^ (ÜB ru*B »obÄ, nedelj in praznikov ^ daily except Saturdays. Sundays and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravnllkl prostori: 2687 South Lswndsls Ava. Office of Publication: 2057 South Lawndala Ave. Telephone» Rockwell 4004 mc^Jo, aSuÎ7c'S ÏÏÎrvT^im CHICAOO 23. ILL. PONDELJEK. IS. SEPT. (SEPT 1$). 1S47 Subecriptlon 10.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER ISO Acceptance for maillnf at special rate of pottage provided for in taction 1102, Act of Oct. 2. 1017, authorised on June 4. 1010. kampanji proti vladi Nov apel na Ameriko za pomoč. Stavka poljedelskih delavcev se širi. Bojazen pred konfliktom sploh mogla ustaviti kampanjo, IrniAlin ni r« _ __i m Washington. D. C.. 13. sept.— (plomatični krogi v Washing-¡| so izrazili zaskrbljenost. f SO italijanski levičarji, ko-Ljti in socialisti, začeli dol-f pričakovano kampanjo proti hü premierja Alcida de Gas-lija. Boje se, da Amerika ne I mogla pomagati Italiji pralno. De Gasperi je vodja hnke krščanskih demokratov, I ima oporo pri Vatikanu. Situacija se je poslabšala za-!di stavke poljedelskih delav-IV. Italijanska vlada je ponov-d apelirala na Ameriko za fi-BČno pomoč in živila, ker se teta lakota prihodnjo zimo. bstala je bojazen pred oborožim konfliktom v Italiji. Visoki uradniki državnega de-irtmenta se posvetujejo glede ikojšnje pomoči italijanski vla-I, da ostane na krmilu. Pomcč irekuje strah pred odcepitvijo ilije od zapada. Kritični po-faj v Italiji pojasnuje, zakaj riavni tajnik Marshall in dr-nmi podtajnik Lovett priporo-ita hitro ameriško pomoč Ita-ji in zapadni Evropi. Vprašanje je, ali bo Amerika Imkirji narekujejo nanjo politiko ■ f Ttlco je izjavil Wallace na shodu Hsw York. 13. sept. — Bivši pdpredsednik Henry A. Walice je na shodu v Madison toare Gardnu dejal, da wall-►«etski bankirji in militaristi aekujejo in dominirajo ame-iko zunanjo politiko. Ti bra-ijo in zagovarjajo reakcijo v fenu svobode in demokracije. Wallace se je vrnil na pozo-kjer je govoril pred enim Takrat je obsodil politi-*trde pesti proti Rusiji, nakar inoral resignirati kot trgovin-« tajnik iz Trumanovega kasta- Shoda, katerega je a-Jiirala organizacija progresivni ameriških državljanov, se ^udeležilo 20,000 ljudi. Jrzavni tajnik Marshall je F1 »z vojaške šole," je rekel "On misli kot vojak. ^ Lovett, državni podtaj-J« bil direktor bančne fir-f Brown Brothers-Harriman. Saltzman, bivši podanik newyorške borze, j ■ö02n» državni tajnik. j*"* Douglas, poslanik v je načelnik odbora di-r°rj«v mogočne Mutual Life r^e Co. James Forrestal, J*. bl1 nnenovan za tajnika J°boičint, ako sU J vzdrževanje vi-'iepresijo, mor» |iobit, novo politično K * "Ljudstvo m&rrJ W>ko do izbire in katera sta začela Palimiro To-gliatti, vodja komunistične stranke, in Pietro Nenni, vodja socialistične stranke, proti italijanski vladi. Olja zahtevata resignad jo premierja De Gasperi j a in ustanovitev levičarske vlade. Italijanska kriza ni edina, ki razburja uradne kroge v' Wa-shingtonu. Henri Bonnet, francoski poslanik, se je sinoči oglasil v uradu državnega tajnika Marshalla in ga opozoril, da Francija in druge zapadne države morajo dobiti ameriško pomoč v tem letu. Rim. 13. sept.—Enajst milijonov ton živilskih produktov gnije na italijanskih poljih zaradi stavke poljedelskih delavcev. To je bilo razkrito, ko so voditelji Italijanske delavske federacije zapretili, da se bo stavki poljedelskih delavcev pridružilo 800,000 tekstilnih delavcev in mehanikov. Giuseppe di Vittorio, komunist in tajnik delavske federacije, je priznal, da je stavka političnega značaja in naperjena proti vladi premierja De Gasperija, ker je izločila levičarje iz kabineta. Vsi dosedanji napori za končanje stavke so se izjalovili. Ako bo stavka trajala še en teden, se bo pokvarilo 660,000 ton riža, 2,200,000 ton krompir-^ímJWM.GOO ton sladkorne n ves pridelek lana. Togliatti je naznanil, da bo podprl predlog socialista Nenni-ja, naj parlament izreče nezaupnico de Gasperi j evi vladi. On je v svojem govoru napadal premierja in ga obdolžil, da je orodje italijanskih in zunanjih kapitalistov, ki bi radi uničili delavske organizacije v Italiji. Sestavljenje seznama levičarskih organizacij Washington, D. C., 13. sept.— Federalni justični tajnik Clark je naznanil, da bo seznam levi carskih organizacij in grup, ki so pod vplivom in dominacijo komunistov, kmalu sestavljen. Seznam bo objavljen v javnosti in bo služil kampanji, katere cilj je odslovi te v "nelojalnih" uradnikov in uslužbencev iz vladnih departmentov. Senator posvaril jeklarske magnate Raketirstvo in zlorabe morajo biti odpravljene Washington. D. C.. 13. sept.— Senator Martin, republikanec iz Pennsylvanie in načelnik odseka za mala podjetja, je posvaril jeklarske magnate, da se bodo morali podvreči vladni kontroli, če ne bodo odpravili "sivih tržišč", zlorab in raketir-stva. Svarilo je bilo izrečeno na zaslišanju pred člani odseka. Zaslišanje je bilo odrejeno z namenom zboljšanja sedanjega sistema distribucije jekla. Mala podjetja so se pritožila, da ne morejo dobiti jekla, ker imajo prednost velike korporacije. "Ako raketirstvo in zlorabe ne bodo odpravljene," je rekel Martin, "tedaj bo moral Stric Sam prevzeti vlogo policaja. "Odsek je dobil evidenco, da je prišlo čez dva milijona ton jekla na siva tržišča. Jeklo na teh tržiščih se prodaja nad določeno ceno in korporacije žanjejo dobičke." Pred odsekom je nastopilo 13 direktorjev in uradnikov jeklarskih kompanij. Vsi so zanikali obdolžitve glede zlorab in rake-tirstva. Naglašali so, da so stopili vse za zadostitev zahtevam po jeklarskih produktih. Med onimi, ki so nastopili pred odsekom, sta bila Benja min F. Fairies, predsednik kor poracije United States Steel, in Eugene Grace, predsednik kor poracije Bethlehem Steel. Amerika zahteva izpustitev vojakov Washington, D. C., 13. sept.— Amerika je naslovila ostro noto jugoslovanski vladi z zahtevo, da mora takoj izpustiti devet ameriških in britskih častnikov in vojakov, ki so bili aretirani v bližini Trsta. Državni department je naznanil, da je bila nota dostavljena jugoslovanskemu zunanjemu uradu v Belgradu. Governor Dewey za razkosanje Palestine Albany» N. Y., 13. sept.-Go-verner Thomas Dewey je podprl n^črt posebnega odbora glede razkosanja Palestine na dve državi, židovsko in arabsko. Načrt bo prišel pred skupščino Združenih narodov, ki se bo sestala na zasedanju prihodnji teden. Dewey je obsodil brltske deportacije Židov v Nemčijo. ameriška delavska federacija ;e odločila za politično akcui podaljšanje razgovorov na konferenci Reprezentanti evropskih držav se ud ali ameriškemu pritisku ODPRAVA TRGOVINSKIH OVIR Paris. 13. sept.—Reprezentanti šestnajstih zapadnih evropskih držav na pariški konferenci, na kateri je razprava o načrtu ameriškega držovpega tajnika Marshalla, so se odločili za podaljšanje diskuzij na pritisk Amerike. Prej je bilo naznanjeno, da bo konferenca zaključena v pondeljek. Na včerajšnji seji je bil soglasno sprejet predlog, da se konferenca podaljša do 22. septembra. Pred sprejetjem predloga je goVoril Oliver Franks, reprezen-tant Velike Britanije,, o ameriških zahtevah. Reprezentanti nekaterih držav so izjavili, da se morajo posvetovati s svojimi vladami. Franks jlH je opozoril na zahtevo Williama J. Clayto-na, ameriškega državnega pod-tajnika, da se morajo diskuzije nadaljevati. Clayton je vztrajal pri zahtevi, da se mora vsaka na konferenci udeležena drŽava obvezati, da bo uveljavila reforme v svrho dosege» finančne stabilnosti. Vsaka mora uravnovesiti proračun ter stabilizirati mezde in cene. Države m bodo morale tudi posvetovati v bodočnosti v zvezi z reševanjem ekonomskih in finančnih problemov. Sprejet je bil zaključek glede ustanovitve dveh odborov. Eden naj bi vršil določene funkcije po zaključenju konference v soglasju z Marshallovim načr-l tom, drugi pa naj bl prevzel delo po kongresni odobritvi tega načrta. Oba odbora naj bi skrbela/ da bodo zapadne evropske države izpolnile finančne in ekonomske obveznosti. Na Claytonov pritisk Je konferenca dala zagotovilo, da bodo zapadne evropske države postopno odpravljale trgovinske ovire. Imenovana je bila posebna komisija, ki bo študirala vprašanje ustanovitve carinske unije med državami. Clayton je predložil zahteve konferenci pa posvetovanjih z uradniki državnega departmenta v Wash-ingtonu. Obseg predvidevane ameriške pomoči zapadni Evropi je bila znižan na dvajset milijard dolarjev v prihodnjih štirih letih. Ta vsota, če bo kongres sankcioniral Marshallov načrt, bo potrošena za ekonomsko okrevanje zapadnih evropskih držav. Moskva objavila vsebino pakta Kritika politike iranske vlade Moakva« 13. sept—Sovjetska vlada je objavila vsebino oljnega pakta, katerega je sklenila r iransko vlado, zaeno pa je obdolžila slednjo kršenje provizij pakta. Objava je sledila kritiki v ruskih listih revizije zunanje politike iranske vlade. Uradna časniška agentura Tass je obdolžila iransko vlado teroriziranja Armencev v Iranu, ki so vprašali vlado za dovoljenje odhoda v Sovjetsko u-nljo. Agentura trdi, da se je iranska vlada udala pritisku a-merlšklh uradnikov in agentov ameriških oljnih kompanij v Iranu. Tass je objavila vsebino pisma, ki ga je Qavam Sultaneh, predsednik iranske vlade, naslovil ruskemu poslaniku Ivanu V. Sandčikovu v Teheranu. Iz pismu je razvidno, da je Sultaneh odobril predlog glede ustanovitve skupne iransko - sovjetske oljne kompanije. Predlog je bil, da bodo sovjeti posedovali 51 odstotkov delnic kompanijo, Iran pa 49 odstotkov. Časniška agentura trdi, da je iranska vlada kršila določbe z Rusijo sklenjenega oljnega pakta. Ruski poslanik je protestiral in naglasil, da je iranska vlado ponovno demonstrirala sovražno stališče proti Sovjetski uniji. George V. Allen, ameriški poslanik v Teheranu, je Izrazil upanje, da bo iranska vlada preklicala oljne koncesije Rusiji. Poudaril je, da bo Amerika pod-pirala iransko vlado v vseh ozi rih. ' Diskuzije o ameriški pomoči zapadni Evropi Davis predlagal vzpostavitev vojnih kontrol. Državni department naznanil znižanje izvoza žita Washlngton. D. C.. 13. sept.— Vprašanje ameriške pomoči zapadni Evropi na podlagi, načrta državnega tajnika Marshalla je predmet diskuzij v Waahingto-nu. Znamenja so, da Amerika ne bo mogla nuditi velike pomoči Evropi brez vzpostavitve nekaterih vojnih kontrol v po dročju notranje ekonomije. Chester Daviš, načelnik posebnega odbora, ki šteje 19 članov in kateremu je bila poverjena študija ameriški pomoči zapadni Evropi v okviru Marshal-ovega načrta, je odprto izjavil, da bo morala Amerika izbirati med prostovoljnim znižanjem porabe živil in restavriranjem vojnih kontrol. Naglasil je, aa i o to le njegovo osebno rnnenje. Značilno je, ker Je mnenje Iz- Chicago, 13. sept,—Ameriška delavska federacija se je odločila za intenzivno politično akcijo v prihodnjem letu, Je naznanil njen predsednik WiUiam Green. Program politične akci je je bil osvojen na seji članov eksekutivnega sveta ADF v hotelu Drake. t Namen akcije je poraz vseh senatorjev in kongresnikov, ki kateremu je načeloval strokovnih organizacij v svrho združitve obeh organizacij. Ko 00 se člani odborov sestali na seji pred nekaj meseci, so vsi naglašali potrebo organske enotnosti. Razgovori niso prinesli nobenega rezultata, ker Je odbor ADF vztrajal pri zahtevi, da mora biti organska enotnost takoj odobrena, dočim je odbor, " ' * Philip P ten so glasovali za protidelavski Taft-Hartlevev zakon, pri volitvah prihodnje leto. Green je dejal, da bo program predložen v odobritev konvenciji ADF, ki se bo pričela v San Franclscu. Cal., 6. oktobra. Green Je predsednik federacije že 24 let in bo morda ponovno kandidiral. Konvencija bo pozvana, naj preskrbi sredstva za financiranje politične akcije Naslovlj«! bo apel vsem Članom unij ADF, naj se registrirajo za volitve. Federacija bo pritiskala za razglasitev praznika na dan voli^ tev, da se ne bo mo?el nihče izgovarjati, da se zaradi dela ni mogel udeležiti volitev. 1 Green je dejal, da so uradniki ADF pripravljeni n# obnovo pogajanj i uradniki Kongresa Murray, predsednik CIO. zavzel nasprotno stališče. Predlagal je funkcijsko enotnoet kot prvi cilj do organske enotnosti. "Nekatere unije CIO so pod vplivom ln domlhacijo komunistov." je dejal Green. "Znano je, da so komunisti proti združitvi CIO in ADF. Iz tega razloga ne vidim možnosti uspeha naših prizadevanj." Na pritisk Johna L. Lewisa predsednika rudarske unije UMWA in člana sveta. Je bil sprejet zaključek, da uradniki unij ADF ne bodo podpisali za priseženih izjav, da niso komunisti. kar zahteva Taft-Hartleyev protidelavski zakon Zaključek je bil sprejet po viharni debati na seji sveto. Protest proti osvoboditvi fašistov Stavke oklicane v italijanskih mestih Rim.—(ALN)—Splošne stavke so bile oklicane v Rimu in drugih mestih v znak protesta proti osvoboditvi vodilnih fašistov. V nekaterih slučajih so demon straclje delavcev izsilila ponov no aretacijo fašistov. Vihar protestov se je dvignil, ko je bil Carlo Basile, bivši fa šistični prefekt v Genovi, izpu ščen lz ječe. Njegovi zločin proti civilistom v času Musso-linijevega režima niso pozabljeni. Osvoboditev bivšega prefekts je povzročila splošno stavko v Genovi. Glavni stan Italijanske delavske federacije je aepretil z oklicem generalne stavka. Grožnja je bila umaknjena, ko je vladu naznanila, da je bil Ba- Amerika se bo udeležila konference Druge države dobile povabila Waehlngion. D. C., 13, sept.— Državni department je naznanil, da se jo Amerika odzvala C vabilu Avstralije in Nove Ze-ndlje, noi pošlje representan-ta na konferenco, no koleri M bodo vršile diskuzije o Izboljša nju življenskega položaja doma činov na otokih na Pacifiku. Otoki leže na Južni strani ekvatorja. Na teh živi čez tri milijone prebivalcev. Konferenca se bo vršila v Canberrl, glavnem mestu Avstralije, Pričakuje se, da bo ustanovljena posebna komisija, katera bo sestavila program glede izboljšanja življenskega položaja prebivalcev. Povabilo, naj pošljejo repre-zentante na konferenco, so dobile tudi Velika Britanija, Francija in Holandtja. Državni department Je naznanil, da bo načelnik ameriške delegacije Robert Butler, ameriški poslanik v Avstraliji. Njegov glavni svetovalec bo Harold J. Heuoer. razil na sestanku s časnikarji v navzočnosti trgovinskega tajnika Harrimana. Pojasnil je, koliko more Amerika prispevati k okrevanju zapadne Evrope brei razhraijanja svojega gospodarstva. Daviš je le. razkril potežkoče, katere priznavajo uradniki državnega departmenta. Dejal Je, da se Marshallov načrt ne bo mogel izvajati, oko ne bodo kontrole vzpostavljene. Visoki u-radniki v Washingtonu ne vidijo možnosti vzpostavitve vojnih kontrol v mirnem času. Harrlman je priznal, da Je program v procesu sestovljonjo, ker je nastal zastoj na pariški konferenci. Reprezentanti šestnajstih evropskih držav oa ne morejo zediniti o samopomoči m drugih vprašanjih. Oba, Daviš ln Harrlman, sta naglaaila, da Amerika ne bo mogla zadostiti potrebam zapadne Evrope. Omenila sta padec pridelka koruze, pšenice in drugega žita zaradi auše. Državni department Je prej naznanil, da bo morala Amerika znižati izvoz žita v zapadno Evropo za 20 odstotkov. Obseg ameriške pomoči Nemčiji Štiri milijarde dolarjev za kritje deficita Paris. 13. sept«—Predvidevana pomoč, katero naj bl dola Amerika Nemčiji (skupni amerlško-britski coni) na podlogi načrta državnega tajnika Marohalla v prihodnjih štirih letih, naj bi bila skoro štiri milijarde dolarjev. Vsota okrog $3,800,000,000 Je omenjena v poročilu, ki sto ga aestavils genoral Lucius D. Clay, IKweljnik vojaških sll v ameriški okupacijski coni, in general Brian Robertson, poveljnik vojaških sil v britski okupacijski coni. Ta naj bi krila deficit. Poročilo je bilo dostavljeno pariški ekonomski konferenci. Poveljnika sta naglasila, da bo deficit v prihodnjem letu znašal milijardo dolarjev, potem pa se bo znižal. Leta 1951 bo deficit $800,000,000, Trdi se, da so brltske avtoritete vodile opozicijo proti raz- sile aretiran In da bo postavljen pred sodišče. Člani eksekutivnega odbora federacije so se sestali na izred . ni seji. Voditelji unij so zohte-1 Kritju obsegs deficita^ ker pri vali akcijo proti vsem uradnikom, ki so izdali odloke za osvoboditev fašistov. 1 kazuj« mračno sliko finančne si< tuacije. Britski rudar ji I zmagali v stavki Vladni odbor preklical odlok London. 13. sept,—Britski rudarji so zmagali v stavki proti vladi, ki Je trajala mesec dni. Posebni vladni odbor je moral preklicati odlok, da mora vsak rudar v Grlmethorpu produclra-tl pol tone premoga več na dan Rudarji v Grlmethorpu so za-stavkali v znak pioteeta proti odloku. Stavka se je kmalu raztegnila na distrikt Yorkshire, največje prem«»govno polje v Angliji. Okrog 70000 rudarjev Je odk>žilo orodje in čez 50 pre mogovnikov Je moralo ustaviti obrat. Produkcija premoga je pedla za pol milijona ton zaradi stavke Uradniki uvllje. ki niso sankcionirali stavka, ao naznanili, da ae bodo vsi rudarji vrnili na delo v pondeljek. evakuacija ameriških cet iz italue se pričela ,,,1 n ! Zlflje, Ki ao v raicmum, U. ). - dr;u', kt pr.vlcr. V.IJMVO K «nemili L C). J.yn..u, » pob.Rnlll. •.«•/(«nu.ftiii nomožnemu noveli- r. . /TT Rim, 13. sept —General John C. Lee, ameriški poveljnik v Italiji, Je naznanil pričetek evakuacije ameriških čet iz Italije v soglasju z določbami mirovne pogodbe. Dejal Je, da bo tudi on kmalu zapustil Italijo in se vrnil domov. Zavezniške države bodo rati ficirale italijansko mirovno pogodbo v Parizu v pondeljek. Lee Je na sestanku s časnikarji izjavil, da bodo zadnje amerilke čete zapustile Italijo 14. decembra, 90 dni po ratifikaciji mirovne pogodbe. Vojni department Je odredil preiskavo proti ameriškemu poveljniku na podlagi obdolžitev v seriji člankov, katere ao bili objavljeni v Scripps-Howardo-vlh listih. Avtor člankov je Ro bert Ruark. dopisnik teh listov. Lee in drugi ameriški častniki so obdolženl razkošnega življenje in šikaniranja vojakov. Vodja Arabcev ustreljen v Jeruzalemu Jeruzalem, Palestina, 13. sept. —Sami Teha, vodja Arabcev, je bil ustreljen potem, ko je v svo ¡Jem govoru sugerlral, naj bi vsi židje, ki so v Palestini, dobili Morilci ■ i, m>> u« imiiju ....... Taha sedanjemu pomožnemu povelj- jk unjJe -rabik|h dt. niku. Po jKivratku v Ameriko» bo izstopil Iz armade ln šel v w ' __ Naznanilo prav», da se bodo Venezuelška vlada ameriške čete umaknile iz neka- zatrla revolto tcrlh krajev ob Morganovi lini- . ,, . jI, ki tvorijo novo mejo med Ita. Caracos, Venezuelo, IS. sept. lijo in Jugoslavijo, v pondeljek j-Vlada |e namanl a zatrt jir re- N« eni strani te linije ao ame j volte, ki je Izbruhnila v La Cm- rlšk« ln hrltsk« čete, na drugi, *u, oljnem, pristanišču. Nazna- r,a Jugoslovanske "llo dostavlja, da so MU vodile- Ameriške čete v bližini Pulja W revolte aretirani ln odvedeni na Južni konici Isti skega polo- v Ječo. toka ae liodo ukrcale na |>arnlk ~ prihodnji teden, nakar bodo Ju- Nov načelnik ZtVib goslovanske avtoritete prevzele ghega SVSta imenovan kontrolo nad mestom Vest iz Trsta pravi, da se je prva sku- Ženeva, Svlca. 13. sept — Ro- pina brttikth vojakov ukrcala bert Bruce, bivši predsednik av- na brltsko bojno ladjo v Pulju strelske vlade, je bil imenovan dane« In da se je evakuacija za načelnika živilskega «veta britskih in ameriških čet pričala organizacije Združenih narodov, iz krajev ob meji nove tržaške Nasledil je Johna B. Orra, ki Je države. , odstopil. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOINE JEDNOTE oi «nd puhli» had by M Zdruisa« drša*« (Uvea Chlaog«) in Ko«U UN M Uto. SCSO u pel lela. 12.00 m čotrt lat«; M Chicago ln okolice Cook Co. 11.50 ta colo loto. üTl u pol total M laeaeosotve SU 00 fnktiT«r»ftm rotaat for t ho Unitad Statao (oxcopl Chicago) ond Casada M .00 por j—r. Chicago and Cook County M 50 por year, countries »11.00 por y oar. oglasov po dogororu—Rakopi* dopisov la člankov to no vr«¿«)o. Rokopisi Utararpo vso^ (šr^, ^ostft potmi itd ) m vrnejo poéilJ«lolju I doploog I M ▼•eHae lo g »loéal Advortloing rata« on agroomonL—Manuscript« of •ad untolioitad artkioo will not bo rotamod. OH ■ttch m starta«, playt. po*m«, ota« will bo roturo« g pentad by «olí-"-' Othof roturnod to eel? M ««lov na eaa« kar Ima «tik • listami PROSVETA 2617 - M 8o. Lswndala Ars. Chicago 23, Illinois Uničevanje naravnega bogastva Ko je Bog (v resnici Priroda, Narava) ustvarjal Ameriko» je moral biti izredno dobre volje, kajti obdarit jo je izredno liberalno t vsakovrstnimi nsrsvnimi zakladi. Obdaril jo je tako bogato kot nobene druge dežele. Možna izjema je ogromna Rusija, toda vzelo bo še precej časa predno bo mogla razviti svoja naravna bogastva in industrijo do tske višine, kot jo vidimo v tej naši novi domovini. Toda že v nekaj desetletjih se lahko zgodi, da jo bo prekslala, kajti Amerika dela s svojim naravnim bogastvom kot svinja z mehom in lahko postane v par generacijah relativno revna v primeri s svojim današnjim bogastvom. In to posebno, če z nor i in se zaplete ali celo zaneti nov svetovni požar. Kako stoji danes Amerika v pogledu svojih naravnih zakladov, posebno nenadomestljivih mineralij, kakor tudi gozdov, je Ri chard L. Neuberger napisal zelo informativen članek v La Follet-tevem tedniku The Progressive. Prečitati bi ga moral vsak Američan, kajti tiče se gospodarske bodočnosti te dežele. Podejamo ga čitateljem v prevodu, ker upamo, da bo vas zanimal. Članek se glasi: / V zadnji vojni so zmagali ameriški naravni zakladi. To je priznal tudi Hitler v zadnjih dneh nemškega rajha. Ameriški naravni zakladi so tudi iz Združenih držav napravili najmogočnejšo industrijsko in komercialno deželo v vsej zgodovini. Toda vprašanje Je, kje danes stojimo v pogledu konservacije in protekcije teh za-kledov? All je možno, da se izčrpajo? Ali smo bili previdni varuhi te naše dedščlne? V dneh japonske kapitulacije je Meadov senatni odsek naznanil, da Je "vojna opasno Izčrpala naša naravna bogastva " To izjaVo potrjujejo tudi konkretni podatki zveznega rudnllkega biroja, ki pravi: "Z naših mineralnih zakladov pobiramo siretano z velikansko naglico in odkritje novih rud ne dosega porabe v produkciji." Tik pred svojo resignacijo kot notranji tajnik je Harold I. Ickes povedal deželi, da bodo "naše domače rezerve 20 neobhodno potrebnih mineralij izčrpane v 35 letih ali pa še prej." ★ Ameriška jeklarska industrija je odvisna od vanadija, tungstena in mangana. Ako bomo te rudnine izčrpavali ob sedanji višini, tedsj je pričakovati, da bodo te žlahtne rudnine ln drugi bazični mineralijl izčrpani: VANADIJ—v manj kot sedmih letih. TUN08TEN—v msnj kot štirih letih. MANOAM—v manj kot dveh letih. KOSITER—v manj kot enem letu. KROM—v manj kot enem letu. ASBEST—v manj kot treh letih. ŽIVO SREBRO—v manj kot treh letih. PLATINA—v manj- kot štirih letih. BAKSIT—v manj kot 11 letih. SREBRO—v manj kot 11 letih. SVINEC-v manj kot 12 letih. ZLATO—v manj kot 15 letih. CINK—v manj kot 19 letih. BAKER-v manj kot 34 letih. To so naše domače zaloge, Seveda nam bodo zaloge izven Zdru ženih držav še vedno na razpolago, toda te zaloge bodo odvisne od plovbe, plovbs pa je v vojni odvisne od vojsške in mornariške premoči. "Kompetentne avtoritete so nas posvarile, da nimamo toliko petroleja, de bi z njim mogli 'mazati' še eno vojno," pravi Meadov senatni odsek. Od znanih petrolejskih svetovnih rezerv jih Ima Amerika 20^, toda v zadnji vojni je založila 80% od vaega porabljenega olja. Zvezni rudniški biroj pravi, da bodo znane oljne rezerve v naših lastnih kontinentalnih mejah Izčrpane v 18 letih ob sedanji višini civilne porabe. Kako pa smo situiranl glede železne rude? Dežela ima dosti želecne rude slabi» kakovosti. Povsem drugo vprašanje pa je glede dobre rude. Zaloge te rude so že izredno nizke. In bila je ta ruda visoke kakovosti, do katere je tudi zelo lahko priti, ki Je omo gočila Zdruienim državam, da so producirsle skorsj sto milijonov ton jakls na leto. Tods izredno bogato železno okrožje v Minnesoti se bliža svoji izčrpanmii. Ako bi črpali minnesotsko rudo v isti višini kot smo jo med vojno, bi jo izčrpali v osmih letih. V dobi. ko je znašala naša jeklarska produkcija sto milijonov ton na leto, je prišlo 6591 železne rude za to jeklo iz Minneaote V 90 letih, odkar so-ladje začele prevažati rudo po Velikih jezerih, je prišlo iz žel®*-neiis okrožja Minnsote dve milijardi In sto milijonov ton rude Po izjsvi mlnnesotske dsvčne komisije Je na železnem okrožju le še 1,250.000.000 ton rude. Kadar bo to železno okrožje Izčrpano svojegs bogastva, bo Zdru ženim državam (»stala le ruda slahše kakovosti, do kstere bo tudi težje priti. Tods kakor je poudaril Hubert Kay v reviji Portune. bo zanašanje na to rudo pomenih» dražje jeklo, zelo znižano produkcijo ob veliko večji potrebi delovne sile. * Po mišljenju nekaterih Američanov so ta dejstva več kot bistvene važnosti. Njih mišljenje je. da je Amerika vsled potrata in prevelike porabe svojih naravnih zakladov začela zaoatajsti za Sovjetsko unijo v pogledu teh rs/polotl jivih bogastev Na podlagi nekega poročila, ki ga je irdelal urad supra-tajne Strategie Service. Rusija lahko postane glsvni svatov ni prodneent jekla in telesa (To tudi deloma pojssnjuje. zakaj je taka gonja proti So vjetski uniji—Urod) Ns podlsgi tegs poročlls je newvoriki dnevnik Herald-Tribunr tudi prišel do zaključka, da je Rusija zda) najmočnejša država izmed velike trojice, kai se tiče naravnih zakladov, in sicer vsled PONDETJEK. 15. SEPTTMm,. 1&47' Poziv nsuiUnovno sejo krožka Progresivnih Slovenk* Chlcafe* I1L—S tem se neznanja in obenem apelira na, vse napredno misleče Slovenke v Chlcagu, da se bo vršil dne 17. septembra ob osmih zvečer v Delavskem centru, 2301 S. Lawn-dale ave., prvi sestanek za ustanovitev krožka Progresivnih Slovenk v tem mestu. Rojakinje I Ni vam treba na-glašati, kako si nazadnjaške sile prizadevajo podjarmiti ljud-stvo, posebno matere, ki so vzgojiteljice otrok, in jih skušajo tako pridobiti za svoje orodje. Zato je potrebno, da se tudi. me, napredno orientirane žene ter dekleta organiziramo v svoji lastni organizaciji, v kateri nam bo omogočeno uspešnejše delo v širjenju naprednih idej ter naukov. Apeliram na vas, da se številno odzovete povabilu na ustanovno sejo, ker na seji bo navzoča tudi ena glavnih odbornic te organizacije .iz Clevelanda, katera nam bo lahko dala več pojasnil za začetek- Časi so resni in združenje vseh naprednih sil zelo potrebno, ne samo za nas v tej deželi, ampak v interesu svetovnega delavstva, kakor tudi svetovnega miru. Vsaka mati in vsaka zavedna žena mora biti proti vojni in vojnim hujskačem, toda naš glas more nekaj doseči ali kgj žaleči le tedaj, ako smo organizirane v svoji organizaciji. Več pojasnila o namenu organizacije Progresivnih Slovenk in njenih smernicah boste dobile na omenjeni seji. Torej ne svidenje v sredo, IT. septembra, v Delavskem centru! Prenos» Vidar, sklicateljica. V nebesih! Clovoland. 0.-rKrščanska vera uči! kadaf rojenček zagleda beli dan, ima iz vrni greh, torej je pagan krščanskih staršev. Ne morem razumeti, zakaj dajo o-troku pečat pagana, vsaj smo vsi blagoalovljeni . . . Seve, novorojenčka hitro spremene iz pagana v kristjana po svoiih metodah. Po krstitvi pa ga je treba pričeti pripravljati za posmrtno življenje. Videl sem mater, ki, je. vsak večer toliko Časa križala dojenčka dokler ni sam pričel zahvaljevati "bogca" in se križati. Otrok seveda ni vedel, kaj vse to pomeni toliko čaaa, dokler ga niso pričeli v šoli učiti o nebesih in peklu, s katerim so ga strašili. Slikali so mu nebesa v zlatu in izobilju, pekel pa v groznih mukah in ognju, v katerem se bo Človek cvrl na vse vdfne čaae, če opusti vero in Boga. Logično, radi tega smo se vsi odločili za lepa nebesa. Mnogi smo se otreell teh v mladosti priučenih prividov, prenehsll živeti ze posmrtno živ* ijenje in pričeli Iskati nebesa na tem svetu, a našli so jih samo največji človeški izkoriščevalci. Da pa jih najde tudi preprost temljan, reven delavec, bo pa moral trdo delati, in ko jih bo našel, mu ne bo več treba živeti 'a posmrtno življenje, kajti ne-beea bomo'imeli na zemlji vsi in ne samo nekaj izkoriščevalcev. Slišal sem tole zgodbico: Kot strela je udarilo po evropskih narodih. V nekaj trenotkih so se vsi znašli v peklu, med njimi tudi majhen slovenski narod, Kljukasti križ je divjal po vsej Evropi in pre^itil kontinent tja )JWLM do ruske meje. Musso je sna-žil čevlje. Prišlo je do razpotja: biti ali ne biti. Preprost slovenski narod se je odločil, da hoče še nadalje živeti in je stopil na stran "biti", reakcija s Škofom Rozmanom na čelu pa je stopila na stran "ne biti". Bor ba je bila silna. Narod je trpel in umiral. Judeži so izdajali svoj narod na debela Uničevanje je bilo grozno in neizmerno. Toda zmagala je pravica, zmagal je pošten narod! Naia organizacija SANS je bila, dobro poučena o strašni borbi, ki je divjala na življenje in smrt v naši rojstni domovini. Tudi Judeži so bili dobro poučeni. Nekega dne je priletel z letalom med nas neki pater in deM da ne more povedati drugega kot da tam vlada pekel, trpljenje in groza, zato pa mo ramo pomagati našemu narodu skozi papeža . . Ne boš kaše pihal, brate, smo si mislili, kajti vedeli smo, da ni bil papež šc nikdar naklonjen slovenskemu narpdy. No, iz te moke ni bilo kruha! Po dolgem oklevanju pa se ji končno rodila Slovenska katoliška liga. Bilo je veUko vika ir krika—laži na koše! Vzlic temu pa se ameriški Slovenci niso dali potegniti za nos. Mi stojimo za narodom, ki je ostal doma, ki je pošten in deloven. Temu narodu moramo pomagati z vsemi sredstvi. Beguncem in izdajalcem pa naj pomAgajo razni Kejfeži. Druga zgodbica: Rovtarski fajmošter je svetoval svojemu zboru, naj se preseli v nebesa, da se mu ne bo treba tam pre-kljsti s, temi presnetimi "komunisti". Rečeno, storjeno! Zbor se napoti v nebesa! Sveti Pete» gA prijazno .sprejme in zanj odloči lepo dvorano, v kateri so bile mize naložene z najboljšimi jedili in pijačo. Vse je bilo v blesku in pompu. Ves zbor zavzame svoja mesta. Rovtarski fajmošter se pripravlja na Slavnostni govor. Poznani kaplančekr, ki je tudi z zborom od frčal v nebesa, nenadoma pocuka fajmohra za rdeči trak in pravi: "Poglej proti stropu!" V nebesa je prišel tudi stari župnik iz coloradskih hribov. Sveti Peter tudi njega sprejme nad vse lepo, toda župnik je moral najprvo iti tja, kamor gre celo sveti oče peš, in vprašal je svetega Petra, kje je tak prpetor v nebesih. "Kar tja pojdi," je dejal sv. Peter in pokazal na mizo, kjer je sedel rovtarski fajmošter. Tega pa se je župnik iz colodar-sldh hribov ustrašil, Peter pa ga prigovarja, češ, maščuj se nad njimi, saj so te vse življenje žalili in mučili. Tako sta dobila zadoščenje župnik in n§-rod . . . Jaka je tolkel na veliki boben ob priliki 40-letnice mašniškega posvečenja monsignora Ponik-varja. Pel je slaVo o njegovem delu, ki ga pa prezvišeni ni storil v potu svojega obraza, ampak so skupaj, znašali novce neutrudljivi farani, on pa jih je nosil v hranilnice in banke. Ob priliki tega jubileja je Jaka o-menil odlične goste, kot Frsn-četa, sina naše gore, ki pa je nazadnjak prve vrste, Toneta Grdino, ki je pred 40 le*i zabijal cerkvene, vrata pri sv. Vidu, in dr. Franke Kerna, ki je pred mnogimi leti vozil po naši metropoli ajzenponarski socializem itd. Zakaj pa je Jaka čisto pozabil na preproste farane? Rovtarski fajmošter se je vrnil s počitnic. Seveda, potreboval jih je prav toliko kot mlinska kura žita. Značilno je, tega. ker so Združene države med vojno izčrpale svoje mineralno bogastvo." Ta študij ursda strategične službe pokazuje, da je Sovjetski unija odvisna le od uvoza kositra ln srebrs. Vse druge žlahtne rude pa Je najti v ruskih obširnih mejah. To poročilo na primer pravi, da so ruske zaloge železne rude "več kot zadostne za domače potrebe" Končno je tudi resnica, da se čestokrat meri moč kakšne države po naravnih zakladih. Denar ne pomeni ničessr, ako za njim ne stoji tako fizično bogastvo kot so rudnine, mineralij* ln gozdovi Na Corregidoru Je bile na primer (ob času izgubljene bitke z Japonci) zlato in kovani denar Manilske banke najbolj brezpomemb no bogastva Teoretično je bila tam mllljoneka vrednoat, ki pa | je bila. Ironično kot se sliši, v največje na pot Je vojakom v oble-Kani trdnjavi. Vaa to bogastvo nI bilo generalu Wslr errightu toliko vredno kot steklenička kininskth tablet, par škatelj corned berfs sli pol ducsts desk. (Se nadaljuje) Senator Joaepk O'Mahoney la Wyoming« je oni dan lopnil po velablsalsu, kl navija cene, namesto da bi zvišal produkcijo. Na* piko Ja posebno vzal jeklarski trust, ki namenoma rostrik-tira produkcijo jekla« da lahko navija cepau Zadnjič jih je zopet dvignil od $5 do $10 na tona Ampak vaa kritika in apeli ne bedo nič poipagali, kajti «volitve "free enterprizorstva" j a, da računa "aH the traffic will beer," da on sedaj opišuje, kako človek najde mir in počitek v naravi. Kje pa so nebesa in posmrtno življenje? Ali ni pri Bogu še lepše? Ne, očitno tudi njemu narava bolj diši kot pa nebesa! John FHlplfc. Pismo i« Grahovega pri Cerknici Cleveland, O, — Pred nekaj dnevi sem podpisani prejel pismo od odbora Antifašističnih žena v Grahovem pri Cerknici, kar bo gotovo zanimalo prispe-vatelje in prispe vatel j ice za tamkajšnjo krajevno knjižnico. Vsebina pisma je sledeča: Grahovo, 28. avgusta 1947. "Predragi naši rojaki—veliki dobrotniki!—Ob velikem,, krasnem daru smo pred vami brez besed. Ko smo spoihladi v pismu omenile našo željo, se nem ni kaj takega sanjalo, da dobimo tako hitro in toliko krasnega blaga! Rečem vam, da smo vsi obstrmeli. Čudimo se in ganjeni smo nad vašo požrtvovalnostjo in dobroto. Naša skromna, a iskrena in prisrčna hvala naj vam razodene vso našo nepopisno radost, naše razumevanje za vašo požrtvovalnost ter našo ljubezen do vas, dragi rojaki in rojakinje. Stojimo sedaj pred velikim delom, da čim lepše uredimo naš Dom. Pri vsakem vbodu, ki ga bomo všile v zaveso, bo hvaležna misel na vas vse. Veliko veselje ste nam napravili z lepimi fotografijami. Šolski upravitelj jih je več dni raz-obešal v okviru sredi vasi na stenčasu, kjer so vedno stale gruče ljudi in gledale, gledale. Fotografije so bile poslane tudi v druge vasi. V našem Domu OF bodo dobile častno mesto. In tudi v naših časopisih bomo pokazali, kaj zmore prava požrtvovalnost in nesebičnost ameriških rojakov in rojakinj. Obširneje o vsem vam v kratkem napiše tovariš Stanko Nov-ljan, šolski upravitelj. Prisrčne, iskrene, hvaležne pozdrave!—Za odbor AFŽ Grahovo: Zdenka Novljan, predsednica, učiteljica, Frančiška Gornik, Marjeta Otrin, Ana Gornik, Marija Av- sec, Frančiška Resinovič, Malka Kovač, odbornice." o V pismu ne omenjajo, če so prejeli vse, kajti poslali smo dva paketa, v katerih je bilo '100 jardov žameta, za kar so nas prosili, da bi iz njega napravili zagrinjalo v Prosvetnem domu v Grahovem. Kot omenjajo v pismu, nam bo obširneje opisal šolski upravitelj. Do tedaj bo tudi obširneje poročilo o naši akciji, uspehu in zaključku. Frank, E. Lunke. -1—r- O; železni zaves« med Vzhodom iti Zapadom # Balllngham. Waah. — Upam, da mi ne bodo zamerili Prosve-tini čitatelji, če zopet poročam, kaj je sedaj povedal radio-ko-mentator Howard K. Smith- To pot je govoril iz Pariza, in sicer o "železnem zastoru'1. Dejal je: "Kar koli pomeni označba 'železni zastor', ki naj deli vzhod od zapada, dejstvo je, da se vzhod in zapad ločita že 200 let, torej ni to nič novega, le ime je drugo. Zapad je imel svojo industrijo in svojo kulturo, vzhod pa je bil poljedelski s fevdalno vlado. Zapad je tudi lastoval kolonije izven Evrope, ne pa vzhodna Evropa, ki je bila faktlčno kolonija zapadne Evrope." Pretirana je tudi domneva, da se narodom vsiljuje komunizem. Upoštevati je treba, da so ljudstva v vzhodni Evropi živela že stoletja primitivno življenje. Oni, ki je posedoval zemljo, je bil pravi gospodar in sodnik nad onim, ki rii posedoval zemlje« in če nil danes govorimo o svobodi-in diktaturi, si to ljudstvo predstavlja onega, ki lastuje zemljo, ljudstvo pa mora zanj delati. Svoboda je torej na strani onega, ki lastuje zemljo. Taka je sodba na splošno teh bivših tlačanov. Dalje pravi Smith: "Nič ni čudnega, da se ti narodi oklepajo komunizma, kateri je razlastil prejšnje posestnike in razdelil zemljo med one, ki so jo obdelovali, ne pa lastovali. Zelo pretirano je mnenje v Ameriki, da je mogoče te ljudi odvrniti od Rusije in komunizma, kateri se prvič počutijo svobodne. Upoštevati je treba, da svobode sploh nikdar niso poznali-" Tako je Howard Smith zopet zlil curek mrzle vode na vroče glave zapadnih militaristov. Poslušal sem tudi Walterja Winchella iz New Yorka, kateri je bil nekaj časa odsoten, ker si je ogledoval razbito Evropo. Pričakoval sem, da bo tudi on kaj povedal. Motil sem se. Vse, kar je povedal, je bilo, da smo lahko srečni, ker smo tukaj. Slika p roda t a vi)« Lincolnovo proklamadjo. s katere je nsTohs dtl «ušnjo In katera bo poalana na ogtod po vaah dršavak na "Vlaku svobodo." Polog tega «gedovtnakega dokumonta bo raaetav-Doni h mnogo drugih vladnih llatin. nobona tok pa ne bo Hala delav«koga napredka. Na to hibo )e organa opomnil nlk Adetpk J. Sabatk. demokrat ls Cblcaga. Mož se najbrže ne mara nti onim v zg0rnjem nad^ Zdaj skuša naš predsednik, biti v svoj krog Južno Amc ko, predvsem največjo latim državo Brazilijo. J Na Grškem pa ne gre nič ] gladko, o Turčiji pa se ^ čase sploh dosti ne sliši.-j glija pa hoče zopet "posojj . . . Vse povsod čudne in zar tane reči! In tukaj, doma? ; se mi, naj pride kdor koli predsedniški stol, časa ne mogel ustaviti! Bodoči preda nik bi najpametneje storil, d i se podal . . . Ljudstva po vi svetu so pričela spregledov Težko jih bo slepiti še nada Goorge Gorai) To in ono Auburn. III.—Ko som c sodnijsko obravnavo proti Furlanu in Francu Snoju, m prišlo na misel razno izdaji nad slovenskim narodom v d ni preteklosti. Se vedno mi je v živem : minu 8. september 1. 1908, ko bila ubita v Ljubljani štude Lunder in Adamič. Ustrelil ju podivjani avstrijski voja* Na tisti dan sem potoval si Cerkno na Primorskem. Vst sem v gostilno nasproti cerl Komaj sem izpil vrček piva je priletela mladenka iz pos ga urada in prestrašeno na; nila: "Prav kar došla poročil Ljubljane naznanjajo, da vo streljajo na civiliste! Dva že mrtva. Hude borbe se nj ljujejo." Dekle je bilo vse jokano. V gostilni je nastal velik 1 in ogorčenje. Večina je bili strani Slovencev- Vendar p je nekdo oglasil in dejal, da i jo Nemci prav, ker delajo NemČurja je nekdo hitro u vil in ga zavrnil, naj Nemci lajo red doma, v Ljubljani je srce Slovenije, ga bodo d pa sami Slovenci. Ljubljan naša in bo ostala naša! Nemčur je izgubil pogum i ni več oglasil, če pa se bi, b Hoj padlo po njemu, da bi p nil zfi vse večne čase. Ki sem zvedel, je bil ta mož iz gate hiše in zagrizen klerik; Lahko se spomnimo tudi ših rojakov, ki so hodili za i hom na Koroško ali pa v 1 ben na Zgornje Štajersko, nekaj mesecev so se vrnili mov, toda ne več kot Slove ampak kot Nemci. Zopet d so šli v Trst ali Reko, domoi so prišli kot Lahi. Sicer bili vsi tako nezavedni in plankani, vendar pa je bilo n go takih naivnežev, ki so se učili nekaj besed tujega je in že so mislili, da so bogzna Torej če se spomnimo na to, lahko laže razumevamo, kje se je vzelo toliko domob cev in izdajalcev v zadnji v< Sedaj se ti zapeljanci kli kot megje po Koroškem in I ji in poslušajo hujskače čez vo Jugoslavijo, mesto da b vrnili domov in popravili s' grehe s tem, da bi poma graditi novo Jugoslavijo. Če so poročila resnična, tem sedaj kujejo, da bi nar< iz Slovenije, Italije in Avst eno državo, to pa iz razloga so ti narodi popolnoma kal ški. Kovača te zasnove st« i brže papež in škof Rožman ki zasnovi nove dežele se i brže ne bi protivils Trur in Marshall, prav tako bi p« tak predlog "delavski" zun< minister Bevin, ksteri podj danes vse, kar je delsvrtvo st IJivega. Kakor je že vsem znano, neki kaplsn clevelsndsko E kopravnost T« list prev** nima sredstev za obrsnbn. / smo poklicani vsi napredni si rt ški Slovenci, da po*"*« žepe in priskočimo boju za svoboden tisk ^ zmagali klerikslri nad svobo miselnim tiskom, potem >» vsak predstavljs. ksj nss Naša vellkadoyno* K.d«P ptramo svebodn, t,rit Naj stojno mrlo «m ^J"** $6 Kdo ds vrč* ( 7 svobodomiselno *** ioptsje akciji. Ohranimo, kar r Joka rfjmgLJFL?5' SEPTEMBRA 1947 é PRÓSVETA Razgledi po stari domovini (Poroča Franjo Ale» iz Ljubljane) ,r DELAVSKEGA IN STROKOVNEGA 5 GIBANJA Vehka prireditev ^ v Tolminu Borba primorskega ljudstva Vajino svobodo m borba in.en^a ljudstva tolmui-2iSS« - gospodarski in Km. dvig je pokazala v vsej Srn rezultate na vel ki raz-f dela v Tolminu. Na slav-fef e sodelovalo nad 20 ti-CtdL Ob tej priliki je imel M tudi Ivan Regent, mini- * v vladi LRS, v katerem je Edaril važnost gospodarske £ove in politične borbe proti «unanjim in notranjim sovraz-Som. ki se z novim stanjem Ekor ne morejo pomiriti, [osrednja prireditev slavnosti T Tolminu je bila razstava dela, i« je dala izčrpen pregled dosedanjih gospodarskih in kulturah uspehov tolminskega delav-e, ia kmeta ter bodočega raz-inji po petletnem načrtu. Ljudje so dobili novega poleta in volje, ker so se spoznali s proizvajalno zmogljivostjo okraja, b je bila dosežena po osvobodili, zlasti pa so se spoznali z bodočim razvojem tolminskega Uraja po načrtih petletke. * Tekmovanje jugoslo* umikih in bolgarskih rudarjev V zvezi z izvajanjem sklepov blejskega jugoslovansko-bolgar-ikena sporazuma je poslala Zve- a bolgarskih rudarjev jugoslovanskim rudarjem tekmovalni ¡poziv: Bratski sporazum nas je navdahnil, da bomo še močnejše ¡napeli vse sile za izvršitev načrta za prvo leto. Pozivamo vas. dragi bratje, k skupnemu I tekmovanju. S posebnim vese-jljem in najprisrčnejšo hvalež-¡Bostjo smo sprejeli dobrohotno potezo jugoslovanske vlade, s katero se odpoveduje 25 milijonom dolarjev, ki bi jih morali plačati na račun reparacij po mirovni pogodbi. Ta poteza iskrenega prijateljstva, storjena v trenutku gospodarskih težav, je >elikega pomena ter nas varuje velikih žrtev in odrekanja! Nakopljimo več premoga in več rude! Delegacija italijanskih delavcev v Jugoslavijo Jugoslovani so povabili itali-pako Glavno zvezo dela, naj Nje v Jugoslavijo delegacijo, W bi obiskala jugoslovanske de livske strokovne organizacije in *č]a proizvodna središča širom fcžave. Italijanski delavci so Povabilo sprejeli in se bodo napotili v sklopu večje delegacije * prvi polovici septembra v Ju-foslavijo na obisk, da bi na licu "fcsta proučili nove življenske P°wje jugoslovanskih delavcev kf njihove delavske in strokov- * organizacije. Ograde delavcem- ■tovatorjem Upo nagrado v znesku 30,000 «tfjev Je prejel delavec to-l0Varne v glavnem mestu «kedonije, v Skoplju, Boris pevski. Izumil je namreč no-^atel za sto cigaret, «delovanje teh škatel je mnogo «J* in hitrejše. Samo 4 de-izdelajo 4000 k« škatel na JJ ^tem ko je bilo preje }!.; f delavcev za izdelovanje kg škatel. Jugoslovanske T*™ tovarne, ki bodo uvedle n« «aH*, bodo prihranile mi-^ke /neske varna" gradi hiše s 36 stanovanji. "Elektroželezarna" v Šibe-niku gradi 36 poslopij s 112 stanovanji, v Slavonskem Brodu bo do zime gotovih 120 stanovanj za delavca in nameščence, V novi tovarni sladkorja v Županji bodo še letos dogradili 90 stanovanj. S tem bo vsaj zasilno omiljena stanovanjska kriza, mnogim delavskim družinam pa podani boljši materijalni pogoji. Pri Sarajevu grade medtem novo delavsko naselje. Tu so sarajevski delavci skupno z najboljšimi člani Ljudske fronte začeli s prostovoljno gradnjo 500 poslopij novega delavskega nase lja. To bo največja delavska stanovanjska kolonija v republiki Bosni in Hercegovini. » INOZEMSKI GLASOVI O NOVI, PREROJENI JUGOSLAVIJI; Mogočen je napredek nove Jugpslavije Znani mehiški pisatelj Joso Nancisidor je imel z dopisnikom TASSA daljši razgovor o nekaterih evropskih državah, njihovem gospodarskem in kulturnem razvoju po osvoboditvi. Med drugim je izjavil o Jugoslaviji sledeče; "Pred svojim odhodom v So vjetsko Zvezo sem obiskal deset evropskih držav, da sem lahko primerjal razvojne poti gospodarstva in kulture v teh državah. Zlasti velik vtis so napravili na mene uspehi novega družabnega življenja ter polet v Jugoslaviji, da ne omenim še Bolgarije, Poljske, Čehoslova-ške in Madžarske. Mogočen je napredek nove Jugoslavije! Petletni gospodarski načrt bo naredil iz Jugoslavije iz te nekdaj pol koloni jalne agrarne dežele močno, neodvisno industrijsko-kmetijsko državo. Opazil sem med svojim potovanjem, da se obnova gospodarstva najinten-zivneje izvaja v Jugoslaviji. Tu sem imel priliko videti resničen zanos navdušenega dela. Tisoči mladincev in mladink obnavljajo med pesmijo in ustvarjalnim navdušenjem svojo deželo. Po-vdariti moram, da se istočasno z gospodarskim razvojem opaža tudi velik kulturni polet. V Jugoslaviji v velikem obsegu delujejo univerze in šole, ki so jih študenti obnovili. Na veliko se izvajajo tudi znanstvena raziskovanja. Kot pisatelj in pedagog sem se zanimal za polet, ki se kaže v vseh demokratičnih deželah na področju prosvete. V državnih proračunih so določene velike vsote denarja za razvoj prosvete. V Jugoslaviji deluje na primer po podjetjih, vaseh in mestih več sto analiabetskih tečajev." "Poroštvo» da bo pet-le tka prekoračena!" kUvtka ^"šhjem letu je treba po ^ J /naniti na Hrvatskem jHavskih stanovanj. t'»vsrne so dolžne, siedstev preskrbe 'n 'amcšcencem od-* st*novunja in da omiliti stanovanj-'udi ljudskim odbo-'-^rebu gradi tovarna ara" hise s 116 sta podjetje "Elektroza-4 kr Ioni jo * 20 dvosob-, r"'«'bniml in 5 samslfi-fcnji. "prvomajska to- * »r sv ¿j, Spon,; K1 kri/i HjK-, V beograjskem radiu je govoril vodja sovjetske sindikalne delegacije, ki je prišla na povabilo glavnega odbora Enotnih delavskih sindikatov v Jugoslavijo, da bi se prepričala in seznanila z delom pri obnovi in izgradnji industrije ter boljših življenjskih pogojev. Med drugim 'je dejal Vladimir M. B«r«-sin, vodja sovjetska sindikalne delegacija, da so med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskali sovjetski snidikalisti vrsto podjetij in novih gradenj in tudi kmete po vaseh. Videli amo, • kakšnim ustvarjalnim navdušenjem dela jugoslovansko delovno ljudstvo vseh republik za iz-vršenje prvega gospodarskega načrta, načrta industrljtlizacij« in elektrifikacije države. To, kar smo Videli pri gradnji tovarne težkih strojev pri Beogradu. ni mogoče pozabiti. Mladinske delovne brigade tekmujejo pri izpolnjevanju svojih nalog, tako. da so bile mnoge od njih dva ali trikrat proglašene za udarne Bilo je tudi prijet no videti, da so takšne gradnje kot je proga Samac-Sarajevo, stvar • vse Jugoslavije. Tako oskrbovanju črpalke, spojnice za tračnice, zakovice itd. Vzporedno z industrijsko izgraditvijo se posveča v novi Jugoslaviji tudi velika pozornost gradnji stanovanj in kulturnih ustanov, tako v mestih, ki so trpela zaradi bombardiranja med narodno - osvobodilnim bojem, kakor tudi pri novih naseljih in gradnjah. Gradnja stanovanjj se izvaja v velikem obsegu tudi pri gradnji tovarne teikih orodnih strojev pri Beogradu. Posebno pozornost pa zasluži gradnja stanovanj na prostovoljni podlagi, kar se kaže zlasti na področju Bosne in Hercegovine. Lahko rečemo, da je ustvarjalno navdušenje jugoslovanskega delovnega ljudstva poroštvo, da bo državni gospodarski načrt za leto 1947 ne samo izpoljnjen, ampak tudi prekoračen. Končno še to, je zaključil vodja delegacije, mi sovjetski delavci ne bomo nikoli pozabili prisrčnega sprejema in prijetnih vtisov, ki jih je imela sovjetska delegacija delavskih strokovnih organizacij za časa bivanja v Jugoslaviji, zlasti, ker jo je delavstvo in vse ljudstvo Jugoslavije tako prisrčno sprejelo." "Time«" o zgodovinskem zbližan ju Jugo* slavijo in Bolgarije V uvodniku konservativnega lista "Times" je komentiral londonski urednik veliki pomen ju-goslovansko-bolgarske zveze ter napisal, med drugim tudi tole: Jugoslovansko bolgarski sporazum je toliko važnejši, ker ni bivšim dinastijam v Jugoslaviji i. V polarnih krajih pa puste, da me- so zmrzne in ga pozimi jedo kar zmrznjenega ali staljenega. Posebno vrsto gospodarstva go je višji lovci, ki so pripudniki totemizma. to je verskega nazi-ranja, da ves rod izviru od nekih ^kupnih prednikov, bodisi živalskih, rastlinskih itd. Zato n. pr. tak« "svete" živali totemisti ne uživajo, pač pa jo zamenjavajo Z drugim rodom za njegov totem. Rastlinska hrana ▼ zbirnem gospodarstvu. Ženska, ki je v Avstraliji odrezala jams, ga je spet vtaknila v zemljo, da bi znova pognal koreni ne. Podobno so delali tudi drugod: sejali so semena in sadili sadilke (jams, turo, kasuve) in zučelo se je smotrno poljedelstvo. Ženska je s tem postal« začetnica raatlinogojstva in rov-nica, pozneje motika je njeno orožje, s katero je sama obde-lala polje. Na taki nižji stopnji poljedelske kulture si je ženska pridobila zaradi svojega gospodarskega pomena tudi pravno in družbeno prvenatvo v obliki matriarhata — materopravja, to je v taki obliki družberega in družinskega življenja, kjer stopi moški docela v ozadje in se otroci imenujejo po materini družini. S pričetki poljedelstva je uživanje mesne hrane stopilo v ozadje. V času motičnega gospodarstva so gojili mnog*) več rastlin kot v dobi višje razvitega plužnegu poljedelstvu. Uporaba rastlinskih produktov v prehrani je v glavnem v vseh Se o svobodi vere r Jugoslaviji Na tiskovni konferenci v Beogradu M avgusta Je izjavil dr Emery Shi pier na vprašanje no- auv U S Savings Bonds ULGULAULT .14 T. \ J \\ u Ask vvhtre you WOKK Ask Allere you BANK kulturah enuka, kur nam bo po-kuzul sledeči pregled. Zmletn zrna skuhajo v pogačo ali pa jih opražljo na razbeljenih kamnih uli glinastih ploščah v preprost prvotni "kruh". Ena najstarejših rastlin /a tuko uporabo je oves.-—V Ameriki je koruza glavnu kulturna rustli-na, katere zrna pražijo, kuhajo ali—v sturi Mehiki—-z dvxlutnim upnencem in vodo priptavijo na poseben način. Glavna koruzna jed je tu "tortillu". Iz Amerike ,je prišlu koruza v vio vzhodno in južno Azijo, v območje Sredozemlju in Afriko, V južni Ameriki je domu maniokova korenina, iz kutere Indijanke v tropičnih gozdovih odstranjujejo strupen sok; poiščeno' gmoto posuše na soncu uli ognju in zmeljejo v moko, iz katere pripravijo juho ali opražijo v pogačo. Fižol je prastara rastlina v južni Ameriki, saj so ga našli v peruanskih grobovih. Različne stročnice so pogosta hrarm v raznih delih Azije in Afrike. V Južnem morju gojijo zlasti taro, jams, sago, pandanusovo palmo in kokosovo palmo. Prve tri rastline so važne tudi v južni Aziji, taro in jams v Afriki ln Ameriki. Taro, jams in ko- kosov oreh uživajo v razdrobljenem stanju, toda redko hre* kakega dodatka. Sage je kaipa- ta rastlina; iz razrezanih stebe|; dobivajo moko, iz katere narsAi z vodo klejusto gmoto. Iz pande» nusovegu sadu, ki ga kuhanfga na soncu posuše, narede pogaičo, dišečo po medenjakih in ga ui^* vajo v konservuh. Ponekod ok^ dajo p«>gu&> z listjem i »v jo s kokosovimi nitmi povežejo. Azijsku poljedelska ljudatva uživajo tudi žitarice. Na prvem mestu med njimi je proaot ki ga poznajo v severni Kitajski, sred* nji Aziji, severni Sovjetski zve* zi. Java se imenuje "proseM deželu". Podobne važnosti j^a srednjo Azijo ujda. od koder SQ| j<> prenesli v srednjem veku v Evropo. Ljudstva, ki goj« oves/, ječmen in riž, pa moramo šteti t že med višje omikana ljudstva« Iz ovsa in ječmena delajo Laponci in nekatera severna ljudstva pogačo. Iz vseh kašnaUbi rastlin delajo jedila, ki jim prida jo še drugih živil; n. pr, zamorci jedo proseno kašo z juho iz mesa, rib žuželk, in zelenjave. Poleg glavne jedi uživajo povsod še stranske^ banan«*{ krompir, omako iz liatja tare 4(4» 1 Poljedelska ljudstva • poa*#t0< uporabljajo vr«nje za priprav» 1 janje šivil. Zlaati v Južne»» morju delajo na ta na4in kon-ser ve. Na Samoji v ts namen, zavijejo banane in krohevAeP; plod v bananine Uate i» Jih ob-teže a kamni. Teke ae sadja* ohrani nekaj tednov, nakar 1a* vre in je imenitno živilo, dekler* oatane v zemlji,—(Ljtid. tednik J > (Sapt, NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaje, ne prlsaee 30« 1947). poleg vašega Imena ns naalew poant 8* VÄHÄ J® ® i^flÄ l^^^^^fft^ naročnina* Ponovite "i^BSSI Trouble if their business! n. pr. pomaga pri ------------------„ . z materljalom in napravami ce-| vinarjev o verslu avobodl v Slo- lo indyatrijsko zaostala Makedonija. kjer Izdelujejo za progo wníjí sledeč«: "V Sloveniji smo se jrazgovar- jali s profesorjem bogoslovja, ki je bil pred vojno profesor v Mariboru ter še nekaterimi drugimi uglednimi dijaki. Sestali smo se z mnogimi predstavniki katoliške cerkve kakor tudi drugih cerkva, da bi nam razložili stanje svojih cerkva. Med vsemi razgovori, ki smo jih imeli v Jugoslaviji, nismo mogli nikjer slišati, da v Jugoslaviji ni avo-bode vere. Ko smo se razgovar-jali s predstavniki manjšin, so naglasili, da ao m/mere mnogo boljše, kakor pred vojno. Naš čas je bil omejen, zato nismo mogli obisksti vasi, toda, ko smo potovali, smo videli cerkve, ki so bile v zelo dobrem stanju In ljudstvo jih je svobodno obiskovalo. Na ceatl proti Lepoglavl 'smo videli, kako Ijisdstvo popolnoma svobodno tibiskuje msjhno cerkev sv. Marije. Tudi ml smo Jo obiskali In videli takšen verski zanos, ka-k 1 ¿naga nismo opazili nikjer na svetu. Sto in sto kmetov se je vračalo iz U kapelice.** •.J r ti •< i! V NAJSLABŠEM vremenu, poleti la poslmi, so poaebse skupine delavcev drušbe Commonweslth Edison najbolj sspoelene. Podnevi ln ponoči, ko dlvjslo snešne nevtkte. viharji ln nalivi, t« skupine delavcev, delalo sa vaše udobnost In varnoal popravljajo pretrgane šle« vsposlsvljo električni tok v vsskem vremenu. Naš« oskrbovslns moštva pssljo ns šle« po vsem maslu. B.svoJUnl trulci opremljenimi s dvosirsnskiml radio spsrsll. ao t« moštva pripravljena, 4« se odsovejo na klic takel. Ta EdUonovs moštva, ki ao atalno n« dolu, «o isurjans. isnsJdlJlvs ln n« ustrsšons — so v resnici mošje "pri vsmellb," so vsšnl ¿InltelJI Ediaonove ssMoslJlvoall. COMMONWEALTH EDISON COMPANY -------- hoeirra-nrr rr -n—1— ——--- TOVARIŠI POVEST PARTIZANSKE ZVESTOBI TONS SELlSKAR (Nadaljevanje) "Obljubljam, mati! Glava za glavo!" je dejal Pavlek odločno in čutil je krvavo važnost teh besed. "Položi tri prste na grob!" mu je velela mati. Pavlek je tako storil in neka nepojmljiva, velika sila mu je zajemala srce. . 'To je prisega, Pavlek! Zdaj si zvezan na življenje in smrt na svojo obljubo!" de mati in se naglo dvigne. V njenih očeh je ugasnila žalost, Vanje se je vselil odsev nečesa drugega, trdega, pa vendar velikega in mogočnega. Sla sta proti domu trda in krepka in sta se zakopala v delo. Odprta zemlja je klicala, seme je pričelo kaliti! SVET SE JE PODRL Kmalu potem se je vse okoli Kala zavrtelo, kakor da bi se svet snel s tečajev in se sesul. Mostovi so se podirali, strašne razstrelbe so rušile predore in Železniške proge, po zraku so Švigale jate jeklenih ptic na vse strani, žene in otroci so vekali, možje pa, ki so odrinili na vojno, so se že v prvih dneh spopada razbežali. Zdaj so se vračali na svoje domove po vseh cestah in poteh, pa tudi skrivaj po gozdovih, ker nihče nI vedel, kje je sovražnik in kaj hoče. Nekateri se bili še oboroženi, večina pa jih je odmetala orožje že koj v začetku in so bili kar veseli, da se jim ne bo treba boriti, ko so sprevideli, kako je vse zavoženo in izprijeno. Neka čudna, strahotna zmešnjava je zajela vse ljudstvo od enega konca do drugega. Vojska je bila v razsulu, generali in oficirji so se predajali sovražniku, s hiš so visele bele zastave. Mnogi vojaki ao bili potrti, vsi pa so se žu-rili na svoje domove, kajti vrag vedi, kaj bo vsemu temu sledilo. Vsa oblast se je Čez noč razkadila kakor megla. Ljudje so vdirali v zapuščena vojaška skladišča, nasilno odpirali železniške vagone in to-vorili na domove moko, riž, bale usnja, vojaške odeje in obleko, slanino, tobak, orodje vsake vrste . . . Bogastvo je bilo raztreseno vzdolž vseh cest in železniških prog. Kakor da so iz-nenada popustili vijaki slabo sestavljenega velikega stroja. Zdaj leži ta stroj ob cesti in se nikamor več ne gane- Ta je pobral kolesa, drugi pipe in vijake, tretji cevi in zakovice . . . Mar je konec sveta? Ljudstvo je čutilo, da ga v teh dneh razpada nihče ne vlada in ni vedelo ne kod ne kam. Tisti, ki so se znašli v zmešnjavi, ao vozili bogastvo kar z vozovi na svoje domove in pričakovali sovražnika z odprtimi rokami. Ljudske množice pa so bile zbegane in so trepetale. Čutile so, da prihaja nad-nje zlo, kakršnega še ni bilo na svetu. Ko je Pavlek na Veliko soboto čepel spodaj ob robu gozda in napenjal oči v dolino, če bi le zagledal svojega očeta, je opazil, kako se gruča vračajočih ae vojakov ustavila pri njihovi akladovnicl cepanic. No prav, počivajo! Tak« šnih gruč je videl včeraj in danes že precej. Toda čemu razmetavajo njihova polena, da bi jih kokljat Mar so jim na poti? Mar bodo «»-kurili? Gnala ga je radovednost bliže in ker je hodil po gozdni plati, je lahko na skrivaj prav od blizu opazoval vse njihovo početje. In kaj je videl in slišal? . . . Vojaki so zavijali v šotorko lepo, nov strojnico! Nekdo je s kratko vojaško lopato rezal travnate ruše ter kopal v zemljo luknjo, v katero so položili strojnico ter zaboj z municijo, nato pa so jamo zasuli ter jo spet pokrili z rušami ter naložili na vse to že cepanice. 'Tako! Lepšega skrivališča nismo mogli najti, kot je le-tod!" je dejal najstarejši med njimi. "Le prostor si moramo natančno zapomniti in okolico: tam je kapelica, poleg nje velik, košat hrast, kakršnega daleč naokoli ni nobenega, tu pa so tri breze in pod brezami je strojnica!" "In kdaj jo bomo spet dvignili?" 'Tega ti ta hip ne morem povedati. Nemška in italijanska vojska že zasedata naše kraje. Italijani so že v Ljubljani. Zdaj se bomo potuhnili! Toda prišel bo čas, ko bomo potrebovali orožje, da jih preženemo! Kdaj bo to . . .? Ko se bo ves naš narod zavedal, da je ta zemlja samo naša! Hodili bomo med ljudstvo in mu dopovedovali, da je pravica na naši strani, prižigali bomo plamen sovraštva v srcih naših ljudi, v našega delavca, v našega kmeta, v našega študenta . • . takrat pa bomo vsi zgrabili za orožje, ter pognali požrešnega tujca iz naie domovine!" "Da, da, tako bomo storili! In tedaj bomo prišli in izkopali strojnico!" Med njimi je bil mlad, dolg, suh fant z očali. Imel je svetle lase, še ves otroški je bil v obraz, človek bi mu ne bil prisodil niti šestnajst let. Vojaška obleka mu je nerodno visela na telesu, letšajkačo je imel gizdavo potisnjeno postrani ušesa. Kako je le-ta zašel med vojščake? Zamišljeno je strmel v daljavo in bilo mu je hudo, kakor da se vrača s pogreba. "Kar pogum, Marjan!" mu je dejal najstarejši. "Poglejte, tovariši, ta mladenič se je javil kot prostovoljec! Skoraj otrok je še, pa se. je odtrgal od matere, da bi branil svojo domovino. Srečala sva se v Karlovcu, kjer sva vero-lomnim hrvaškim ustašem ušla, ko so nas vse hoteli poklati. Pa se ni bal!" Vsi naši voditelji so nas zapustili.. " je dejal mladenič žalostno. "To me boli. Izdajstvo!" "Da, to je hujše od smrti! Toda zgodilo se bo, kar sem vam pravil. Uprli se bomo sami in dvignili orožje! Takrat bo tisoč in tisoč takih mladih fantov naskočilo sovražnika. Pa tudi tiste, ki so sovražniku pripravili tako lahko pot do nas, kajne Marjan? Pa tudi jaz bom takrat zraven, mi vsi!" "Hvala za te besede, Janez Strnad!" je dejal mladenič, vrgel svoj nahrbtnik na ramo in odšel z ostalimi v dolino proti Ljubljani . . . Pavlek je še dolgo sedel v svojem skrivališču in razglabljal vse to, kar je videl in slišal. V teh dneh se je toliko vsega zgodilo, da se mu kar vrti po glavi in ne more zlepa spraviti toliko teh velikih stvari v sklad- Njegova betič-ka je še premajhna, da bi lepo po vrsti razklala vsako teh posameznih zagonetk v čista zrna. Kopičijo se mu po glavi, rad bi zajel vse naenkrat, da bi mu bile te stvari jasne in razumljive, kakor vse druge na svetu, ki jih je že premozgal. Ko se je med drugimi domislil tudi štrebenkovega Dolfa in trgovca Freceta, je začutil do njiju gnev in stud, do teh mož pa, ki so zakopali strojnico, veliko spoštovanje. Občutil je, da je na Strbenkovl strani nekaj umazanega in grdega, na strani teh vojakov pa nekaj lepega in velikega. Skrivnost pa je vendarle tolikšna, da je ni mogel ohraniti zase, ampak je stekel k materi in ji razodel. (Daljo prihodnjič.) Pomlad v Bosni Miško Kranjec MALA UDARNICA Sedela je na klopi pod košu tim hrastom, ki je stal mod barako in poljem. Do barake je bilo dvajset metrov in tesno ob baraki so hodili brigadirji in bri-gadirke s svojimi skodelicami: delila se Je večerja. In ker je bila "trpe/arija", ki Je stala poleg kuhinje, že polna ljudi, so jo drugi vsak s svojo skodelico mahali v barake. Čeprav se je ie mračilo, je Desa poznala vsakogar, ki je šel mimo nje. Gole noge so jim blestele, prav tako gole roke in obrazi Prostor ssm okrog barak se je zaradi zadnjega dežja spremenil v eno samo morje blata. Ko so bili prišli, so posekali vso tratnico okoli, da je nastal lep pravo-kotntk, sredi katerega so bile zelene kakor otru Je pogledala pa odvrnila: "Ti vedno nedostojno govoriš. Človek sme marsikaj povedati, samo lepo." Zajemalka se Je spet pogreznlla v kotel. In vrsta je H|H«t /ažuboreln. Žuborelo je povsod, najbolj |>a še po barakah. Nekdo Je pel nežno pesem, ki se je tako lepo zlagala z ve černlm nastrojenjem in ki Je »P"minjala na daljne vasi. De-»a je nehote prisluhnila tej pe-snii. ki jo je sama tako rada pelo Tam po njihovih domačih gorah so otroci vedno peli, ko so pa*li. ali, ko so poleti pazili na dozorevajoče lubenice, ker ao Jih srake In vrane hodile naee njat in fr*t. V tisti žarki vr«>-Ičini istgane pokrajine je ta pe j sem zvenela docela drugače, ka-| knr če si jo /spel zvečer, ko je j hlad dahnil na utrujen«, sivo-' rjavo |>okrajino, kjer so bili ze- leni aamo gozdovi. In Desi se je zdelo, da je ista pesem tu spet drugačna, Morda zato, ker je bila tako daleč od doma, od tistih hribov, od tistih mirnih vasi? Ali pa zato, ker je bilo nje no srce ta večer tako razburjeno? Zdaj pa zdaj si je morala položiti roko na prsi, ker se ji je zdelo, da ji srce preveč bije. Srce je bilo in se ni moglo pomiriti in od sreče si Desa niti ni želela pomirjenja svojega sr ca. Ta dan je bil vendarle tako velik, kakor ga še v življenju ni doživela. Bili ao v njenem še mladem življenju lepi dnevi ki jih je vedno tako nestrpno pričakovala in ki nazadnje niso nikdar razočarali. Današnjega pa ni pričakovala, ne, njeno sr ce si v najbolj drznih sanjah nI upalo zaželeli take sreče. Pač spočetka, ko so prišli: takrat je tudi ona hotela postati udarni ca. kakor so to hoteli postati vsi. ki so šli na progo. Tam doma je to upanje bilo še veli ko. Z babico—ip Desa razen ba bl^e in še mlajše sestre ni imela nikogar — sta mnogo govorili < tem. Babica je bila stara žen ska in Je videla tri vojne; v prvi Je zgubila mota in najstarejšega sina. v drugi dva sinova, v zad nji zdaj poslednjega sina in dve hčeri ter nekaj vnukov In vnu kinj. • In od vsega človeškega bogastva, ki ga je imela, sta jI ostali ssmo dve vnučki. na kateri je pazila s skrbnostjo divje j živali, ki se zaveda, da njen rod ne sme propasti. Toda ko so nabirali ljudi za brigado za Mla* PROSVETA dinako progo, ko si je Desa ko maj upala namigniti, da bi tudi rada šla, je babica kratko pomislila in rekla: 'To se razume. Če država kliče mladino, jo potrebuje. Moj mož in moji otroci se niao nikdar obotavljali, ko je klicala domovina. Vedno so bili med najboljšimi ju naki." Desa se je razveselila in rekla: "Junakom dela pravimo udarniki. Udarnica se bom vrnila." Babica je pokimhla in ko je Desa odhajala, sta jo babica in mala Nevenka pospremili, babica jo je blagoslovila, obe pa sta ji klicali, naj se vrne kot udarnica. Udarnika v vasi še niso imeli, toda toliko se je govorilo o udarnikih, da se je babici zdelo aamo dosledno, da poleg junakov v njenem rodu i-majo tudi udarnika. Tedaj je Desa rekla: "Prej me ne pričakujte, dokler ne postanem udarnica." Lahko je bilo doma reči: udarnik! Toda na progi je bilo šestdeset tisoč ljudi, vsi ne morejo posuti udarniki, to je jaano; ker to je čast, ki pripada samo najboljšim. In pri tolikem številu, ki so vsi dobri, postati najboljši . „ 4 Vendar Desa ni obupala, ker ona je obljubila babici, da je prej ne bo, dokler ne bo udarnica. Saj tudi ne more. Babica, je znala toliko velikih stvari povedati o svojem možu o svojih sinovih, hčerah, vnukih in vnukinjah, 1ci so v treh vojnah bili taki junaki, da bi bila sramota za njo in za babico in za padle in vse skupaj. Ali nesreča je bila še v tem, da so jo koj spočetka dodelili za pomoč kuharici. Ko so izbirali kuharico, se je za to delo priglasila ena sama ženska, a za pomoč njej se ni hotel nihče. Kakor nalašč je komandantovo oko obviaelo na njej, Desi: "Ti pojdeš," je rekel.—"Ne grem," se je tedaj uprla Desa in vztre-petala. "Tja že ne grem, pa če me ubijete."—"Zakaj?" se je začudil komandant. Najprej je rekla, da ne gre in ne gre, nazadnje pa povedala: "Jaz sem prišla, in babica me je zato poslal? sem, da postanem udarnica." Komandant jo je nekaj Časa gledal, se smehljal, ker mu je ugajalo, .kako strastno je rekla: udarnica da mora postati. Btla je slabša od drugih, še o-trok. In tani je čakala proga, na kateri so čepele akale, kjer je čakalo ogromno napornega dela. "In vendar pojdeš," je odločil nazadnje. "Ubogala boš." Ubogala je, toda se bridko razjokala. In jokala je še tri dni, dokler si ni dopovedala, da tudi to mora nekdo delati, ne samo kopat. In potem se je z vso strastjo vrgla na delo. Prišel je čai, ko so bili imenovani prvi udarniki. Njihova brigada je imela dva. "To je jasno," si Je rekla Desa z grenkim nasmehom, "kdaj pa so ljudje pri kotlu postali udarniki? Lepa reČ, potem bi lahko postal'kdor koli." Se isti večer je stopila h komandantu brigade in rekla, da ji je kotla dovolj, ker je ona prišla, da tu dela in postane udarnica. "Babici sem rekla, da me prej ne bo domov, dokler ne postanem u-darnica. Pri kotlu pa to ne po- PONDEUEK, 15. SEFTEMRPS , stanem sto let, to je jasno . . ." In še drugih stvari je dokaj povedala. Hoče delati na progi, voziti, kakor delajo drugi! Komandant jo je poslušal, gledal, se nekaj smehljal, potem pa dejal, da tudi pri kotlu mora nekdo delati in da se bo vrnila na svoje dosedanje mesto. Rekla je: "Jaz hočem postati u-darnica ne kuharica! Da bo mojo babico sram? Ona je zgubila v treh Vojnah enajst ljudi. In po vsem tem'naj jaz postanem kuharica? Ne!" Obrnila se je in šla, pa je še rekla: "Rajši grem domov. Pojdem kamor koli delat, bom že postala udarnica. Pri kotlu pa nikdar.", Ni odšla, pač pa se je odpravljala na delo na progi. Ko jo je komandant videl, jo je poklical k sebi in rekel: "Pusti U kramp, kef ni tvoj. Vrni se na svoje mesto. Tistf tvoji predniki, ki so padli, so gotovo ubogali. Misliš, da niao? Potem bi ne padli." Kramp ji je zdrsnil iz rok, pobesila je glavo, zato ker se je spomnila, kako je babica vedno pripovedovala, da so njeni ljudje slišali prvo besedo, kadar je domovina klicala ter da so stali zvesto na svojem mestu, kamor' so bili postavljeni. Šla je s pobešeno glavo mimo brigade. Potem je obmolknila. Samo delala je še. Samo delala. "Rekla bom babici," si je dejala, "da sem ubogala in vse storila, ker sem mogla. Oprostila mi bo, čeprav nisem udarnica." Z globoko vero se je predala delu. Bila je tako rekoč vsak dan pohvaljeni, toda to je šlo mimo nje. Kaj vse te pohvale, ko pa tam daleč v hribih, babica in Nevenka pričakujeta, da se bo vrnila udarnica! In tako so dnevi potekali, šel je drugi mesec h kraju, že so vsi govorili o tem, da pojdejo domov. Poleg tega so govorili še neprestano, ali bo brigada postala udarna ali bo samo pohvaljena. Zatrjevali so, da bi morali postati udarna, ker . . . in navajali so najrazličnejše dokaze. Delali so mnogo več, samo da bi zaslužili to čast. Vse je bilo nekam nestrpno. In zdaj naposled so bili rezultati tu, ker drugi mesec je bil pri kraju. Brigada je bila pohvaljena. Pač p* . . . poleg dveh drugih je bila—Desa proglašena za udarnico. Ko je izvedela, se je zdrznila. Vendar, kakor bi ne verjela. Stopila je do samega komandanta. Ne da bi ji bilo treba vprašati, jo je ta prijel za roko in ji čestital s smehljajočim se obrazom. Desa ni rekla nič, samo obrnila se je in zablodila ven, kakor bi potrebovala zraka. Za-tavala je pod hrast za barako, kjer je bil klop in sedla nanjo, ker se je bala, da sicer pade. Zdaj je sedela tam že celo uro, zvonila z nogami, medtem ko so ji roke padle po nogah kakor mrtve. Sedela je in njena misel je zaplavala daleč proti domu, k babici, k Nevenki. Srce je tako burno bilo. Tisočero misli se je mešalo v njeni glavi, babica, Nevenka, domača vas, država, govorniki z govori. In zdelo se ji je, da ves čas sliši nekoga govoriti: ". . . naša dr- GIVE TO FKHT IKKMHKBSMEIT žava, država herojev iz osvobodilnih bojev bo v dobi petletnega plana ustvarila na tisoče udarnikov, najboljših sinov domovine . . . domovina delovnega ljudstva, domovina udarnikov . . ."A Tedaj Desa ni mogla več, zakrilila je z rokami in vzkliknila: "Joj, udarnica sem postala!" in si zakrila oči z dlanmi. Ta vzklik je bil tako čuden, tako poln nečesa brezmejno velikega, lepega, tako pretresljivega. Srce je nenadoma postalo prepolno radosti, ^eče n.b svojevrstne človeške poboji 'Joj, udarnica sem poSlaia 11 Samo to je zmogla. Toda ali t« ni bilo več ko preveč? Zda lahko pojde domov in zdaj ba bice ne bo sram zaradi maU vnukinje: junakom boja bo zda lahko še prištela njo, udarnico junaka dela. ZASTOPNIKI LIST/ PROSVETE sp vri društveni tajnik* ta talak* i «as¡L M Jih društva IsvottJoT, nastavljeni lokalni ta pot, sa določeaa okraj MUwaaka vain! Barbortch. sa Wla. ks okolico. Anten Jankovtch. aa Clevalan Ohio In okolico. Prank Klun la Chlaholma. Mlai sa CUsholm ln okolico. Prank Cvetan Is Tise HUl Ps« i vso srednje-vzhodno Penno. Anten Zornik la Hermlnie. Ps* i vso aapndno Ponnaylvanljo. Poleg vseh teh pe lahko vsak ¿k ali naročnik sam pošlje svojo naro PROSVETA 2887 So. Lawndale Ave. Chicago. I ■ f«« »------frrrrrrrr« VAŽNO OBVESTILO naročnikom dnevnika Pro.vete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. „ PHILIP GODINA, upravitelj. TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabfla za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleikem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE JIPELIRA KA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . vVsa pojasnila daje vodstvo tiskarn* .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrst* Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 29, Illinois TEL. ROCKWELL 4994 PROLETAREC Je v boju sa pravice delavcev 42 let. NAROČITE SI GA! Stane sa celo leto $3. sa pol leta $1.75, «••••••• • aa tri meeeoe 91. STE SI AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 194 7, ie naročili? Stane 91J0. Za v stari kraj 9145. V salogi imamo tudi Adamičeve ter rasne druge angleške knjige. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišite pe cenik. Naslovi PROLETAREC NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepu lt. redne konvencije ae lahke naroči na list Prosveto la prišteje eden. dva. tri. štiri aH pet članov la ene drušine k eni nareft-nlnL List Prosvete stene sa vee enako, sa člezM ali nečlane 88.00 sa eno letno naročnino. Ker pe členi še plašefe pri asesmente 91J8 ss tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroke. rett. da Je Ust predrag aa člane SNPJ. Liat Prosvete le vaša lastnine la gotovo Je v vsaki druUnl nekdo, ki bi red čltel Ust vsak dan. Pojasnlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti ¿las SNPJ, aU če s* preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član la dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvništvu lists, ln obenem doplsčstl dotitno'vsoto listu Prosvete. Ake tefs ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročniku. Cene listu Prosveto Jet t Za Zdruš. državo In Kanado 98.00 I tednik In.______________8.90 S tednike te._______8.80 8 tednike fas.________4.40 4 tednike in_____8.20 8 tednikov In._____LN Za E vtepe Za Chicago ln okolloo Je I tednik te.---------- 8 tedniki 8 tednike ln. 4 tednike In 8 tednikov la.. Iapelnlte spodnji kupon, priložile potrebne vsote densrjs v pismo In si neročite Prosvete. Ust ki Je vete lest»« PROSVETA. SNPJ. 8987 Se. Lawndale Ave. Hi leaps 88. m. tednik In ga pripišite k meji 2901 S. LAWNDALE AVENUI CHICAGO 2 9. ILLINOIS j { ™