar je vozilo zdrk-
nilo osem metrov globoko v strugo potoka
Bolska, kjer je obstalo na strehi, ielesnih
poškodb ni bilo, materialne škode pa je za
3.000 N-dinarjev.
TRIJE POŠKODOVANI
Nesreča se je zgodila na cesti II.. reda
Celje—Rogaška Slatina—Krapina, ko je pro-
ti Krapini vozil motorist ALOJZ CESAREC
s sopotnikom RUDOLFOM KRANJCEM. V
Rogatcu sta dohitela pešca JOŽETA PREVOL-
SKA, ki je nekoliko naglušen. Šel je po sre-
di ceste, pred motorjem pa se je umaknil
na desno, kjer je vanj trčil motorist. Pri
padcu je motorist dobil zlom čeljusti, sopot-
nik zlom desne krače, pešec pa večjo rano
na glavi in je obležal v nezavesti.
NEZNANI VOZNIK
Neznani voznik mopeda ali motornega kole-
sa je na cesti III. reda Sevnica—Loka v
Šmarju pri Sevnici podrl pešca MATILDO
BAUMKIRHER in po nesreči pobegnil. Bila
je poškodovana po nogah in so jo odpeljali
v celjsko bolnišnico. Poškodovana trdi da
je vozil motorist brez luči, vendar ne ve kak-
šno je bilo vozilo. Na kraju nesreče so našli
del prtljažnika, za katerega sumijo, da ie
del mopeda.	*
NEPREGLEDEN OVINEK
Ai^^m^	f	^ tovornjakom
ALOJZ OMLADIC, ko mu je v Solčavi na ne-
preglednem^	nasproti s kdm-
bijem STANKO VOVK. Voznika sta se opa-
zila na kratki razdalji in sta zavirala ven-
dar brez učmka zaradi poledice. Škode na
vozilih so ocenili na 6.200 N-dinarjev
MNOŽIČNO TEKMOVANJE PRI CELJKSI KOCi
Vsi navdušeni
Železničarsko smučarsko društvo Celje je
preteklo soboto pri Celjski koči izvedlo tek-
movanje v veleslalomu, ki je bilo odlično
pripravljeno. Posebnost tega tekmovanja je
bila v tem, da so nastopili le tisti smučarji,
ki gojijo beli šport zgolj zaradi rekreacije
in še pravzaprav niso nikoli tekmovali ali pa
že pred mnogimi leti nehali tekmovati.
Tekmovanje je pokazalo, da je postalo v
Celju smučanje res rekreativni šport številka
ena, saj je bilo med množico tekmovalcev in
tekmovalk veliko takih, ki si še pred nekaj
leti niso mogli predstavljati, da bodo kdaj
Mnučali, kaj šele tekmovali. K temu pa so v
veliki meri pripomogli tudi lepo urejeni smu-
čarski tereni pri Celjski koči, ki zaradi ugod-
ne lege kljub skromni debelini snežne odeje
sorazmerno precej časa v zimski sezoni slu-
žijo svojemu namenu. Že prvo tekmovanje je
pokazalo, da je sklep o vsakoletnem tradi-
cionalnem tekmovanju na taki ravni upravi-
čen.
Tekmovalci so bili na startu razporejeni v
posamezne starostne kategorije. Po tekmova-
nju so jim razdelili praktične nagrade In di-
plome. Zmagovalci v posameznih kategorijah
so bili: Gradišnik Peter, Jezemik Aleksander,
Andrej Marine, Ervin Pirnat, med ženskami
pa Poidka Kopitar.
ODLIČNI PIONIRJI
Na medconskem smučarskem tekmovanju
pionirjev pretekli teden so celjski pionirji
dosegli velik uspeh. Kar 16 pionirjev iz Ce-
lja in Štor se je plasiralo na republiško pr-
venstvo, ki bo to nedeljo na Krvavcu.
Med starejšimi pionirji so se plasirali Je-
zemik Simo, Mežriarič, Jezernik Matjaž, Ben-
koč ter Vodeb, med mlajšimi Kopitar, Der-
žek, Zelič, Klinar, Lubej ter Cetina, med sta-
rejšimi pionirkami škobernetova in Osterma-
nova, med mlajšimi pa Vebrova, Prelog Ma-
nja in Prelog Sonja.' Vsekakor je to velik
uspeh celjskega pionirskelga smučanja, kar
priča o načrtnem in kvalitetnem delu z naj-
mlajšimi v Celju in Štorah.
SINDIKALNI SMUK
Občinska zveza za telesno kulturo v Celju
priredi v okviru sindikalnih športnih iger v
soboto 18. II. 1967 ob 15.30 na smučišču pri
Celjski koči tekmovanje sindikalnih ekip v
veleslalomu.	. .
Proga bo lahka in pripravljena za najširši
krog smučarjev, ki bodo tekmovali v dveh
starostnih skupinah: do 35 let in od 35 let
naprej. Tekmovanje bo ekipno, razglasili pa
bodo tudi rezultate posameznikov. Ekipa
mlajših članov Šteje 8 tekmovalcev, starejših
pa 4. Pri članicah štejejo ekipe 2 tekmovalki,
ekipe pa lahko prijavijo neomejeno število
tekmovalcev.
Za ekipni plasman se bo upoštevalo osem
najbolje uvrščenih. Da pa bi dali čim večji
poudarek množičnosti, dobi vsak tekmovalec
za udeležbo tri točke. Tako bodo tudi nepo-
polne ekipe lahko dosegle uvrstitev, čeprav
bo večja udt-kvba narekovala tudi boljši
piasman. -
PRIPRAVE NOGOMETAŠEV ŠMARTNEGA
BREZ TRENERJA
Kljub temu, da je do začetka prvenstva v
tekmovanju celjske nogometne podzveze še
dva meseca in pol, se nogometaši Šmartnega
že sedaj vestno pripravljajo za naskok na
prvo mesto v končni razpredelnici I. skupine
celjske nogometne podzveze. Nekaj o pripra-
vah je našemu dopisniku povedal tov. Janko
Goričnik, eden izmed igralcev ekipe Šmart-
nega.
Kdaj ste pričeli s treningi in kdo jih vodi?
S trenipgi v telovadnici smo pričeli t&koj
Po novem letu, na igrišče pa smo se prese-
lili pred štirinajstimi dnevi. Trenerja trenut-
no nimamo in obstaja bojazen, da ga letos
sploh ne bomo imeli. Kljub temu pa si igral-
ci sami znamo ustvariti disciplino.
Ali boste v tej sezoni igrali z istimi igralci,
ali pričakujete kakšne okrepitve?
. V spomladanskem delu tekmovanja bomo
Igrali v nekoliko spremenjeni postavi. Naše
moštvo bo okrepil prejšnji vratar NK Žalec
Jazbinšok, iz Nazarij je prestopil k nam Ma-
rovt, iz JNA pa se bo vrnil Polak.
Vaše finančno stanje?
Kolikor jaz vem, je naše finančno stanje
zelo slabo. Iz leta v leto se prebijamo tako,
da organiziramo razne družabne prireditve.
Kakšne so vaše želje v tem prvenstvu?
Vsi si želimo, da bi ob koncu prvenstva
':as<-dli prvo mesto in si pridobili pravico na-
stopanja v II. republiški con.ski ligi.
Kdo bo prvi, ampak da ne bo kdo mislil, da so na sobotnem tekmovanju
smučarskih »entuziastov« vozili med vratci vštric. To je montaža dveh
posnetkov zmagovalcev Kopitarjeve in Gradišnika med vožnjo.
Srečanje z Belousovo in Protopopovom
Novica, da se bosta sovjetska in avstrijska
drsalna reprezentanca na povratku v domovino
zaustavili tudi v našem mestu, nas je zelo
presenetila. Na tihem smo si želeli snidenja
z letošnjima evropskima prvakoma v parih
na ledu, Ljudmilo Belousovo in Olegom Pro-
topopovom. Ta želja pa se nam je v pone-
deljek uresničila.
Kot predstavnice 1. b razreda celjske gim-
nazije smo se udeležile sprejema najboljših
drsalcev v hotelu »Celeia«, kjer smo zapro-
sile Belousovo in Protopopova za kratko iz-
javo za naš razredni list. Prisrčna in skrom-
na Leningrajčana, oba z dobrodušnim nasme-
hom na obrazu sta ugodila naši prošnji. Pri-
čel se je živahen pogovor, v katerem smo
kmalu izvedele, kakšna je bila njuna pot do
najvišjega naslova v svetovni drsalni eliti. Pr-
vič sta se srečala leta 1955 v Moskvi in isto
leto imela nastop v Leningradu. Leta 1958. sta
prvič nastopla na evropskem prvenstvu v
Bratislavi in zasedla zavidanja vredno Ki.
mesto. Viožua sta ves trud v vaje m se v
letih 1962—64 strmo dvigovala. Na olimpijskih
igrah v Insbrucku sta prvič premagala znani
zahodno-nemški par in tako postala nepre-
magljiva prvaka v umetnem drsanju vse do
danes.
Pri programu, sta povedala, jima mnogo
pripomore glasba, ki jo izbirata samo po ob-
čutku. Ker svoje točke izvajata nežno, ele-
gantno in očarljivo, nas je zanimalo, če sta
se kdaj ukvarjala z baletom. Oba hkrati sta
odgovorila, da nikoli. Povedala sta o organi-
zaciji in evropskem prvenstvu ter Sloveniji
samo dobro. Dejala sta, da se počutita tu
kot doma, saj smo Slovani bratje.
Posebno smo se raz%'eselile, ko sta povedala,
da se bosta udeležila svetovnega prvenstva na
Dunaju in olimpijskih iger v Grenoblu. Na-
stopala bosta toliko časa, kot bo želelo ob-
činstvo. Ne bi jih rada dolgočasila.
Ob koncu prijetnega razgovora smo jima
podarile skromno darilce, nato pa smo si ve-
selo in prijazno segli v roke in jima zaželeli
srečo v življenju ter veliko športnih uspehov.
Katja, Alenka in Darja
5.0MPAS
OBVEŠČA
VABIMO VAS M IZLETE:
1.	V času od 11. marca 1967 — 10-dnevno
potovanje z avtobusom v LOIJRDES—AVIG-
NON—MILANO—PADOVO. Prijave do 5. mar-
ca 1967.
2.	Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGA-
RIJO, SSSR in TURČIJO v času od 24. aprila
do 3. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967.
3.	12-dnevno potovanje v AMSTERDAM—
BRUXELLES—LUXEMBURG, v času od 16.
do 27. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967.
4.	8-dnevno potovanje na AŽURNO OBALO
in v CHAMONIX v času od 16,—23. aprila
1967. Prijave do 20. marca 1967."
5.	9-dnevno potovanje v PARIZ in na AŽUR-
NO OBALO v času od 24. aprila do 2. maja
1%7. Prijave do 20. marca 1967.
6.	7-dnevno potovanje v PARIZ v času od
30. aprila do 6. maja 1967. Prijave do konca
marca 1967.
7.	4-dnevno potovanje v MILANO v času od
20. do 23. aprila 1967. Prijave do 1. aprila
1967.
8.-	6-dnevno potovanje v PRAGO—BERLIN—
NURNBERG v času od L—6. aprila 1%7.
Prijave do 30. aprila 1967.
9.	8-dnevno potovanje z letalom v MOSKVO
in LENINGRAD. Prijave do 10. marca 1967.
10.	7-dnevno potovanje v ZURICH in ZER-
MATT, v času od 10.—17. aprila 1967. Prijave
do 10. marca 1967.
1.-MAJSKA POTOVANJA:
11.	7-dnevno potovanje v času od 26. aprila
do 2. maja 1%7 v ZURICH—JUNGFRAUJOCH
—INNSBRUCK. Prijave do 20. aprila 1967.
12.	9-dnevno potovanje v LONDON v času"
od 26. aprila do 4. maja 1967. Prijave do 26.
marca 1967.
13.	8-dnevno potovanje v RiM—NAPOLI—
CAPRI od 25. aprila do 2. maja 1967. Prijave
do 25. marca 1967.
NAPROŠAMO KOLEKTIVE IN INDIVI-
DUALCE, DA ZAHTEVAJO V NAei POSLO-
VALNICI BARVNI PROGRAM VSEH KOM-
PASOVIH IZLETOV V LETU 1967.
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO
PODJETJE KOMPAS CELJE, TOMŠIČEV
TRG 1, TELEFON 23-50.
MALI OGLASI
prodam
ZIDANICO z dvema vhodoma (možno za sta-
novanje), 2 vinograda z žlahtno trto, sad-
nim drevjem v neposredni bli/jni Celja in
enodružinsJco hišo z velikim vrtom in sad-
nim drevjem proda: Rudi Grivič,. Celje,
Okrogarjeva 3.
SVINJO — staro 1 leto prodam. Franc Gr-
čar, Štore, Prožinska vas 25.
MOTORNO kosilnico v dobrem stanju pro-
dam. Naslov v upravi lista.
KUHINJSKO kredenco prodam. Zgerm, Celje,
Kocbekova 5. Od 10,—16. ure.
MOPED TNZ z nadomestnimi deli proda: Ig-
nac Mecilovšek, Zg. Tinsko, Loka pri 2us-
mu.
MOTORNO kolo DKW v odUčnenj stanju —
(letnik 1957) prodam za 190.000 S-din. R.
Jelen, Šentrupert, Gomilsko.
VW odlično ohranjen, 100 % opremljen pro-
dam za gotovino. Peter Cetina. Drobničeva
3, do 14. ure telefonično 28-92.
NOVEJŠO hišo 10 X 10,50 z garažo ob glavni
cesti v Latkovi vasi 137, Prebold prodam.
Ogled vsak dan od 15.—18. ure.
NEIZDELANO novo (pod streho) v neposred-
ni bližini železniške postaje prodcim takoj.
Štefka Hlačar, Breg 56, Polzela.
5 PAVOV prodam. Dolinar, Griže.
NOVO priključno črpalko za škropljenje in
nov sedež na pedale za BCS kosilnico 127
širine, prodam. Naslov v upravi lista.
PLMENSKO kobilo staro 8 let proda Franc
Lednik, Lokrovec 32, Celje.
MLIN — žarmlje prodam. Premer kamnov
22 col. Naslov v upravi lista.
SKORAJ nov dodatni štedilnik Gorenje na
trdo kurjavo prodam. Vprašati pri Poznič,
šaranovičeva 2 — Celje.
POLOVICO podkletenega dvojčka prodam.
Naslov v upravi lista.
PRIMO v odličnem stanju in po ugodni ceni
prodam. Ogled od 15. ure dalje. Jernej Cen-
trih, Pečovnik 8.
SLADKO krmo proda: Katarina Korošec, Za-
dobrova 127, Škofja vas.
VEČJE število čebeljnih družin prodam ugod-
no. Naslov v upravi lista.
NOVO hišo ali komfortno trisobno stanovanje
v Vojniku prodam. Franc Selčan, Slance 15,
Teharje.
AVTO »MERCEDES — Dizel« 2,5 tone, cena
1,850.000 S-din prodam. V račun vzamem
tudi osebni avto. Informacije dobite pri vra-
tarju Klavnice.
7-AŽ čebeljnih panjev prodam ali zamenjam
za protivrednost. Stanko Verdev, Ponikva
16, Žalec.
Kmetijski kombinat Žalec obrat '»MIROSAN«,
Petrovče Vam nudi sledeče sadike:
jablane, hruške, češnje, breskve, marelice
' in češplje. Sadike se dobijo vsak dati od
7. do 13. ure.
STANOVANJE
SKROMNO opremljeno sobico išče uslužben-
ka. Naslov v upravi lista.
PRAZNO ali opremljeno sobo iščem nujno.
Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro
»KMALU«.
DVOSOBNO stanovanje s kuhinjo in shrambo
zamenjam za manjše v sredini mesta Celja.
Naslov v upravi lista.
SOBO v Laškem iščem. Grem tudi za sosta-
novalko. Marija Ojsteršek, Ojstro 20, Laško.
OPl^EMUENO sobo v centru mesta iščem.
Naslov v upravi lista.
SAMSKI ZDRAVNIK, že več let zaposlen v
celjski bolnici išče pM pošteni družini ne-
opremljeno ali tudi opremljeno sobo, ali
garsoniero. Cena ni bistvena. Po možnosti
Otok. Ima kompletno pohištvo, ki mu pro-
pada v kletnih prostorih. Cenjene ponudbe
pošljite pod šifro »GARSONIERA ZA
ZDRAVNIKA« Celje, Poštno ležeče.
ŠTIRISOBNO komfortno stanovanje na Ker-
snikovi ulici zamenjam za tfosobnega ali
troinpolsobnega na Otoku. Naslov v upravi
lista.
ENO ali dve opremljeni ali prazni sobi z ga-
ražo, ali vsaj možnostjo garažiranja išče v,
mestu izobraženec srednjih let. Ponudbe
pod »300—SAM«.
VELIKO trosobno sončno stanovanje zame-
njam za stanovanje v bloku. Franc Gros,
Stanetova 19.
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO pomočnico, ki ima veselje
do gostilne sprejme Marija Lavrič, Gostilna
Teharje.
Slovensko ljudsko gledališke
Celje
Petek, 17. februarja ob 15.30:
Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Prvi mla-
dinski abonma in izven.
Sobota, 18. febaruarja ob 19J0:
Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Gostova-
nje v Slovenski Bistrici.
Nedelja, 19. februarja ob 10:
J. Benavente: LA MALQUERIDA. Prvi mla-
dinski nedeljsld dopoldanski in izven.
Nedelja, 19. februarja ob 15.30:
J. Benavente: LA MALQUERIDA. Nedeljski
popoldanski in izven. Vstopnice še na raz-
polago.
Sreda, 22. februarja ob 19.30:
žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Gostova-
nje v Brežicah.
Četrtek, 23. februarja ob 15.30:
Rolf Hochiiuth: NAMESTNIK BOŽJI. Go-
stuje Mestno Gledališče Ljubljansko. IZVEN.
Četrtek, 23. februarja ob 19.30:
Rolf Hochhuth: NAMESTNIK BOŽJI. Go-
stuje Mestno Gledališče Ljubljansko. ZA VE-
ZANI ABONMA IN IZVEN.
Četrtek, 23. februarja ob 19.30:
J. Benavente: LA MALQUERIDA.' Gostova-
nje v Trbovljah.
Turistične objave
PROSTE KAPACITETE
Na celjskem turističnem področju je do-
volj prostih mest v zdraviliščih Dobrna, Ro-
gaška Slatina ter v hotelih Evropa in Celeia
v Celju, Savinja v Laškem, Planinskem domu
v Logarski dolini in drugih. Rezervacije so
potrebne samo za slcuplne ob sobotah.
PREVOZNOST CEST IN SNEŽNE RAZMERE
Vse ceste so prevozne, snežne razmere: Ce-
ljska koča 25 cm snega, vlečnica dela, smu-
ka dobra, Svetina 20 cm snega, vlečnica dela,
Mozirska planina 60 cm snega. Logarska doli-
na 40 cm in Rogla 70 cm snega, Tončkov dom
na Lisci 30 cm snega. Opozarjamo, da je pro-
met na Celjsko kočo ob sobotah, nedeljah In
praznikih enosmeren.
PRIREDITVE
V Celju imajo ples vsako soboto v Samo-
postrežni restavraciji.
ZAHVALA
MEJAKU DR. ERVINU, ki je v le-
tu 1966 večkrat podaril manjše in.
večje denarne zneske dobljene po
kazenskih zadevah, ANTONU BA-
ŠTEVCU, iz Tovarniške ulice 18 v
Celju, za podarjeno obveznico ljud-
skega posojila za Skopje, v znesku
30 N-din, PETRU PARFANTU iz
Šempetra, ki je namesto venca na
grob pokojne Frančiške Vodenik po-
daril 60 N-din, hkrati pa vsem ti-
stim, ki so s kakršnimikoli darili
prespevali naši zvezi, iskrena hvala.
Zveza slepih Celje
AMD »KOZJANSKI ODRED« KOZJE
razpisuje javno dražbo za avtomobil
»FIAT« 600 — LETNIK 1957
v voznem stanju, ki bo 17. 2. 1967
ob 9. uri v Kozjem.
Dražba Tjo izvedena na običajen
način.
UO obrtnega podjetja
»OBRTNIK« Prebold
razpisuje
prosto delovno mesto
VODJE DELOVNE ENOTE
ZIDARSTVA
Kandidat mora poleg sploš-
nih pogojev izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
1.	Gradbeni tehnik z 2 leti
prakse samostojnega vodenja
gradbišča ali
2.	Gradbeni dolovodja s 5
let samostojnega in uspešnega
vodenja gradbišča.
Osebni dohodki po pravilni-
ku o delitvi OD. Stanovanje ni
zagotovljeno.
Pismene vloge dostaviti na
upravo podjetja.
RAZNO
ANGLEŠČINO instruiram. Naslov v upravi li-
sta.
NOV DVOSEDEŽNI moped zamenjam za tež-
ko motorno kolo. Drago Sardoner. Šentru-
pert, Gomilsko.
GARAŽO na^toku ali v bližini vzamem v na-
jem. Franc Terglavčnik, Vojkova 7, Otok
III.
POSLOVNO dopisovanje v nemščino: Sprej-
jViem honorarno delo za 10 do 15 ur teden-
sko. Cenjene ponudbe na upravo lista pod*
šifro dolgoletna PRAKSA«.
GARA^ŽO oddam. Naslov v upravi lista.	>
600.000 S-din za dobo 4 mesecev potrebujem ■
nujno. Nudim 20 »/o obresti. Garancija — av-(
to. Naslov v upravi lista.	^
FANT star 29 let s posestvom želi poročiti ■
kmečko dekle do 28 let. Ponudbe na upravo
lista pod šifro »LEPA PRIHODNOST«.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in okoli >
1 ha zemljišča v Sav. dolini dam v najem. J
Ponudbe pod »Ob avtobusni postaj i€.	'
Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah
razpisuje na podlagi 15. člena zakona o urejanju in oddaji
stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66)
II. javili iiateeaj
za oddajo gradbenih parcel v Rogaški Slatini, k. o. Tržišče za
gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš,
ki bo dne 7. marca 1967 ob 9. uri
v prostorih Obrtno komunalnega podjetja v Rogaški Slatini.
Stavbne parcele so različne velikosti in merijo od 300 do
432 m^. Za stanovanjski objekt je predpisane tip C 2 tlorisne
površine 10,69 X 8,59 m.
Rok za pričetek gradnje je koledarsko leto 1967, za dokon-
čanje pa koledarsko leto 1969.	"
Izklicna cena za odškodnino za pravico uporabe stavbnega
zemljišča je 7,50 novih dinarjev po m^ gradbene parcele, stroški
za ureditev zemljišča pa 3,50 novih dinarjev po m^ gradbene
parcele. V stroških za ureditev zemljišča niso zapopadene od-
škodnine za sadno drevje in se bo odškodnina naknadno dolo-
čila po uradni ocenitvi. ^
Sklad si pridržuje pravico, da odškodnino za pravico upo-
rabe stavbnega zemljišča poviša na ceno, ki bi bila prejšnjemu
lastniku nacionaliziranega zemljišča morebiti priznana od pri-
stojnega organa in bi bila viŠja od izklicne cene.
Rok za plačilo odškodnine in stroškov za ureditev zemljišča
je 15 dni po prejemu odločbe o oddaji zemljiščar
Varščina znaša LOOO N-din, ki se mora vplačati pred jav-*
nim natečajem v dobro tekočega računa sklada za komunalno
in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah št. 5073-652-56-053 ali pa
v gotovini pred pričetkom natečaja.
Rok za predložitev ponudb je 4. marec 1967.
• »
Zazidalni načrt je interesentom na vpogled med uradnimi
urami v pisarni sklada v Šmarju pri Jelšah, soba št. 20/1.
Št.: 10/2-1967
Sklad za komunalno in cestno dejavnost
Šmarje pri Jelšah
KREDITNA BANKA CELJE S SVOJIMI ENO-
TAMI V CELJU, ŽALCU, MOZIRJU, VELENJU,
ŠOŠTANJU, SLOVENJ GRADCU, DRAVOGRA-
DU, RAVNAH NA KOROŠKEM, PREVALJAH,
MEŽICI, RADLJAH OB DRAVI, SLOVENSKI
BISTRICI, SLOV. KONJICAH, ROGAŠKI SLA-
TINI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI
CELJU, BREŽICAH, SEVNICI IN LAŠKEM ob-
javlja
novo veliko nagradno
žrebanje za vezane vloge
NAGRADE:
AVTO ZASTAVA 750	3 motorne kosihiice
^ strojeT^"'""^''''^	lo^^tr^zltorjev
3 mopedi
3 šivalni stroji
2 fotoaparata »KIJEV«	2 peči na pije
Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vsi
vlagatelji, ki bodo pri kateri koli naši poslovni
enoti v času od 20. decembra 1966 do 15. aprila
1967 vložili in vezali najmanj 500 N-din z dobo
nad 24 mesecev ali 1000 N-din z dobo nad 12
mesecev.
VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 7-7,5 %.
Žrebanje bo v začetku meseca maja 67
Gostinsko podjetje »Planika« Ljubno ob Savinji razpisuje
licitacijo za prodajo stavbe ROGOVILEC v Solčavi in stavba
penzion.
Licitacija bo dne 7. marca 1967 ob 12. uri na kraju samem.
Izklicna cena je 80.000 N-din.
Stavba je primerna za izdajo toplih jedil in točenje vseh
vrst pijač ter za oddajo tujskih sob.
Informacije in možnost ogleda dne 28. 2. 1967 od 12. ure za
družbeni sektor po 12.uri tudi za zasebnike na sedežu podjetja.
IZLETNIK CEIJE
1. IZLETI PO DOMOVINI
Organiziramo izlete po ožji in šir-
ši domovini. Za šolsko mladino do
31 .3. še popust. AKCIJA SLOVENJ
GRADEC! VSI IZ VSEH ŠOL NA
RAZSTAVO »Mir humanost in pri-
jateljstvo med narodi«. Pouk ne bo
trpel. Za popoldanske razrede orga-
niziramo prevoz in povratek dopol-
Ine, za dopoldanske popoldne. Ce-
na prevoza v obe smeri iz Celja je
samo 260 S-din, vstopnina 100 S-din.
Skupni ogled razstave le 360 S-din.
2.	IZLETI PO TUJINI — PUTNIK
NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM-
SKI IZLETI V TUJINO IZ CEUA:
TRST — preko Sežane za 41 N-dbi,
preko Gorice za 46 N-din.
VIDEM.(UDINE) — TRST za 51
N-din.
BENETKE dvodnevni izlet za 125
N-din.
V GRADEC ali CELOVEC za sa-
mo 33 N-din.
DAUŠI IZLETI V ODLIČNEM
ARANŽMANU:
MUNCHEN za štiri dni od 12. do
15. 3. za 436 N-din. Prijave do 25. 2.
DUNAJ za štiri dni od 12. do 15. 3.
za 329 N-din. Prijave do 25. 2.
RIM za šest dni od 3.—8. aprila
. za 589 N-din. Prijave do 10. 3.
IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ-
NIKE:
Številni programi so že v vseh po-
slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na
Ažurno obalo Francije ali v Švico.
Tri-dnevni izleti v Dolomite ali na
čehoslovaško. V Italijo, na Madžar-
sko in kombinirano po domovini
in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU-
PINE POSEBEN POPUST! ZA OR-
GANIZIRANE SKUPINE PROGRA-
MI PO ŽELJI! ZA ORGANIZATOR.
JE POPUST!
3.	OSTALE TURISTIČNE USLUGE
Posredujemo nabavo potnih listov
ter vizumov, vozne karte za avione,
spalnike ter vlak.
Posredujemo rezervacije na šir-
šem celjskem področju (zlasti še za
Gornje Savinjsko dolino) ter po-
vsod po Jugoslaviji in tujini.
4.	VSE lURISTlCNE USLUGE V
TURISTIČNIH POSLOVALNICAH
IZLETNIKA
CELJE — nasproti kolodvoru, VE-
LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST-
NIK, KRAPINA.
IZIETOIK CELJE
ZlVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 8. do 25. februarja 1967:
Janez Cemej,
veterinar, Celje,
Kajuhova ulica 11,
blok 3/II,
tel: 22-32
Obrtno podjetje
»Splošne obrtne delavnice«
Laško
razpisuje
prosta delovna mesta
1.	ŠOFERJA, kat. A, B, C, —
avtomehanik,
2.	4 KVALIFICIRANE
ZIDARJE.
Posebni pogoji: tromesečna
poizkusna doba.
Nastop službe za nedoločen
čas s 1. 3. 1967.
Osebni dohodek po tarifnem
pravilniku podjetja.
Prošnje sprejemamo do 25.
februarja 1967.
FRAN ROS
Drama v
vesolju
France Tikvič je pesnik in pisatelj. Napisal
je dosti rimanih verzov o letnih časih, o od
begli mladosti, pa tudi o vinu in ljubezni,
to pa celo v dobi, ko mu je že sivela mogoč-
na ^ava s košatimi brki. Objavil je tudi ne-
kaj črtic, ki pa niso zbudile posebne pozor-
nosti, zato je užaljen odložil pero. S trnjem
postlana je pač pot slovenskega umetnika!
Toda pred nekaj dnevi sem ga srečal na
ulici in mi je z veselimi besedami razodel,
da se je otresel malodušja in spet piše. Dra-
mo v verzih piše, ki se godi v vesolju. Pomi-
slite, kako originalna zamisel! Doslej so pisa-
telji svoje junake postavljali na to banalno
koi>no zemljo, v doline in hribe, le poredko-
ma tudi na morje in v najbližje zračne višave.
Toda v vesolje? Takšnega domisleka ni rodil
še nihče drug izmed naših pisateljskih vel-
mož, vsaj v drami ne, in morda sploh ves
svet stoji v tem pogledu osramočen za nami.
Avtor mi je blagovolil kratko označiti osebe,
ki v drami nastopajo. To so tudi pooseblje-
no sonce in planeti. Težina dogajanja je v
nekakšnem ljubezenske m trikotu. Sestavljajo
ga earonavt z aeronavtinjo, ki v dimenzijah
wsoljstva srečata aeronavta, vloženega v rake-
to. Prizorišče zadnjega dejanja drame pa naj
bi bil Mars. Na njem bi v razplet dogajanja
posegli tudi zanimivi marsovci. Kako imenit-
ni domisleki!
France Tikvič mi je priznal, da si z vse-
binskim jedrom drame še ni docela na jas-
nem. A mu je treba samo časa, da še neka-
tere ideje v njem dozorijo. Že zdaj pa je pre-
pričan, da bo delo lahko silno učinkovito, če
bo uprizorjeno s prizadevnimi igralci in pri
memo tehniko. In slednjič, kar je tudi važ-
no, bodo izdatne avtorske tantieme popravile
njegovo gmotno stanje, ki ni nič kaj zavida-
nja vredno.
In me je ob tej priložnosti naprosil, naj mu
posodim tisočak. Kupiti mora papirja za dra-
mo, tobaka mu je zmanjkalo za pipo, a brez
pipe v ustih ne najde dovolj bogate fantazije.
Ne bi mu smel odreči, toda v žepu sem
hranil komaj tristo dinarjev. Ponudil sem mu
iih in obžaloval, da trenutno ne zmorem več.
Vendar mi ni zameril in je sprejel tudi to
malenkost.
, Da! Pot umetniškega ustvarjalca ni ravna
in m gladka!	^
Včeraj sem Franceta Tikviča spet srečal.
Zaupal mi je, da ima napisane že prve tri
prizore, nedvomno prav posrečene. Dve noči
je delal. Tačas je pokadil ves tobak in zdaj
je nervozen, tako da se mu pero ustavlja.
Naprosil me je za štiristo dinarjev. Tekel sem
k prijatelju, da mi jih je posodil, in sem mu
jih izročil. Vesel moje pomoči me je imeno-
val zlatega prijatelja. Kupil si je tobaka,
nabasal pipico in spet zapuhal dim v zrak.
Zadovoljen se je odpravil domov, da se znova
loti drame.
Obšla me je dobra misel. Doma mi je ležal
košček nerabne srebrne verižice k žepni uri.
Odnesel sem jo k urarju in odštel mi je za-
njo tisoč in osemdeset dinarjev. Lepi denarci'
•Pa sem v najbližji trafiki za ves ta denar
kupil izbomega tobaka za Tikvičevo pipo. Da
bo kadil in mu bo možgane plodila bogata
fantazija, ko piše dramo, ki se godi v vesolju.
Drame, kakršne Se nima svet . . .
Mračilo se je že, ko sem obstal pod nje-
govim odprtim oknom. Prav na ulico so se
valili sivi oblaki dima iz pisateljeve pipe. To
pač piše zdaj in ustvarja brez oddiha! Ne-
mara je že na kraju prvega dejanja!
Stopil sem v hišo z zavojčki tobaka, ime-
nitnega tobaka, ki bi ga bilo dovolj za pol
drame. Tako bi pri tej nedvomno še jaz imel
zasluge. Kako prijetno presenečen bo Tikvič
pogledal na toliko te plemenite travice in ka-
ko mi bo hvaležen!
Nestrpno sem potrkal in vstopil. Pisatelj se
je dvignil od mize in me prvi hip skozi gosti
dim niti spoznal ni. Navdušen sem mu izročil
zavitke s tobakom in me je sladko ganjen
objel.
Razgledal sem se po .sobi. Na mizi je stala
svetilka in v njeni svetlobi Je ležalo osem za-
jetnih knjig z zgodbami o Tarzanu. A ni bilo
tam lističa papirja niti svinčnika ali peresni-
ka. Tkvič torej sploh ni pisal drame, ki se
godi v vesolju!
Razložil mi je, da takšne drame sploh ne bo
napisal, ker ji ni mogoče dati prave vsebine.
Nikjer pa ni našel toliko bujno fantastične
snovi, kot je je nagrmadeneiv delih o Tarza-
nu. Vsa druga literatura da je omledna broz-
ga. In me je mož še vprašal, če mu morem
posoditi dvesto dinarjev. Dal bi si ostriči la-
se, ki so mu med branjem Tarzanovih zgodb
premočno zrasli!
Pobegnil sem v dno srca razočaran in ne
srečen.
Kdo ne bi obupaval nad tako bridkimi dej-
stvi, ki kažejo, da se vremena naši drami ne
bodo še kmalu zjasnila?
UMETNI POTRES
V bližini glavnega mesta Kazah-
-Stana Al me Ate bodo sovjetsiki znan-
stveniki sprožili umetni potres ja-
Itosti 7, do 8. stopnje in to z eksplo-
zijo 3.500 ton trotila.
Pol kilometra stran gradijo nam-
reč štiri večnadstropne industrjske
Zgradbe iz navadne opeke, ki naj
oi služile predvsem za preizkus
vzdržljivosti. Umetni potres seveda
J^e bo imel samo znanstvenega po-
niena, S potresom naj bi ustvarili
zapornico, ki bo zaščitila Almo Ato
Pred p>eskom in kamenjem, ki ga
prinaša veliko deževje. Predvideva-
jo, da bo zapornica dosegla višino
tridesetnadstropne zgradbe. Sicer
pa so na tem območju 1877 in 1911
zabeležili močBa potresa.
ZADNJA NA GRMADI
ZGODOVINSKA POVEST
Na željo številnih bralcev, ki bi radi brali zani-
mive domače zgodbe, smo se odločili za zgodo-
vinsko povest Frana JAKLIČA, ZADNJA NA
GRMADI. Povest, kot pravi pisec, je zajeta iz
aktov, ki so jih pisali pri krvavi cesarski sodbi
leta 1701. v ribniški graščini.
ŽE V TEJ ŠTEVILKI PA SMO PRIČELI OBJAV-
LJATI NA 12. STRANI KRIMINALNI ROMAN
UMOR V GROBNICI
SLOVITEGA AMERIŠKEGA PISCA KRIMINAL-
NIH ROMANOV, KI PA NIHCE NE POZNA NJE-
GOVEGA PRAVEGA IMENA. KAKOR JE SKRIV-
NOSTNA NJEGOVA OSEBNOST, TAKO SO
SKRIVNOSTNI IN ZAPLETENI TUDI NJEGOVI
KRIMINALNI ROMANL UMOR V GROB-
NICI OPISUJE EKSTRAVAGANTNO AMERI-
ŠKO DRUŽBO, KI EKSTRAVAGANTNO MORI
IN TUDI EKSTRAVAGANTNO ODKRIVA MO-
RILCE.
iz znanosti in tehnike
NOVA LEDENA DOBA?
Zemlja bo »kmalu« zašla v novo
ledeno dobo. Izračunali so, da bodo
čez nekaj tišoč let ledeniki ponovno
že šestič prekrili naš planet
in dosegli svoj vrhimec čez 15
milijonov let. To je izjavil sodelavec
instituta za pomorstvo v Mia-
miu dr. Cezare Emilliani. Dodal je,
da se je povprečna temperatura ze-
meljske površine v zadnjih 150 mili-
jonih letih znižala za okrog 10 sto-
pinj, do česar je po njegovem mne-
nju prišlo zaradi slabšega žarčenja
Sonca, ker je tudi Sonce.verjetno
potrošilo del svoje energije.
MORJE ZALIVA KOPNO
Ko so analizirali vremenske raz-
mere na našem planetu, so švedski
geologi in meteorologi prišli do za-
ključka, da bo morje preplavilo no-
ve površine Zemlje. Donmevajo
namreč, da bodo severozapadni
vetrovi, ki pihajo nad britanskim
otočjem in v zapadni Evropi, po-
stali vse močnejši in pogostejši in
bodo tako pripomogli »osvajanju«
morja. Menijo tudi, da bo do prve-
ga resnejšega »napada morja« na
zapadnoevropski kontinent prišlo
okrog leta 4.000. Leta 10.000 bi lah-
ko prišlo do popohiega zlitja Sever-
nega in Baltiškega morja na območ-
ju današnje pokrajine Schlesvvig —
Holstein v Zapadni Nemčiji.
ŠOLA »NA SONCE«
v severni Angliji so izkoristili top-
loto za ogrevanje šole. Zgornji del
šole je iz stekla, tla, strop in zido-
vi pa iz posebnega materiala, ki za-
držuje toploto. Okna so dvojna in
med njimi segreva zrak tanke sloje
aluminija, ki odvajajo toploto v učil-
nice.
Poleti lahko aluminij tako posta-
vijo, da hladi prostore. Kadar son-
ce ne greje, je seveda druga pesem.
Ko se srečata dve ničli, takoj
najdeta dokaz za misel, kako člo-
veštvo brez njih ne more shajati.
*
če ni vetra, potem ima tudi ve-
trnica značaj.
Zanimivo je, da ravno v prazno
glavo ničesar ne spraviš.
*
Skromni ljudje opozorijo na
svojo skromnost navadno zelo
skromno.
Vsaka zavora misli o sebi, da
je rešilna.
*
Moški pogosto ponavljajo, da
so ženske svetloba njihovega živ-
ljenja. Ko pa jim one verjamejo
— jih radi ugasnejo.
BRANKO FALE:
6500 hm z avtostopom
Danes mineva četrti dan bivanja
na Danskem. Niti sanjalo se nama
ni, kaj vse bova doživela. Na danski
carini so bile težave zaradi denar-
ja in skoraj bi naju doletela podob-
na usoda kot nekaj francoskih kole-
gov, ki so se morali s trajektom vr-
niti v Nemčijo. Do Kobenhavna sva
se prepeljala s poljskim beguncem,
ki že dve leti živi tu, vračal se je iz
Hamburga brez denarja in tako sva
morala plačati benzin.
Ob pol devetih sva prispela v glav-
no mesto, kjer je bilo na tisoče tu-
ristov. Kmalu sva ugotovila, da bo-
va ostala brez prenočišča, kajti oba
mladinska doma sta bila polna, za
prenočišče v hotelu pa nisva imela
dovolj denarja. Dobila sva vtis, da
prebivalci niso gostoljubni, ampak
precej hladni. Noč sva delno prebila
na železniški postaji, ob treh zju-
traj, ko sva jo morala zapustiti, sva
se potikala po parku. Dopoldne sva
si ogledovala mesto, bolj lačna kot
sita, zvečer sva bila zopet na želez-
niški postaji in preostanek noči
pred mestno hišo. Ko se je zdanilo,
sva se okrepčala, nato pa odrinila
iz tega, za naju peklenskega mesta.
Vsi upi, da bi si lahko ogledala
Stockholm in Švedsko, so splavali
po vodi, saj sva lahko pričakovala,
da je tam še hladneje in so cene še
višje.
SOBOTA, 20. AVGUSTA
Sva v Haderslevu na polotoku Jyl-
land 235 kilometrov od Kobenhavna.
Tu sva bila pr\'a gosta v mladinskem
domu iz Jugoslavije. Naslednje jut-
ro sva se po zajtrku vpisala v knji-
go častnih gostov, se poslovila in
se postavila zopet na cesto. Potlej
sva skozi Nemčijo krenila proti Ho-
landiji. V Hamburgu je Frenki na
holandskem konzulatu uredil vse
okrog vize. Noč sva prespala na vo-
zu sena v neki vasi, zjutraj pa naju
je potnik iz Oldenburga pripeljal do
Badzwischena, kjer sva se ustavila
v mladinskem domu, ki leži ob je-
zeru, podobnem, kot je naš Bled.
Od tu sva se napotila do obmejnega
mesta Leer, ki ga nenehno obletava-
jo reaktivci in človeku vseskozi pi-
ska okrog ušes. Od tam sva se pe-
ljala z nekim kmetom do meje, od
meje do Groningena pa naju je vo-
zil Holandec, ki je bil ponosen, da
vozi dva Jugoslovana in je z vese-
ljem povedal, da zna eno našo bese-
do — »partizani«.
Ko sva prišla v središče mesta,
sem telefoniral prijateljem v Pieter-
buren, od koder se je ogliisila go-
spa. Povedala je, da je sin Geet, s
katerim sva že dalj časa prijatelja,
v Groningenu, kjer se pripravlja na
izpit. Tudi njega sem poklical in čez
četrt ure je Ijil že na peronu.
Prvo srečanje z družino Boerme
je bilo prisrčno, saj so nas vsi pri-
čakali na pragu hiše: gospa, devet-
najstletni sin in sedemnajstletna
hči. Vsi govorijo poleg holandščine
še angleško in nemško. Spoznala
sva, da sva prišla na večjo kmetijo,
saj imajo 140 hektarov obdelovalne
zemlje, 4 traktorje, 1 kombajn, mno-
go ovac in 15 krav molznic ...
Po dobri večerji smo se pomenko-
vali o Jugoslaviji, ki jo že dobro
poznajo. Pred dvemi leti so bili v
Ljubljani, Zagrebu, Banji Luki, Sa-
rajevu, Mostarju in nekaj dni v
Dubrovniku. Peljali so se skozi Ce-
lje in Maribor. O naši deželi so se
izrazili zelo pohvalno in želijo jo še
obiskati, verjetno ob koncu turistič-
ne sezone.
Domenili smo se, da naju bodo
zadnji dan zapeljali v Amsterdam,
to je 200 kilometrov od tod. S sinom
sva se peljala čez njihovo ozemlje
do novega »dijka« — nasipa, ki je
12 metrov visok, 8 metrov širok in
se razteza vzdolž obale. »To je na-
še morje,« je dejal, midva pa sva
videla približno dva kilometra dolg
travnik, ki je utonil v morju. Vsakih
14 dni voda močno narase, in kadar
je oseka, bredejo 3 do 4 kilometre
peš čez morje do bližnjih, zelo niz-
kih peščenih otokov. Vse, kar sva
videla, je bilo zanimivo in enkrat-
no.
TOREK, 30. AVGUSTA
Pri družini Boerme sva že 6 dni,
med tem sem spoznal njihovo vsak-
danje življenje, s katerim se ukvar-
jajo. Tudi jedilnik je precej druga-
čen od našega. Včeraj me je prišel
obiskat znanec iz Selc, Klas, ki jc
bil skupaj s prijateljem Geertom
pri nas na morju. Njegov oče iz so-
sednje vasi je prav tako farmer, le
da ima manjše posestvo. Klas naju
je povabil domov in odpeljali smo
se s fiatom 1300. Dogovorili smo
se, da bonio v soboto odpotovali v
Groningen, kjer prirejajo vsako le-
to 28. avgusta velik praznik.
Hiša družine Boerme z gospodarskim poslopjem
NA SMCMLtJM ^E VEDNO PRODAJA OTROK
OTROCI PO 150 TISOČAKOV
\ SICILIJA NI SAMO DOMOVINA SKRIVNOSTNE MAFIJE, KI
JI ZAKON IN POLICIJA NE MORETA DO ŽIVEGA .
\ NA SICILIJI ŠE VEDNO CVETE TRGOVINA Z BELIM BLA-
IGOM IN TO Z OTROCI, KI JIH STARŠI PRODAJAJO.
\ PRED SODNIKI SE JE ZNAŠLA MATI, KI JE PRODALA
ŠEST OTROK ZA CENO OD STO DO DVESTOTISOČ DINAR-
JEV, PA JI JE BILO PREMALO.
TRGOVANJE, KI POTEKA POD GESLOM DAROVANJA, PA
ZATO NI KAZNIVO.
Sicilsko sonce je toplo. Enako si-
je na rodovitne in na nerodovitne
ljudi. Pod tem soncem je Maria
CIANCINO rodila dvanajst otrok.
Veliko otrok, veliko več kot jih mo-
re revna družina preživeti. Ta rodo-
vitna Sicilijanka ni samo z otroci
obdarjena mati, temveč, tudi trgov-
ka. Po vsem svetu so matere, ki da-
jejo svoje otroke zaradi revščine bo-
gatim ljudem brez otrok. Toda Ma-
ria Ciancio hoče zanje tudi denar.
Kot drugod po svetu je prodaja
otrok zločin tudi v Italiji. Kaznuje
se strogo kot trgovanje z belim bla-
gom. Ni pa prepovedano darovanje.
Podariš lahko, kar hočeš, tudi otro-
ka.
Maria Ciancio je imela deset otrok
z raznimi moškimi, dva poslednja pa
s svojim sedanjim niožem. Bogate
družine v njeni okolici, pa tudi take,
ki niso bile bogate, vendar brez
otrok, so z zavistjo gledale v hišo
Ciancijev.
Nekega dne se je v hiši zglasila
ženska brez otrok dn rekla:
— Maria, podari mi otroka, jaz ti
podarim 150 tisočakov!
Maria je pristala, izročila hčerkico
in spravila denar. Izvršena je bilo
posvojitev in vse je bilo v redu.
Po tem dogodku je Maria sama za-
čela iskati kupce in jih je tudi našla.
Pet njenih otrok je že živelo pri dru-
gih družinah širom po Siciliji in za
vsakega je dobila po 150 tisočakov.
Oblast ni videla nič nezakonitega v
tem, če so ljudje, ki so otroke posva-
jali, obdarovali revno mater.
Potem sta se pripetili dve stvari,
ki sta Ciancijevi povečali »apetit« po
denarju.
Najprej je prišel zakonski par iz
Raguse:
— Podari mi otroka, Maria, midva
ti podariva 200 tisočakov.
šesti otrok je šel od hiše po mno-
go višji ceni. Maria je pomislila: Tu-
di prejšnje bi lahko bolje vnovčila ..
Druga stvar je bil zakon, kate-
rem je bila zanj dolžna o^ina pla-
čevati mesečno 10 tisočakov za vsa-
kega nezakonskega otroka. Maria se
je zdaj čutila ogoljufano.
šla je na pot in obiskala hiše,
kjer so živeli njeni otroci. Povsod je
zahtevala povdšanje vsote.
— Plačajte ali pa dajte otroka na-
zaj!
Pri štirih družinah, kjer so se svo-
jih posvojencev tako zelo navadili,
je šlo gladko. Plačali so. Toda pri
družini Maiorana se je zataknilo.
Možak se je uprl in poklical polici-
jo, češ da ga Cianciova izsiljuje.
Vsa grda reč je prišla pred so-
dišče. Od izida sodbe bo marsikaj
odvisno, predvsem pa bo proces sam
po sebi zaostril to vprašanje »med-
sebojnega obdarovanja«. In kaj bo
z otroci?
štiri od šestih prodanih otrok.
Od leve proti desni so deklice:
Stella, Grazia, Francesca in
Concetta.
Maria Ciancio, ki je od svojih
dvanajstih otrok prodala šestorico
in se polakomila še več denarja.
Kaj vse ne stori revščina!
HUMQiR
Brez besed!
Ne dihajte, prosim!
(:iTAJTE
Celjski tednik!
fUDEŽM
TOVARM
NA ČEŠKEM SO IZNAŠLI SNOV, KI JO ORGANIZEM
PRENAŠA.
SNOV JE LAHKO TRDA KOT STEKLO, MEHKA KOT GUMA.
BO SNOV »GEL« USPEŠNO PRESTALA PET LET PREIZ-
KUŠNJE?
NEDAVNO SO VSTAVILI PRSI OBUPANI ATLETINJI,
JUTRI BO »GEL« NADOMEŠČAL KOSTI, MIŠICE...
Arheologi so našli okostje iz an-
tično doibe in presenečeni ugotovili,
da so že takrat »krpali« razbite lo-
banje z zlatimi ploščami. V sred-
njem veku so vstavljali poškodo-
vancem celo pasje kosti, toda cer-
kev se je temu uprla, češ bog je
ustvaril človeka po svoji pogobi, ne
pasji. Zadevo je prepovedala.
Medicina si prizadeva, da bi našla
snov, ki bi bila splošno uporabljiva
za »nadomestne dele« v človeškem
telesu, taka, ki bi bila uporabna za
ratzne organe, tudi za kosti in miši-
ce, take, ki bi jih živ organizem pre-
našal brez škode — take, ki bi bili
tudi poceni.
češki znanstvenik, akademik Vih-
terle in njegov sodelavec inženir Kli-
ment za iznašla tako snov. Imenuje
se GEL. Snov je naravnost čudežna.
Lahko jo je izdelati prožno in meh-
ko kot gumo, pa tudi trdo kot plek-
si steklo. Snov ima veliko lastnosti,
ki so blizu živi materiji — najvaž-
nejše je, da jo živ organizem prena-
ša, jo osvoji.
Po dolgih poskusih na živalih je
znanstvenik uporabil snov na člove-
ku. Vsadil je plošče GEL v lobanje,
nadomestil zdrobljene kosti, izdelal
ušesna kladivca, žile itd' Njegov
zadnji us;peh so »umetne prsi«.
Neka atletičarka je bila namreč
prikrajšana za atribut ženske lepo-
te. Telovadni kostim bi ne skril zu-
nanjih pripomočkov. Dekle se je
podvrglo operaciji. Vsadili so ji
vložke iz GEL snovi pod kožo. Vlož-
ke je organizem sprejel. Operaterka
dr. Peškova je uspela v celoti. Dekle
krasijo danes lepe prsi, ki nikoli ne
bodo zgubile oblike, uspela je ohra-
niti tudi erogenost, vrh tega pa tr-
di, da bo dekle, če bo mati, lahko
celo dojila, kajti žleze so ostale ne-
poškodovane.
(Po »Cehoslovaški«)
ŽENSKA IMA NA VOUO OSEM VZRO-
KOV DA KUPI: KER M02 MISLI, DA
TISTEGA NE POTREBUJE, KER MISLI,
DA BO IZGLEDALA VITKA, KER JE
BLAGO NAJDRAŽJE, KER SI KAJ TAKE-
GA PRIJATELJICE NE MOREJO PRIVO-
ŠČITI, KER NIHČE TEGA NIMA ALI
KER VSI TO ŽE IMAJO, KER JE NEKAJ
CISTO DRUGEGA IN SPLOH.
ZSA ZSA GABOR (FILMSKA ZVEZDA):
OD POPOLNIH NEZNANCEV NE VZA-
MEM DARILA — TODA KDO JE DANES
SPLOH POPOLN?
IGRALEC GEORGES LEE: LJUBIM
VSE BLONDINKE, VSEENO KAKŠNE
BARVE LAS SO!
KOMIK UKIE SHERIEN: V SOLI SO
ME VSI SOVRAŽILI, KER SEM BIL
PREVEČ PRIUUBUEN.
KDOR PRIDE NA VESELICO PREPO-
ZEN JE PODOBEN TISTEMU, KI HOČE
NA VRTILJAK, KO SE LE-TA ŽE VRtl.
NAD ČLOVEKOM SMEMO OBUPATI
ŠELE TAKRAT, KO ZATAJI PRI REČEH,
KI JIH SICER RAD OPRAVUA.
POCENI PRILOŽNOST JE STVAR, KA-
TERE UPORABO MORATE ŠELE UGA-
NITI, KO STE STVAR ŽE KUPILI.
KOLIKOR STAREJŠI SMO. TOLIKO
TEZE NAJDEMO V ZGODOVINI SLAV-
NA IMENA, KI V NAŠIH LETIH šE
NISO NIC POMENILA.
DVE PRIJATEUICI SE NA CESTI
VROČE POUUBITA. MOŽ, KI PRIDE
MIMO: — TAKO JE TO. VSE PREVEČ
ŽENSK SE VTIKA V MOŠKE POSLE.
DVE ZAMOTANI ZGODBI
ZA BISTRE GLAVE
TESTAMENT
Umrl je človek, ki je imel de-
set otrok. Zapustil je v hranilnici
deset tisoč dinarjev.
Ko so odprli testament, so bili
v zadregi. Delitev jc bila precej
zamotana:
— Vsak v družini mora dobiti
določeno v dinarjih zaokroženo
vsoto. Moj najmlajši otrok mora
dobili največ. iNjemu po letih
najbližji otrok naj dobi polovico
tistega zneska, ki ga je dobil naj-
mlajši. Tretji z najmanj leti naj
dobi tretjino, četrti četrtino, pe-
ti petino, šesti šestino, sedmi sed-
mino, osmi osmino, deveti deve-
tino in deseti desetino vsote, ki
jo bo dobil najmlajši otrok. In
končno, tisto kar od 10.000 dinar-
jev ostane, naj dobi mati.
Kaiko bi vi pomagali družini
umrlega, da bi si razdelili denar
kot je pokojnik želel? Vzemite
svinčnik in računajte.
KOLESARJA
V nekem deželnem središču je
nogometna tekma med vodečima
kluboma. Dva vroča navijača sta
sklenila, da bosta šla bodrit svo-
je miljence. Ol^a prijatelja: sta iz
iKKleželskegu mesteca hotela na
pot s-kolesi.
—	Ce bova vozila s hitrostjo
20 kilometrov na uro, je začel ra-
čunati Peter, — potem bova pri-
šla pravočasno na tekmo, ki se
zaične ob treh popoldne. Pripelja-
la bi se tja šele ob štirih popol-
dne.
—	Prav imaš, se je strinjal
Pavle. — Toda če bova vozila s
hitrostjo 30 kilometrov na uro,
bova prišla v deželno mesto eno
uro prehitro, bi bila tam že ob
dveh popoldne.
Oba prijatelja sta seveda raču-
nala, da bi iz svojega kraja odpo-
tovala v prvem in drugem prime-
ru ob istem času.
Kaj pravite, koliko je oddalje-
no podeželsko mestece od dežel-
nega središča in s kakšno hitrost-
jo bi morala voziti?
REŠITEV:
#	Najmlajši otrok bi dobil
2.520 dinarjev, ostali otroci pa po
vrsti: 1.260, 840, 630, 504, 420, 360,
315, 280 in 252 dinarjev. Mati bi
dobila 2.21 dinarjev.
#	Podeželsko mesto je od de-
želnega središča oddaljeno 120
kilometrov. S hitrostjo 30 kilo-
metrov bi prijatelja prevozila to
razdaljo v štirih urah s hitrostjo
20 kilometrov pa v šestih urah.
Ce hočeta razdaljo prevoziti v pe-
tih urah, morata voziti s hitrost-
jo 24 kilometrov in ne s 25 kilo-
metri, kot je videti prvi hip.
Ljubezen, politika iu vohunstvo
Takrat so se stvari menjavale drugače, kot je kdo
pričakoval. Bob je prišel ob povsem neobičajnem ča-
su.
—	Poslušaj, je rekel, — moraš razumeti, kar ti
bom zdaj povedal.
—	Da, je rekla Helga.
—	Odhajam.
—	Kam, Bob?
—	V Berlin, toda to ni najvažnejše. Vsi odhajamo
od tod, zato pa bodo prišli Rusi.
—	Za božjo voljo! Potem grem tudi jaz!
—	Da, glej, da prideš tud ti v Berlin. In ne reci ni-
komur, da sem ti to jaz povedal, kajti to je tajna. Na
svidenje v Berlinu! čakal bom nate.
Američani so odhajali s svojimi tanki in džipi.
Opolnoči je nekdo potrkal na vrata pri Wannen-
macherjevih. Pred vrati je stala županova žena, poleg
nje pa ruski vojak. Rekel je, naj bi Helga prišla v po-
slopje občine, ker potrebujejo tolmača.
—	Ne pride v poštev, je rekel oče. Helga pa je po-
mislila: ko se vsaj ne bi bila učila ruščine.
—	Saino pod pogojem, je čez čas rekel oče, — da
smem z njo.
—	Da, da. je rekel vojak.
Zupanova pisarna je bila polna.
—	Govorite rusko? je vprašal častnik Helgo.
—	Da, ampka za silo.
Povedal je, da potrebuje večjo zgradbo za koman-
do in Helga je prevedla županu. Častnik se ji je za-
hvalil in se smehljal. Očitno ni bil tak, da bi hotel
komurkoli kaj žalega.
Ko sta se vračala domov, je rekel oče: — To mi
ni všeč. Zdaj te bodo iskali, kadarkoli bodo potrebo-
vali tolmača. Najbolje, da greš v Alsleben k teti in
nikomur ne poveš, da znaš rusko.
V Alslebnu je Helga delala v lekarni, toda ne dol-
go. Kmalu se je vrnila domov. Zopet je prišel nekdo
s prošnjo, če bi se Helga morda hotela zaposliti v ko-
mandi kot tolmačka. Njen oče se sprva ni mogel spri-
jazniti, ko pa je videl, da Rusi pravzaprav niso
nič drugačni od Američanov, je pristal. Helga je dela-
la v pisarni podpolkovnika, ki je bil odločen mož in se
je zavzemal za red in z.a odstranitev vsega tistega, kar
je zapustila vojna. Tako so vsi dokumenti šli skozi
njene roke. Politika je sicer ni zanimala, skrbela je
le, da so imeli starši dovolj hrane in to ji ni bilo tež-
ko. V komandi je bilo vsega v izobilju in podpolkovnik
je bil res širokogruden. Njeni družini je priskrbel celo
primernejše stanovanje, bratu Josiju pa mesto avto-^
mehanika, poklic, v katerem bo lahko kasneje, kaj
MAY
MAC
NEER
ZLATA MRZLICA
- 41 -
—	Hura! Naprej! Naprej k Feather-River, ki se pretaka po
zlati posteljici... Hura!
V kratkem času je bilo ob Feather-River petindvajset tisoč
ljudi. Iz reke so nabrali toliko zlata, da se je njegovih bregov pri-
jelo ime »bregovi bogastva«. Mož, ime mu je bilo Enoch Judson,
se je v enem samem vedru zemlje in proda dobil zlata za sedem-
sto dolarjev. Morali so omejiti parcele. Vsak kopač je lahko dobil
le deset kvadratnih metrov obale v last.
Zgodilo se je, da sta ob istem dnevu prišli dve enako močni
skupini. V eni so bili Yenkeeji, v drugi Francozi. Ker so začeli
meriti parcele na enem in istem kraju, je najprej izbruhnil prepir,
potem pretep, nazadnje pa so se zabliskali noži...
Pa se je spomnil nekdo:
—	Stojte! Kaj ko bi vsaka skupina izbrala po enega borca.
Kdor zmaga, naj zmaga za vso skupino?!
Možje so bili za predlog. Vsaka skupina je izbrala svojega.
Oba sta bila že na videz rogovileža, pretepača in silaka. Spravila
sta se drug na drugega s tako silo; kot bi šlo za življenje. Zdaj je
bil Francoz tisti, ki je spravil Američana na kolena, zdaj je bil
Vankee tisti, ki je s pestjo silovito pretresel brado nasprotnika.
Zdaj je kričala od navdušenja prva zdaj spet druga skupina. Na-
zactaje je bil Francoz tisti, ki je predolgo počival na hladni žemlji-
ci in Yankee tisti, ki se je še na pol pri zavesti zibal na nogah.
Boj je odločil. Kričaje kot jesiharji so se Američani zagnali v reko
po zlato, Francozi pa so se godrnjaje odpravili naprej k drugim,
še nezasedenim parcelam.
Cez nekaj dni je po reki navzdol priplula novica, da so pora-
ženi Francozi kako miljo ob reki navzgor našli najdišče, ki je brez
vsakega dvoma najbogatejše ob vsej reki. Zdaj se je yankeejevski
pretepač zložil po dolgem ob tla, od jeze.
Med temi možmi je kot senca hodil droben možiček. Na hrb-
tu je nosil veliko mapo belega papirja. Včasih se je ustavil in oglje
je zdrsnilo po beli površini. Tu je nekdo čistil nedeljsko obleko,
mož ga je narisal. Tam je negoden fant slinil svinčnik in pisal
okorne črke na zamazan papir. Pismo v domovino. Možic ga je
ujel v risbo. Ta mož, ime mu je bilo Charles Nahl, je čez leta v
Evropi izdal zajetno knjigo risb, ki je dolgo veljala za zbirko
najbolj nevsakdanjih postav, obrazov in prizorov.
Ko je neko nedeljsko popoldne Charles Nahl pohajal po oko-
lici, je v senci nizkih dreves opazil poraščeno gomilo. Nad njo je
bil preprost, s sekiro stesan križ, v njem pa okorne črke:
- 42	— ---
Tu tujec v tuji zemlji počiva,
neznan, od nikogar objokovan.
Popotnik postoj, pomoli zanj,
naj mu bo sodba milostljiva!
XI. POHOD K ZLATEMU JEZERU
Po Kaliforniji je krožilo na stotine napihnjenih novic o naj-
diščih zlata, takih, ki so bile podobne pravljicam. No, nekatere
pa so le bile resnične. Tako je nek fantič pobral kamen, da bi ga
s fračko zalučal čez drevje, toda kamen je bil kos zlata, ki je bil
vreden tisoč dolarjev. Domišljija pa je skovala pravljico o zlato-
sledcu, ki je bojda našel cel hrib iz čistega zlata, pa ga je zadela
kap od veselja še preden je odkrhnil drobec pravljičnega zakla-
da... Pri vsem tem šušljanju pa je bilo le malo tak^a, pa naj
je bilo resničnega ali ne, čemur bi zlatosledoi ne verjeli. Vsi so
prisluškovali, napenjali ušesa.
Nekega dne se je v nekem odročnem mestecu j^ed zabavi-
ščem zrušil možak. Enostavno spodneslo ga je. Ljudje so videli,
da je s težavo prikrevsal v mesto. Možaku ni nihče priskočil na
pomoč. Meščani so imeli vse preveč opravka s samim seboj.
Dva otroka sta se na cesti igrala zlatosledce. Prekopavala sta
prah z golimi rokami in res našla zmce zlata, ki ga je bržčas kak
rudar izgubil Tako sta otroka prišla do moža.
—	Mož je bolan, je menil eden, ki je bil sin edinega zdrav-
nika v vsej širni pokrajini. — Etomov skočim po očeta! —
Zdravnik je prišel, pregledal moža in ugotovil, da je do kraja
izstradan. Na peti je zdravnik odkril čudno rano. Kopači so po-
tem moža odnesli v gostilno — ljudi je začela zanimati moževa
usoda.
Preteklo je nekaj dni preden je mož sploh lahko spregovoril.
Včasih je kot v snu ali vročici momljal. Ljudje so prisluhiSli. Na-
posled so iz grgranja in mrmranja le razločali:
—	Zlato... zlato... Glejte v jezeru... zlato!
Ko si je revež dovolj opomogel, da je lahko sedel v naslo-
njaču, je bila njegova soba vedno polna obiskovalcev. Posedali
so kar po tleh in zadrževaje dih prislvihniili njegovi zgodbi.
Možu je bilo ime Stoddard. V Kalifornijo je prišel čez rav-
nine m planine z vzhoda. Pri prehodu čez Sierra Nevado se je s
svojim prijateljem zgubil od glavnine. Hrane, ki sta jo nosila,
jima je kmalu zmanjkalo. Poslej sta se hranila z jagodami, orehi,
pa tudi z drobno divjačino, ki sta jo lovila...
... Nekega popoldneva sta se povzpela v višino kjer ni bilo
več sledu o živih bitjih. Že dolgo nista videla nobene reke ali
- 43 -
potoka, njuna žeja pa je bila od ure do ure neznosnejša. Zdajci
se je Stoddardu zazdelo, da vidi skozi okleščena debla viharni-
kov nekaj bleščečega. Moža sta planila naprej in se upehana
ustavila. Pred njima je ležalo svetlikajoče se jezero, mimo in
negibno v tem gorskem svetu.
— Ko sva z dlanmi zajemala vodo, prve trenutke nisva mi-
sila na nič drugega kot na potešujočo mokroto, na blažilo hlad-
ne tekočine. Ko pa sva se dodobra odžejala, nama je padlo v oči
čudno svetlikanje po jezerskem dnu, je pripovedoval Stoddard.
Moža sta grabila po dnu jezerske obale in dvigala polna prgi-
šča iz vode. Bilo je več zlata kot peska in kamenja. Gledala sta.
gledala in nista mogla verjeti očem. To je bilo pravo zlato jezero.
Jezero, polno čistega zlata. Tu mora biti bogastvo, neizračunljivo
veliko bogastvo. Ko bi le ubežala smrti od lakote, ko bi ^zmogla
pot do civilizacije in pripravila ekspedicijo k jezeru?! Moža nista
- 44 -
vedela niti tega, v katero smer naj kreneta, medtem pa se je že
zmračilo. Sedla sta naslonjena s hrbti in opazovala v temo po-
grezajočo se divjino.
Naenkrat ju je zmotil nek šum. Nekaj je siknilo in v štor ob
Stoddardu se je zarila puščica. Indijanci! Moža sta planila na
noge in zgrabila svoje puške. Spet je solknilo. Stoddardov prija-
telj je zakričal in planil v gozd. Stoddard mu je sledil in med
tekom ga je nekaj strahovito speklo v peto. Bil je ranjen. Čutil
je, kako krvavi. Toda bežal je in bežal, dokler ni ves izčrpan
obležal v drobirju pod nekakšno strmino... Ko se je zbudil, je
bilo sonce že visoko. Ni bilo več sledu ne o Indijancih, niti o pri-
jatelju.
—	Čakal sem ga nekaj časa, potem pa odšel čez dm in stm.
Ko sem našel prvo stezo, sem šel po njej in prišel sem, je pri-
povedoval Stoddard in končal:
—	Možje! Našel sem zlato jezero! Jezero, polno zlata!
Možje so se spogledovali in zmigovali. Tale možak je bržko-
ne trčen, so si mislili, saj je gotovo veliko prestal, čeprav niso
veliko verjeli od vsega, vtis pa je pripoved le naredila nanje. Vse
bolj jih je privabljala novica. Tako se je z dnevi nabralo že dvain-
dvajset mož, ki so bili pripravljeni kreniti s Stoddardom na pot,
takoj ko bo ozdravel. Dogovor, da bodo skupaj izmamili jezeru
zaklad, je bil tajen.
Ko pa so neko jutro še pred zoro odšli iz mesta, so ob svitu
spoznali, da niso sami. Za njimi je v daljavi korakala dolga pro-
cesija. Vse mesto se je dvignilo na pot...
Nekaj dni so že tavali po divjini in možje okoli Stoddarda
so bili vedno bolj nestrpni. Kdaj jih bo mož pripeljal do zakla-
dov? Z dnevi so bili vse bolj divji ita robati:
—	Tako, Stoddard, zdaj imamo dovolj, če nas jutri ne pri-
pelješ do zlatega jezera, te obesimo na prvo dovolj močno vejo!
Možje so mislili resno in Stoddard je to vedel, še tisto noč
je pobegnil. Po nekaj dneh se je pojavil v čisto drugem kraju z
isto zgc^bo. Možje pa, ki jim je ubežal, so se razgubili na vse
vetrove jezni in razočarani. Pohod so imenovali — pohod k zla-
temu jezeru.
Trije nemški lagodneži, ki so tudi šli na pohod k tem jezeru,
so šli naprej in prispeli čez čas k Feather River in nato ob reki
navzgor. Ko so se prvi večer utaborili ob reki, je eden od njih
šel k vodi, da bi se umil. Tovariša sta menila, da je j^orel, tako
je kričal. Ko sta pritekla k reki, sta ga videla, kako je iz plitvine
<aol«afl»nttrni podlistek
Bitka za Sevastopol
Ena izmed velikih sovjetskih izgub po-
leti leta 1942 je bil Sevastopol, kar je to-
liko bolj prizadelo sovjetski patriotizem,
če upoštevamo sevastopolsko tradicijo,
prejšnja obleganja v letih 1854/55, slavo
admiralov Nihimova in Komilova ter ve-
liko revolucionarnost in bojevitost črno-
morske mornarice. Mimo tega je odločno
sodelovalo tudi civilno prebivalstvo, zelo
močni pa sta bili tudi organizaciji partije
in komsomola.
Boj do zadnjega moža je deloma razum-
ljiv tudi zaradi alternative, da sevastopol-
skim bojevnikom ni preostalo drugega,
kakor da so se bojevali do smrti ali da bi
se predali nemškim osvajalcem. Oktobra
1941 so Nemci zavzeli ves Krim razen Se-
vastopola. Prvi poskus nemške 11. armade
pod von Mansteinom, da bi zavzeli Seva-
stopol, je trajal od 30. oktobra do 21. no-
vembra. Odločilno vlogo pri obrambi me-
sta so v tem času imeli težki mornariški
tovopi in trojna črta obrambe na kopnem,
ki so jo sestavljali mornariški pešadinci.
Posebej se je v obrambnih bojih prosla-
vilo pet mornarjev s političnim vodjem
Filčenkovim, ki so se z zadnjimi ročnimi
granatami vrgli pod tanke in tako prepre-
čili vdor Nemcev s severovzhoda. Nemci
in Romuni so imeli sicer dvojno premoč,
a naravna oblikovitost okolice je bila bra-
niteljem Sevastopola v veliko korist. V
obrambi je sodelovalo okoli 21.000 morna-
riških pešadincev. Z orožjem in strelivom
so se v veliki večini oskrbovali iz sevasto-
polskih podzemlejskih tovarn, ki so v no-
vemru in decembru izdelale 400 minome-
talcev, 20.000 ročnih granat, 32.000 min,
več raznih topov in mitraljezov ter popra-
vile celo nekaj tankov.
Prva nemška ofenziva, ki je trajala tri
tedne, je uspdla samo na nekaterih mestih
malenkostno premakniti zunanjo izmed
treh obrambnih črt. Druga ofenziva, od
17. do 31. decembra, je bila bolj uspešna.
Sovražnik je potisnil branitelje v eno sa-
mo črto kakšnih osem kilometrov sever-
no pred Sevastopolom. Tudi v tej ofenzivi
so sovjetski branitelji zabeležili vrsto
hrabrih dejanj osebne požrtvovalnosti, a
med njimi je najbolj znana zgodba o »Po-
ložaju številka enajst«, kjer je peščica
mornarjev zadrževala predor Nemcev pri
naselju Kamišli, dokler ni padel poslednji
mornar.
Tudi druge ofenzive niso šteli branitelji
Sevastopola v svoj poraz in januarja ter
februarja je ponoven val optimizma na-
vdušil Sevastopolce, saj so se v tem času
izkrcale tudi nove sovjetske moči na po-
lotoku Kerču. Takrat so že začeli verjeti
da jim bo uspelo zadržati Sevastopol in
Kerč ter da bodo v kratkem osvobodili
spet ves Krim. Potem je prišla porazna
vest, da so zgubili polotok Kerč. Sevasto-
pol se je moral pripraviti na najhujše. Ve-
čina komsomolcev, med njimi številna de-
kleta, so se prostovoljno prijavila v ar-
mado. Prebivalstvo se je znova vrnilo v
kleti in zaklonišča.
Okoli 20. maja 1942 so sporočili partiza-
ni s krimskih hribov, da se okoli Sevasto-
pola zbirajo močne sovračne enote. V za-
četku junija so Nemci obstreljevali Seva-
stopol s številnim itopovi, v šestih dneh
so zmetali na mesto okoli 50.000 rušilnih
in zažigalnih bomb in izstrelili nanj tisoče
granat. Pri obstreljevanju mesta so Nem-
ci uporabili tudi svoj najtežji top »Dora«,
ki so ga bili zgradili za uničevanje Magi-
notove linije. Sedmega junija je začel de-
janski napad. Letališča Sevastopola so bi-
la uničena, pomorska zveza s Kavkazom
onemogočena. V mestu je zmanjkovalo
hrane, orožja in streliva, saj krajevne to-
varne niso zmogle dohajati potreb bojišča.
Tri tedne so trajali ogorčeni boji, ki so
se v julijski vročini končevali z zagrize-
nimi uličnimi boji. Nepokopane žrtve so
v poletni vročini zaudarjale in poslednji
branitelji mesta so se morali bojevati s
plinskimi maskami. Dvestopetdeset dni
je trajala obramba mesta, dalje časa, ka-
kor bi mogel kdorkoli misliti.
V poseldnjih dneh so uspeli organizirati
delno evakuacijo z rta Kersona, kjer je
moglo pristati ponoči majhno letalo in
sprejeti nekoliko ranjencev. Med drugimi
so v teh dneh od tod prepeljali tudi admi-
rala Oktjarbskega, genei^la Petrova in
Kri lova ter nekaj drugih višjih častnikov
in p>olrtičn}h funkcionarjev. Toda še ved-
no je ostalo okoli 26.000 ranjencev, ki so
padli v nemške roke.
postal. Kdo bi pričakoval tolikšno naklonjenost!
Nekega popoldne se je pojavil Bob in Helga ga je
skupaj s podpolkovnikom povabila domov,,kjer so pro-
slavljali srečanje v krogu družine. Ko je odhajal, je
Bob objela podpolkovnika Sidrova in rekel Helgi: —
Ti mladeniči so prav takšni kot mi, mar ne?
To je mislila tudi Helga. Toda med njimi je bila
razlika: Rusi so imeli polit komisarje, Američani pa
ne. Takšen človek je bil v Giistnu major Jačuk, usluž-
benec NKVD, ki so se ga vsi bali. Jačuk je tesno so-
deloval z nemškimi komunisti in sadove njihovega
sodelovanja je Helga nekega večera odkrila na pisalni
niizi komandanta. Šlo je za spisek, ki ga je malo pred
tem prinesel Jačuk; »Strogo zaupno! — Naslednje ose-
be predlagamo kot nevarne fašiste, militariste ali sub-
"^erzivne elemente za transport v ZSSR...« Sledilo je
petnajst imen s točnimi naslovi, tri od njih je Helga
poznala. Zapomnila si je njihova imena in doma po-
vedala očetu.
Dva dni kasneje se je po Giistnu razširila vest:
ponoči so zaprli dvanajst ljudi, trije pa so pobegnili
v Zahodno Nemčijo.
—	Ti so bili obveščeni, prekleto! je rekel Jačuk
komandantu.
—	Morali bi bolje paziti, tovariš, je odvrnil ta.
— To je vendar vaša naloga in ne moja.
^ — Kaj takega se ne bo več zgodilo, je zagodrnjal
Jačuk in čemerno odšel.
Helga se je delala, kakor da o vsem nič ne ve, v
resnici pa je triumfirala. Ob drugi priložnosti bo na-
redila podobno. Pred nikomer je ni bilo strah, v bli-
žini komandanta se je čutila celo varno; bil /e gentle-
man. Imela ga je rada in ne bi bila ženska, če ne bi
vedela, da jo ima rad tudi on, dosti bolj kot pa bi
priznal.
Jačuk je seveda to vedet. Kadar jo je spremljal na
službeni poti, je pomežiknil in rekel: — Ti bi se se-
veda dosti raje vozila s svojim ljubljenim komandan-
tom!
—	Ne, je odvrnila, — imam delo. In kaj pomeni
tu ljubljeni komandant?
Jačuk je imel vendarle prav. Helga je vedela, da
bi se že davno zaljubila v podpolkovnika, če ne bi bilo
Boba. Nekoč se je peljala z Jačukom, ko je ta sledil
prekupčevalce z gorilnim špiritom, ki je terjal smrt
štirih vojakov. Čeprav je bila pot dolga in brezuspeš-
na, je bil major dobre volje. Pripovedoval je o Vinnici,
svojem rojstnem mestu v Ukrajini. Peljala sta se mi-
mo sadovnjaka, ki je bil poln češnjevih dreves. Jačuk
je kupil košaro češenj. Sedla sta za cesto in jih jedla.
—	Jelena, je rekel Jačuk, — vi ste ženska, ki bi
pristojala Rusiji. Škoda bi bilo, če bi ostali v prema-
gani, razdejani deželi. Objel jo je in potegnil nase.
Izvila se mu je iz rok.
—	Vi, tepec neumni! je vzkliknila in ga udarila
v obraz.
Jačuk je pobledel. — To boste še obžalovali, je re-
kel.	Prihodnjič: OBISK V BERLINU
PRIHODNJIČ:
LENINGRAJSKA SMRT
Trgovsko podjetje na veliko in malo
TEHNO-MERCATOR CEL3E
se priporoča za nakup in fas tedensko obvešča;
SA\10 6E V TEM MESECU.
VU9 lahko nakup radloaparata, tranzistorja ali televizorja v naSih posloval-
nicah tudi dvakrat nagradi in trikrat razveseli — zato «e za nakup odlo-
čite takoj!
Nudiinu vam:
CEMENT, OPEČNE IZDELKE, SALONIT,
betonsko železo, pločevino, apno bitumen, lesonit, žlebove, ild,. Itd. —
skratka:	^
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O KOMPLETNOSTI NAŠIH ZALOG.
Skladišče na veliko in malo »Gradbeni material« Ceije, Vodnikova ulica 6.
KRIMINALNI ROMAN
Umor v grobnici
Umor v Sladovl grobnici jc vsaj v nekem pogledu edinstven med zade-
vami inšpektorja Schmidta. Še vedno sem prepričan, da je bila ta preiska-
va trdovratna za oba konca njegovega telesa. Za inšpektorjeve noge Je
sicer vsaka preiskava žilava. Na tem koncu je njegovo življenje sploh ži-
lavo in to vse od tistih dob, kar je začel svoje vajeništvo kot policist ob-
hodnik, njegova glava pa je bila običajno kos vsaki stvari. V resnici nisem
nikoli pomislil, da bi moglo karkoli ogrožati njegov zdravi razum, vse
do tistega jutra, ko sva prišla v uredništvo tedenskega časopisa »Novice«.
Časnikarji »Novic« bi ga bili skorajda zmedli.
Moral bi bil seveda vedeti. Ker sem tudi sam literarno usmerjen,
sem vedel, da slove »Novice« po časnikarjih, ki se odlikujejo z izredno nev-
rotično genialnostjo. Toda že nekajkrat poprej sem videl, kako se je in-
špektor srečal z nenavadnimi oblikami vedenja, zločinskega in drugega,
a ga je vselej ugnal. Kar pokažite svoje novičarsko-zvedave potegavščine,
sem si mislil. Schmltty jim bo že kos. Skoraj bi se bil zmotil.
Čemur je pravil Allistair Griggs »vijačna balistika«, se je pojavilo že
samem začetku. V zadevo sva se zapletla zelo neugodno. Če je še kaj,
kar bi inšpektor mrzel huje, kakor da mora izpolnjevati posebna povelja
komisarja, potem so to primeri, ko mora izpolnjevati posebna povelja za-
voljo ugleda policije. Komisar naju je napotil v uredništvo »Novic« in ob
tem zbodel v najbolj občutljivo rano, ko je razlagal, kako pomembno bi
bilo za inšpektorja Schmidta, če se za zadevo pozanima osebno.
»Novice«, je dejal, »imajo ogromen vpliv. Nespametno bi bilo, če bi
si nakopali njihovo jezo in oni so posebej zaprosili, da pošljemo vas,
Schmidt. Saj ni potrebno, da zadevo prevzamete, toda bolje bo, če stopite
k njim in si vso stvar ogledate. Toliko, da jih zadovoljite.«
Inšpektor se je kremžil in zvijal, a izviti se nI mogel.
»Poiščite gospoda Četrtega«, je dejal komisar in že vsa odhajala proti
središču mesta.
Uredništvo »Novic« je v gornjih treh nadstropjih nebotičnika Coast-
Jp-Coast Broadcasting Building in upravljalec dvigala naju je napotil v trl-
eseto nadstropje. Prav tu so se začele inšpektorjeve težave. Ljudje, ki se
navdušujejo za »Novice«, jih imenujejo aerodinamično časnikarstvo. Njihovi
nasprotniki, ki so razmeroma številni, jim dajejo vsakovrstne vzdevke, iz-
med katerih ne moremo nobenega natisniti. Naj bo tako ali drugače, nji-
hova sprejemnica v tridesetem nadstropju je zares aerodinamična in v
velikem slogu. Mojstrovina sodobne opreme in kakor izdelana za vzorec
gesla »Novic« — jedrnato, jasno in živahno.
To geslo je ustrezalo tudi očarljivi receptoricl, ki je bila to Jutro
edini prebivalec tega jutrišnjega veličastja. Inšpektor ji je dejal, da sva
namenjena h gospodu Četrtem, a z nasmeškom, ki je bil videti poln re-
sničnega obžalovanja, nama je odgovorila, da pri njih nI nobenega gospoda
Četrtega.
»Pa mora biti,« je zatrdil Schmltty. »Dogovorjen sem z njim.«
Odkimala Je. »če bi mi morda zaupali, za kaj gre .. .<
»Za umor,« je pribil inšpektor.
»Umor?« Pobrskala je v aerodinamični kartoteki na svoji aerodinamič-
ni mizi. »To bi bil zločin, kajne?«
»Običajno je tako,« je odvrnil inšpektor In se začel zdolgočaseno
ozirati po kotih.
»Se je primeril v državah, na območju teritorijev in otočne posesti
Združenih držav, ali je morda zločin v tujini?« je spraševala sladko. »Do-
mače zločine obravnava naš oddelek za nacionalne zadeve. Tuje zločine
sprejema uredništvo tujih novic.«
»Poslušajte, gospodična,« je zagodmjal inšpektor. »Dejali so mi, da
se je primeril prav tu.«
»Torej domač,« je prikimala; »To bo potlej oddelek za nacionalne za-
deve.« Dvignila je telefonsko slušalko.
Mirno sem stal in opazoval, kako so Inšpektorjeve oči osteklenele,
medtem ko je zlato dekle rokovalo s telefonom. Pripovedovali so mi, da
ptič, ki ga Je uročila kača, gleda z zamrzlo grozo v očeh. Ničesar ne vem
o ptičih in še manj o kačah, toda v tistem trenutku sem bil prepričan,
da je inšpektor gledal kakor ptič, ki ga je hipnotizirala kača. Poklicala
je oddelek za nacionalne zadeve in vprašala, če Je pri njih gospod Četrti.
Očitno so ji dejali, da ga ni, ker je pojasnila, da Je v sprejemnicl nekdo z
nekakšno kriminalno zgodbo in trdi, da ima zmenek z gospodom četrtim.
Verjetno so ji v oddelku za nacionalne zadeve svetovali, naj povpraša Se
v uredništvu tujih vesti, ker Je takoj pojasnila, da gospod vztraja z no-
vico o domačem zločinu.
»Mislila sem, da so vam dodelili našega novega časnikarja,« je na-
daljevala, »četudi — po moji evidenci — še ni prišel iz Sladove grobnice.
Bi mogel biti on gospod četrti?«
V telefonski slušalki je škrtal glas z one strani. »Da,« je odgovorila.
»Mislila sem si, da se piše Quimby>
Molče je poslušala škrtanje glasu v telefonski slušalki, nakar se Je
prisrčo zahvalila oddelku za nacionalne zadeve in odložila slušalko. K
nama se je obrnila z enim izmed tistih nasmeškov, kakršni omehčajo Se
tako razočarano modrost. »Ne,« je dejala. »Nobenega gospoda Četrtega
ni pri nas. Res Je bil med časnikarji neki novinec, ki zanj nisem vedela
natanko, kako se piše. Vse kaže, da je bil to gospod Quimby in očitno
z njim niste bili zgovorjeni, saj Quimby ni nič takega kakor Četrti, kajne?
Poleg tega so mi povedali v oddelku za nacionalne zadeve, da je gospod
Quimby mrtev.«
»Je bil umorjen?«
Presenečena obrv se je dVignila do zlate črte las in receptorica Je
zgrožena strmela v inšpektorja. Za trenutek Je pozabila svojo privzgojeno
jedrnato, jasno in živahno umirjenost. »To,« je zajecljala, »b| bilo zelo
neverjetno, ker mi ni nihče sporočil nič podobnega.«
Bil je skrajni čas, da sem priskočil na pomoč. Navsezadnje sem dolga
leta vtikal svoj nos v razne zapiske — v snov, ki sem jo zbiral za inšpek-
torja in zase — in tu Je bilo videti pravšno mesto za moža z mojimi
izkušnjami. Bilo je zelo verjetno, da se bom znašel laže kakor inšpektor.
»Morda,« sem svetoval, »pa se je komisar zmotil. Morda bi morala
poiskati gospoda četrtega pri TIMESU ali NEWSWEEKU.«
Moj predlog je bil pravcati sezam-odpri-se. Jedrnato, jasno in živahno
se je morala zdaj receptorica potruditi, da bi NOVICE ne izgubile neke
dobre zgodbe samo zategadelj, ker pri njih ni nekega gospoda Četrtega.
»Kaj če bi,« je zažvrgolela, »poklicala eno izmed naših poizvedovalk?
Njej bi lahko povedali svojo zgodbo!«
ULLA BERGRVD, ENAINDVAJSETLETNA
ŠTUDENTKA FILOZOFIJE IZ STOCKHOL-
MA, JE OBESILA FILOZOFIJO NA KLIN IN
ŠLA MED ZVEZDE. NA NAŠI SLIKI JE V
VLOGI EVE, KI PA JE NI ODIGRALA, KER
SO SE ODLOČILI ZA CRNOLASO EVO.
VSAKDANJA SLIKA V VIETNAMU. AME-
RIČANI SELIJO CIVILISTE V TAKO
IMENOVANE »STRATEŠKE VASI«, KJER
NE BODO V NEVARNOSTI PRED KO-
MUNISTI. ZA NAS JE IZ IZKUŠNJE
JASNO, DA PREGNANCI POTUJEJO V
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA.
UMETNIŠKI DIRfeKTOR MOSKOVSKEGA
CIRKUSA RUCAT JE ZAPROSIL ZA AZIL V
ZAHODNI NEMČIJI. KOT VZROK NAVAJA,
DA SO HOTELI NJEGOVO SEKRETARKO V
SOVJETSKI ZVEZI NAREDITI ZA VOHUN-
KO (TU VIDIMO OBA - RUCATA IN SEKRE-
TARKO ERIKO VVINTER). TODA POLITIČNO
OZADJE SVOJE ODLOČITVE JE ODKRIL
TUDI S TEM, DA JE OD SVOJE ŽENE V
RUSIJI ZAHTEVAL PRISTANEK ZA LOČI-
TEV. KAJ VSE NI DANES POLITIKA?
JACKIE, VDOVA PREDSEDNIKA KEN-
NEDYJA NAMERAVA ZA VSELEJ OBR-
NITI HRBET ZDA. TRI STVARI JO ŽE-'
> NEJO OD TAM. PRVIČ TO, DA SO IZ
SMRTI NJENEGA MOŽA NAREDILI PRA-
VI »BUSSINES«, DRUGIČ JE SPOR MED
KENNEDVJI IN JOHNSONOM VEDNO
OSTREJŠI, TRETJIČ PA, KER PRAVI,
DA JE V KLANU KENNEDVJEV BILA
VEDNO TUJKA. SLA BO K SVOJI SE-
STRI V HONGKONG.
Zaspani princ
MLADI LEVJI PRINC, KI JE PRIŠEL
NA SVET V BERLINSKEM ŽIVALSKEM
VRTU, SE PRAV DOBRO POČUTI, ZLA-
STI KADAR SE Z NJIM IGRA IN GA
NEGUJE NJEGOVA MLADA NEGOVAL-
KA. (FOTO: HANS-PETER GAUL, NDR).
Kr žanka
VODORAVNO: 1. močan človek, silak, 6.
bitje z najbolj razvitim raztunom na zemlji,
7. težko, malo donosno delo, 8. dciljša pesni-
tev, 9. zelišče, 10 .atletska disciplina, 12. avto-
mobilska oznaka za Venezio, 13. glasbena no-
ta, 16. odposlanec, kurir, emisar, 18. kemični
znak za element aktinij, 20. značilna podoba,
22. drugo ime za brest, 24. osebni zaimek, 25.
trikotnik, 27. suha grozdna jagoda, 28. dru-
ščina, skupina fantov in deklet.
NAVPIČNO: 1. jgospodarjev pomočnik na
posestvu, 2. stikališče dveh ploskev, 3. uvo-
ženo blago, import, 4. kmečko opravilo, 5.
delavec v tekstilni industriji, 6. celjski predel
ob Voglajni, 11. ocet, 14. del teniške igre,
15. jutranji obed, 17. južni sadež, zelo kisel-
kastega okusa, 19. francoska filmska igralka
(Martine), 21. del noge, 23. kos pohišfva, 26.
kiparski izdelek.
IZPOLNJEVANKA
Prvi opis velja za besede do debelejše nav-
pičnice, drugi od te do konca lika, tretji pa
skozi ves lik.
1.	Ruska reka, dolga 800 km — kompozicija
za en glas s spremljavo orkestra — vrsta in-
strumenta na strune.
2.	Povrtnina — očnjak — vojaški čin.
3.	Nizozemski potomec v južni Afriki —
grm s trdim lesom — norčija.
4.	Moški potomec — pristojbina — del slov-
nice, ki govori o sestavi in obliki stavkov.
5.	Župan pod Francozi — ime umrle fran-
coske šansonjerke Piaf — angleški pisatelj
(George).
6.	Vidni organ — prebivalec Like — stano-
valec v okolici mesta.
Na označenih poljih dobiš tretji največji
otok na svetu.
NADALJEVANJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago
Hribar. Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik (1950-
1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laška, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in
Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Informativno službo Celje. TISK IN KLISEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročmin« 20
(2.000) din, poU»tna 10 (1.000) din. Tujin« 40 (400). TEKOČI BACUN: 8t7.S-223. TELEFONI: EPP 30-85; NOVINARJI: 22-34, 23-32, MALI OGLASI IN NAROČNINE 31-05, RADIO: 20-09.