Meta Černigoj »Očjo al treno!« Zapleti z dvojezičnostjo ob železniški progi Trst-Poreč in druga odprta narodna vprašanja v Istri na prelomu 19. v 20. stoletje ČERNIGOJ Meta, prof. zgodovine in italijanščine, mlada raziskovalka, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana 81'246.2(450.36+497.4+497.5) "18/19" 323.14(450.36+497.4+497.5) "18/19" 316.7(450.36+497.4+497.5) "18/19" »OČJO AL TRENO« Zapleti z dvojezičnostjo ob železniški progi Trst-Poreč in druga odprta narodna vprašanja v Istri na prelomu 19. v 20. stoletje Prispevek predstavlja problematiko mednacionalnih sporov v Istri na prelomu iz 19. v 20. stoletje, posebno pozornost pa namenja zapletom ob postavitvi dvojezičnih napisov ob železniški progi Poreč-Trst. V času ostrih mednacionalnih nasprotij je uveljavitev vidne dvojezičnosti pomenila hudo žalitev nacionalnih čustev italijanskega prebivalstva Trsta in Istre, na kar so se odločno odzvali italijanski predstavniki na občinski, deželni in državni ravni, ter s skupno akcijo želeli preprečiti »oskrumbo« italijanskih imen in italijanskega značaja mest. Ob teh dogodkih je postala očitna moč politike, ki je lahko poljubno manipulirala s preprostim prebivalstvom, ter, v skladu z vsakokratnimi trenutnimi interesi, spodbudila ali zatrla proteste in nasilna obračunavanja. Ključne besede: Istra, Parenzana, dvojezičnost, nacionalizem, mednacionalni boji. CERNIGOJ Meta, BA History and Italian, Young Researcher, Institute of Contemporary History, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana 81'246.2(450.36+497.4+497.5) "18/19" 323.14(450.36+497.4+497.5) "18/19" 316.7(450.36+497.4+497.5) "18/19" »OCJO AL TRENO!« Problems with bilingualism along the Trst-Porec railway and other live national issues in Istria at the end of the 19th and beginning of the 20th century The article deals with the problem of national conflict in Istria at the turn of the 19th to the 20th century. Special attention is paid to the complications following the erection of bilingual signs along the Porec-Trst railway. At a time of severe national tension, the implementation of visible bilingualism was highly insulting to the national sentiment of the Italian population of Trieste and Istria. It led to a resolute response by Italian representatives at the municipal, regional and national levels; its common goal was to prevent a "desecration" of Italian names and of the Italian character of the towns. These events made visible the obvious power of politics and its ability to easily manipulate the common people and, depending on the current interests, trigger or suppress protests and violent clashes. Key words: Istria, Parenzana, bilingualism, nationalism, national tensions VSE ZA ZGODOVINO 129 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 Jezikovno vprašanje v Istri in drugod na Slovenskem Druga polovica šestdesetih let je pomenila prelom na političnem prizorišču v habsburški monarhiji. Obnovitev parlamentarnega življenja in sprejetje decembrske ustave leta 1867 sta narodom dala pravico do afirmiranja lastne narodnosti in jezika ter do uveljavitve enakopravnosti vseh deželnih jezikov v šolah, uradih in javnem življenju. Na državnem nivoju je torej obveljala načelna enakopravnost vseh jezikov, ki pa je lokalne oblasti niso spoštovale.1 Od vseh dežel, v katerih so živeli Slovenci, je le Kranjska dobila status dežele s slovensko večino, medtem ko se je na Štajerskem, Koroškem in Goriškem odvijal srdit boj za narodne in jezikovne pravice.2 Podobne so bile razmere tudi v Istri, kjer so Slovenci in Hrvati sicer predstavljali večino prebivalstva, vendar svojih političnih interesov niso zmogli uveljaviti zaradi ekonomske in kulturne podrejenosti italijanskemu prebivalstvu.3 Znameniti 19. člen ustave iz leta 1867 se praktično ni upošteval, boj za enakopravnost na jezikovnem področju pa se je začel šele z nastopom Taaffejeve vlade. Podobne razmere so vladale na celotnem slovenskem ozemlju, kjer lahko opazujemo predvsem nacionalna trenja med Nemci in Slovenci. Zlasti po nastopu Taaffejeve vlade so se nacionalni odnosi tako zaostrili, da dve nasprotujoči si politični usmeritvi nista več našli skupnega jezika niti v vsakdanjem življenju. Za dosego lastnih ciljev sta se začeli posluževati najrazličnejših oblik boja, predvsem pa preko medijev vplivati na ostalo prebivalstvo.4 Drug drugega so obtoževali manipuliranja, izkrivljanja informacij in prikazovanja neresnic ter ob tem prikazovali sebe kot edine prave glasnike resnice. Zelo pogosto je bilo zasmehovanje, poniževanje in odkrito izzivanje nasprotne strani, pa tudi izražanje ogorčenja ob barbarskem ravnanju in prizadetosti lastnega nacionalnega ponosa, saj so vsakodnevni in trivialni dogodki postali razlog JiMJ ^OiitttiKtJ cdCisi/Msfisč-1/. {■'Umah/ /tfc /t&g Lcu) dtlu v ttuS^etiD t? jV--' /ppu&fitfsiiL /Pti ilu-flcvt tj-i ifaii On* ¿^¿¿¿¿/fctJf ^u* , I i ti* M-pUirij¿¿¿O., ¡t-e-t-c ftrfe&i. a'a. ¿Si. ^Ut Mri JliviUk' Oj^^ijiji . M f.l» Protestno pismo občine Koper ministru Wittku zaradi postavitve dvojezičnega napisa (PAKKP 7, Občina Koper, t. e. 279, l. 1902, kat. II/391) za medsebojna obračunavanja in za podpihovanje mednacionalnih sporov.5 Ti so se zlasti v Celju in na celotnem Spodnjem Štajerskem vrstili že od konca osemdesetih let, po svoji vsebini pa so bili povsem enaki obračunom v Istri. Značilne so bile manipulacije z rezultati popisov prebivalstva, saj kategorija občevalni jezik, ki je bila v popise prvič uvedena leta 1880, ni bila primerna za določanje dejanske nacionalne strukture na jezikovno mešanih območjih.6 Tako nemški kot slovenski nacionalizem sta se ideološko 1 Verginella, Govorica nasilja v slovensko-italijanskem nacionalnem konfliktu, str. 456. 2 Čuček, Jezikovne »težave« na Spodnjem Štajerskem v Ta-affejevi dobi, str. 8. 3 Darovec, Kratka zgodovina Istre, str. 194. 4 Čuček, Vpisal se je med Nemce, dasiravno komaj za silo nemško tolče, str. 58. 5 Lep primer tendencioznega poročanja slovenskih in nemških časopisov je poročanje o ustanovitvi Sokolskega društva v Celju leta 1890. Glej: Čuček, Uspehi spodnještajerskih Slovencev v Taaffejevi dobi, str. 235-246. 6 Natančnejši prikaz problematike manipuliranja s popisi prebivalstva na Spodnjem Štajerskem v: Čuček, Vpisal se je med Nemce, dasiravno komaj za silo nemško tolče. 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE i Vl^ithh fflvZ: /¿fau) j'h uSi Ui'Ai-U fct-t fi-i-ntricJ Jm/Uj /K^pk^ ti&rtitij '¿M. /bjuttiii! Stf^mu) ¿'ejAjtitu*'^r o^usui VUm . ¿t d ¿LMt &> t IsLttl id. (ftrfj/iti' JoJih ¿fauUt M i-tf t-t/i-O 4S.- 1 / fviui «/iji.jp 1. ' M,/ij Prošnja občine Koper poslancu Rizziju naj poskuša doseči pri ministru Wittku preimenovanje postajališča v Lazzaretto ali San Canziano. (PAKKP 7, Občina Koper, t. e. 279, l. 1902, kat. II/391) a IilLvui**) ,'itUtfJ flUu h^viu) (^UJ/US t/f/tjH/^jr 'OtžuA «»i i1r/ / vse bolj vkopavala na svojih položajih, vsak Celjan pa se je bil prisiljen opredeliti za eno samo nacionalno identiteto, kar je vodilo v dokončno segregacijo celotnega družabnega življenja v mestu.7 Že manjši dogodki, npr. ustanovitev celjskega Sokola ali pevska prireditev od blagoslovitvi pevske zastave, so izzvali pravo ogorčenje med nemškimi občani, še veliko večjega odmeva pa so bili seveda deležni dogodki, kot je bilo odprtje Narodnega doma v Celju.8 Zaradi razžalitve nacionalnih čustev so se dogajali celo pravi dvoboji,9 vrhunec bojev med Slovenci in Nemci v Celju pa je nastopil ob ustanavljanju slovenske gimnazije, ob čemer je celjsko nemštvo 7 Cvirn, Kri v luft! Čreve na plot!, str. 17-18. 8 Za podrobnejši pregled slovensko-nemških sporov v Celju na prelomu iz 19. v 20. stoletje glej: Cvelfar, „Z Narodnim domom se je celjskemu nemštvu razbila jedna čeljust...", str. 7-44. 9 Studen, Kodeks časti na Slovenskem pred prvo svetovno vojno, str. 309-310. začelo širiti ekstremistične ideje ter se navduševati celo za antisemitizem, vsenemštvo, gibanje Los vom Rom ter teorijo o arijski rasi.10 Med radikalnimi obračuni med celjskimi Nemci in češkimi visokošolci v Celju leta 1899, ki so mesto obiskali v okviru svoje ekskurzije, je prišlo celo do streljanja.11 Istro in Spodnjo Štajersko pa je poleg tega družilo tudi nekaj drugih povsem sorodnih problematik. Na obeh območjih je bila problematična zlasti raba slovenskega jezika v različnih uradih ter vloga uradnikov, ki so večinoma zavirali prodor slovenskega jezika v javno življenje.12 Ves čas je ostajalo aktualno tudi vprašanje rabe slovenskega 10 Cvirn, Boj za Celje, str. 79. 11 Studen, „Bojim se, da bo tekla kri!", str. 1-8. 12 Edinost, 6. 2. 1900, št. 29, XXV, Boj do skrajnosti!!!, str. 1; Edinost, 23. 3. 1900, št. 67, XXV, Jezikovne razmere na c. kr. Oblastih v Kopru, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 jezika v razpravah na sodiščih.13 Nasilni obračuni na Spodnjem Štajerskem so bili povsem primerljivi z najbolj znanimi piranskimi zapleti zaradi postavitve dvojezičnih napisov v letu 1894.14 Problematika dvojezičnosti je bila nasploh vseskozi prisotna, saj je celo na Kranjskem prihajalo do sporov zaradi slovenskih uličnih napisov.15 Tako v Istri kot na Spodnjem Štajerskem je prišlo do ostrih sporov zaradi ustanavljanja slovenske oz. hrvaške gimnazije,16 prisotno pa je bilo tudi vprašanje dvojezičnosti ob železniških progah. Južna železnica na Spodnjem Štajerskem, je bila, za razliko od Kranjske, namreč opremljena le z nemškimi napisi, enako pa je veljalo tudi za napise ob lokalnih železnicah Celje-Velenje in Poljčane-Slovenske Konjice.17 Ob postavitvi železniške proge Grobelno-Rogatec lahko na Spodnjem Štajerskem opazujemo povsem enake prizore, kot so se leto prej odvijali v Istri glede dvojezičnih napisov na progi Trst-Poreč.18 Obračuni med prebivalci na celotnem slovenskem ozemlju nakazujejo, da je ob koncu 19. stoletja nacionalistična ideologija povsem prežela družbeno dogajanje na Slovenskem. Od vsakega posameznika se je zahtevala jasna opredelitev glede lastne nacionalne pripadnosti, namen pa je vedno pogosteje opravičeval sredstva, kar je bilo še posebej pomembno v času, ko so Slovenci vse bolj odločno stopali v boj za lastne pravice in poudarjali vlogo branika države in dinastije ter ob tem iz žrtve vedno pogosteje preraščali v generatorje nasilnih obračunov. 13 Edinost, 16. 2. 1900, št. 38, XXV; Kazenske razprave v okrožju deželnega sodišča tržaškega, str. 1; Edinost, 3. 11. 1902, št. 250, XXVII, Slovenski jezik na deželnem sodišču za kazenske stvari v Trstu, str. 1. 14 Več o nasilnih obračunih ob postavitvi dvojezičnih napisov v Piranu glej: Apollonio, Autunno istriano, 1992; Holz, Češki časopis Politik in revolucija v Piranu leta 1894; Holz, »Krik Istre ne bo ostal neopažen«; Černigoj, Boj za dvojezične napise v Istri v letu 1894. 15 Edinost, 5. 2. 1900, št. 28, XXV, Dr. Tavčar in slovenski ulični napisi, str. 1. 16 Več o zapletih pri ustanavljanju slovenske gimnazije v Celju v: Cvirn, Celjsko gimnazijsko vprašanje (1893-1895), str. 102-111. 17 Slovenec, 17.11.1902, št. 264, XXX, Dvojezični napisi, str. 1. 18 Slovenski narod, 29.10. 1903, št. 258, XXXVI, Dnevne vesti. Dvojezični napisi na železnici Grobelno-Rogatec, str. 3. Razmere v Istri ob koncu 19. stoletja Razmere v Istri so bile po dogodkih v letu 1894 vedno na robu vrelišča. Delo v istrskem deželnem zboru je bilo ves čas ovirano, slovenske in hrvaške poslance je motila predvsem velika vloga občinstva oz. t. i. galerije v dvorani, ki so jo italijanski poslanci v sodelovanju s predstavništvom uporabljali kot dodaten glas ob interpelacijah in glasovanjih. Edinost se je ob tem pritoževala, da se občinstvo »prav fakinski vede proti našim poslancem,« kar naj bi bilo krivo, da je bilo v deželnem zboru pravzaprav nemogoče obravnavati teme, kot so bile gradnja cest, šolstvo, zdravstvo itd.19 Vsi ti izpadi so postavljali pod vprašaj osebno varnost poslancev. Edinost je zapisala: »Res je, da ni rabila (op. Galerija) faktično brahijalne sile proti našim. Ah, ko so strasti tako razvnete, ko je čustvo toli - recimo kar naravnost! - poživinjeno, ali more jamčiti kdo, da ne pride do fizičnega nasilja?!«20 Italijanska stran in časopisje sta poslancem ves čas prigovarjala, da naj za zagotovitev lastne varnosti in boljšega delovanja deželnega zbora popustijo in pristanejo na uporabo italijanščine že zaradi argumenta, »da oni ne umejo našega jezika, mi pa da umejemo njihovega.«21 V koprski mestni deputaciji so dejansko razpravljali kako reagirati na dopise v slovenščini ter dosegli, da jih bodo zavračali, ker naj bi bili »incomprensibili«.22 Sodu je izbila dno že znana odločba, ki je za jezik razprav deželnega zbora določila le italijanščino, kar so se odločili 28. 1. 1898. Na sklep se je takoj odzvala vlada ter s c. k. odlokom izničila sklep deželnega zbora, zaradi česar so se slovenski in hrvaški poslanci tudi vrnili v zbornico. Edinost seveda ni mogla skriti navdušenja, da »najvišji sodnik, njegovo Veličanstvo, naš cesar in kralj, dal je našim prav (.. .)!«23 19 Edinost, 1. 2. 1898, št. 14, XXIII. Deželni zbor istrski in njegova galerija, str. 1. 20 Edinost, 2. 2. 1898, št. 14, XXIII. Osebna varnost poslanca, str. 1. 21 Edinost, 5. 2. 1898, št. 16, XXIII. »Govorite italijanski!«, str. 1-2. 22 »nerazumljivi«, PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1898 - 1902, 86. zasedanje mestne deputacije, 10. 8. 1898. 23 Edinost, 24. 2. 1898, št. 24, XXIII. Najviši reskript in raz-pravni jezik v deželnem zboru istrskem, Deželni zbor istrski, str. 1-2. 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE telegram poslanca rizzija koprskim oblastem o iskanju alternative rešitve s katero bi se izognili dvojezičnemu napisu na koprskem postajališču (PAKKP 7, Občina Koper, t. e. 279, kat. H/355) Kljub dejstvu, da so se poslanci v deželni zbor vrnili, pa zasedanja nikakor niso potekala mirno in že tako zaostrene razmere so se še dodatno poslabšale s posameznimi dogodki, ki so razvneli strasti prebivalstva. V letu 1898 je tako celotno državo pretresla vest o atentatu na cesarico Elizabeto. Ker je bil atentator po rodu Italijan, je to izzvalo burne reakcije, predvsem v Trstu, pa tudi po celotni Istri. Iz Trsta poročajo o hrupnih demonstracijah proti Italijanom, kjer je bilo mogoče slišati: »Fora gli Italiani! Abbasso agli assassini! Evviva l'Austria! Živela Avstrija!« ter še druge vzklike.24 Nemire pa je povzročila tudi novica, da je vlada namenila sredstva za ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu, proti čemur so nastopile praktično vse občine v Istri. V Kopru so pozvali k takojšnji 24 »Ven z Italijani! Dol z morilci! Živela Avstrija!«, Edinost, 12. 9. 1898, št. 172, XXIII. Domače vesti. Sinočnje demonstracije, str. 3. reakciji, saj naj bi bila to nova žalitev za italijanska čustva,25 aferi pa so posvetili tudi zasedanje mestne reprezentance.26 Dogodek so označili kot napad na italijansko narodnost in italijanski jezik, ki naj ne bi bil več nikjer varen, ne v cerkvi, ne na sodišču, ne v šolah niti v deželnem zboru. Župan Belli jih je pozval k dejanjem z besedami, naj ne sprejmejo tega ponižanja, saj bodo sicer »indegni di portare il nome glorioso di stirpe italiana.«27 Italijanski jezik je bil njihova najvišja vrednota, zato so vsem sporočali »guai a chi la tocca!«28 Žalitev se jim je zdela še toliko večja, ker so si sami že več 26 27 28 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1898-1902 , 104. zasedanje, 14. 12. 1898. PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 177. Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1893-1900,10. zasedanje, 20. 12. 1898. »nevredni slavnega italijanskega imena« »Gorje tistemu, ki si ji drzne škodovati« 25 VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 let neuspešno prizadevali za pridobitev sredstev za ustanovitev italijanske univerze v Trstu, poleg tega pa je država tudi zelo slabo finančno podpirala italijansko gimnazijo v Kopru. Dejstvo, da so denar za gimnazijo dobili njihovi nasprotniki, so komentirali z besedami: »A noi dunque si nega cio che per diritto ci spetta, ad altri invece si concede largamente cio che ne il diritto, ne la storia, in que-ste terre, loro consentono.«29 Ob koncu so sprejeli sklep, v katerem so še enkrat izrazili nestrinjanje s to odločitvijo vlade ter opozorili tudi na morebitne posledice za red in mir v deželi zaradi te odločitve. Po njihovem mnenju je namreč deželi grozil nov val nasilja in protestov, zato so svojo odločitev poslali vladi, ministrstvu za uk in bogočastje ter tudi državnemu zboru. Protestu se je priključil piranski mestni svet, ki je dodal tudi svoje nestrinjanje z odločitvijo o uporabi slovenščine pri razpravah na sodišču, saj naj koncesiji ne bi bili posledica realnih potreb, ampak le političnih izzivanj.30 Čeprav je ljudsko obračunavanje ob protestih v Pazinu31 doživelo manjši obseg kot v letu 1894, je očitno, da so vročekrvneži tudi tokrat imeli popolno podporo italijanskih politikov in oblasti, ki je bila prepričana, da podeljevanje jezikovnih pravic Slovencem in Hrvatom pomeni žalitev italijanskega primata v Istri in na Tržaškem.32 V Kopru so se z vprašanjem začeli ukvarjati, ko je prišla v koprsko mestno deputacijo pobuda odvetnika Bartolija, ki je predlagal aktivne priprave za protestni shod proti pazinski gimnaziji.33 Zavzel se je za srečanje v Trstu, kjer bi se srečali župani in delegacije iz vseh istrskih občin in v Kopru so njegovo pobudo takoj podprli. Že na naslednji seji pa so se odločili tudi za ponoven direkten protest v državnem zboru, da bi dosegli preklic dodelitve finančnih sredstev za 29 »Nam se torej zanika, kar nam bi po pravici pripadalo, drugim pa de dovoljuje na široko pravice, ki jim na tej zemlji ne pripadajo ne po zakonu, ne po pravici, ne po zgodovini« 30 PAK, PI36, Občina Piran, t. e. 2. Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1894-1903, 13. 12. 1898. 31 Edinost, 13. 1. 1899, št. 10, XXIV. Domače vesti. Kdo je protestoval v Pazinu, str. 2. 32 Verginella, Govorica nasilja v slovensko - italijanskem nacionalnem konfliktu, str. 455-464, 459. 33 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1898-1902, 106. zasedanje, 4. 1. 1899. hrvaško gimnazijo.34 Koprska mestna deputacija je namenila tej problematiki več zasedanj, kjer so poudarjali, da »l'Imperiale Governo, cio facendo, dimenticava che questa gente slava, d'origine diversa, senza storia comune, fu importata e chiamata ad abitare il nostro paese, dimenticando che gl'italiani rappresentano l'elemento idigeno, l'elemento civile e civilizzatore del paese (.. .).«35 Pravic naj torej ne bi smeli dodeljevati le glede na številčnost, ampak tudi glede na tradicijo in zgodovinsko vlogo posameznega naroda. Glede podeljevanja pravic tudi pravijo: »Gl'italiani dell'Istria non intendono di contendere ad altre nazioni i diritti ch'esse possono reclamare a casa loro, ma intendono e vogliono mantenere il possesso nazionale in casa propria.«36 Poleg tega, da je ustanovitev takega zavoda pravzaprav žalitev za Italijane, naj bi bil tudi povsem nepotrebna, saj »Gli Slavi abitanti la provincia dell'Istria non sentono il reale bisogno di un loro ginnasio in questo paese: i più sono poveri e rozzi contadini che di lettere non sanno, ne vogliono saperne (...).«37 Vlado opozarjajo, da bi veliko bolje investirala svoj denar, če bi namesto te gimnazije ustanovila »un istituto magistrale italiano,« ki naj bi izhajal iz realnih potreb in zgodovinskih pravic.38 Eco del litorale39 je o tej tematiki sicer zapisal, da Slovencem in Hrvatom ne bi smeli braniti izobraževanja v lastnem jeziku, zavedali so se tudi, 34 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1898-1902, 107. zasedanje mestne deputacije, 11. 1. 1899. 35 »Cesarska vlada pa je pri tem pozabila, da so bila ta slovanska ljudstva različnih izvorov in brez skupne zgodovine uvožena za poselitev naše dežele in je pozabila, da so tukaj Italijani prvotni naseljenci in nosilci civilizacije.« 36 »Istrski italijani ne nameravajo niti ne želijo braniti pravic drugim narodom pri njih doma,želijo pa ohraniti oblast v lastni hiši.« 37 »Slovani, ki živijo v Istri, v resnici ne čutijo prave potrebe po lastni gimnaziji: večinoma gre namreč za revne in neuke kmete, ki o šoli ne želijo niti slišati.« 38 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 177. Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1893-1900,12. zasedanje, 14. 1. 1899. 39 Eco del Litorale (1873-1918) je bil nadaljevanje časopisa Il goriziano. Izhajal je dvakrat tedensko v Gorici in se ukvarjal predvsem z verskimi in političnimi temami, prinašal pa je tudi literarne vsebine. Zagovarjal zvestobo papežu, proavstrijske ideje, zvestobo dinastiji in je navadno nasprotoval idejam, ki jih je prinašal iredentistični tisk. V: http://www.larchivio.org/xoom/manifestopropaganda1918. htm, 9/6/2010. 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE telegram poslanca Bennatija koprskemu županu o nadaljnih ukrepih proti postavitvi dvojezičnih napisov ob železniški progi trst-Poreč (PAKKP 7, Občina Koper, t. e. 279, kat. II/410) da Slovenci in Hrvati potrebujejo srednje šole, saj do tistega trenutka niso imeli možnosti nadaljnjega izobraževanja, vendar »l'erigere un ginnasio croato a Pisino, a spese del Governo, e cosa troppo contraria al sentimento di quella citta e alle aspettative degl'italiani,«40 ki so bili prisiljeni sami vzdrževati gimnazijo v Kopru, ki je bila edina z italijanskim učnim jezikom, v ostalih petih šolah v deželi pa je za učni jezik veljala nemščina.41 S to tematiko so se precej ukvarjali tudi v Piranu, kjer so odločno protestirali proti vladi, ki je očitno privilegirala »le non mai saziate brame dell'elemento croato a danno 40 41 »Ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu na vladne stroške pa je stvar, ki je preveč v nasprotju s čustvi tega mesta in s pričakovanji Italijanov.« Eco del litorale, 13. 1. 1899, št. 5, XVIII. Dall'istria meridionale, str. 1. dell'indigeno elemento italiano della Provincia«42 in preusmerja finančna sredstva iz drugih italijanskih izobraževalnih zavodov ter jih namenja Hrvatom. Na hrvaško gimnazijo bi bili pripravljeni pristati le v primeru, če bi jo bili Slovani sposobni vzdrževati sami, nikakor pa se ne strinjajo z načrtom, ki je predvideval, da bi hrvaška gimnazija na koncu pristala na plečih Italijanov,43 zato so se odločili tudi za ponoven protest v državnem zboru.44 Slovenci, ki so bili po pisanju Edinosti zgled domoljubja, so bili na prelomu iz 19. v 20. stoletje 43 44 »nikoli site apetite hrvaškega elementa, na škodo Italijanov v deželi.« PAK, PI36, Občina Piran, t. e. 2. Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1894-1903, 1. zasedanje, 10. 1. 1899. PAK, PI 36, Občina Piran, t. e. 2. Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1894-1903, 2. zasedanje, 2. točka, 23. 2. 1899. 42 VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 tudi deležni vseh vrst napadov in žalitev. Tako naj bi nekemu Slovencu uslužbenec na pošti v Trstu zabrusil: »Mostro di un macaco, .. .vengo foro, ti do un sciafo!«45 le zato, ker je neko uslugo zahteval ob neprimernem času v slovenščini,46 v Krkavčah pa naj bi hudo pretepli kaplana Čemažarja le zato, ker je na šagri »vzdignil klobuk ter opetovano zakričal 'Živio!'.« Edinost sicer pravi, da ne vedo »kakšna muha je pičila tamošnjega kapelana,« da pa to vsekakor ni bil pravi razlog, da so ga »tepli do krvavega«.47 Jezikovna problematika je tako ostajala ves čas v ospredju - vsi boji so bili pravzaprav boji za pravico do uporabe lastnega jezika, bodisi v cerkvi, železniško postajališče v Vižinadi z vidnim dvojezičnim napisom na stranskem pročelju (Brate, Tadej:Parenzana: železnica za vse čase. Ljubljana: Kmečki glas, 2007, str. 67) šolah, deželnem zboru ali na sodišču.48 Stanje na teh področjih se ni izboljševalo, ves čas so se odvijale majhne bitke za prestiž, pravih vsebinskih vprašanj pa ni bilo mogoče rešiti.49 Italijani so, podobno kot Nemci, v deželnem in državnem zboru vodili pravo kampanjo za svoje pravice in za svoj jezik. Oblasti so pozivali, de se pri dodeljevanju pravic Slovencem in Hrvatom ne bi smeli opirati le na materialne in statistične podatke, ampak tudi na zgodovino, tradicijo in na gospodarsko-soci-alne odnose v pokrajini ter tako končati krivične napade na Italijane.50 Italijanski politiki so se svoje 45 »Pošast opičja! Če pridem ven, ti dam tako klofuto...« 46 Edinost, 7. 12. 1899, št. 279, XXIV. »Avita coltura« na c. kr. tržaški pošti, str. 3. 47 Edinost, 7. 8. 1899, št. 179, XXIV. Obupen klic iz Istre v »Piccolovi« osvetljavi, str. 3. 48 Edinost, 15. 3. 1898, št. 32, XXIII. Obljube in - dejstva, str. 1. 49 Edinost, 12. 4. 1898, št. 47, XXIII. Demonstracija, str. 3. 50 Edinost, 6. 5.1898, št. 68, XXIII. Politični pregled. Državni zbor, str. 2. nadvlade ves čas oklepali s trdno strategijo, ki so jo ponazarjale besede nekega italijanskega poslanca v tržaškem deželnem zboru: »Due soli sarebbero i mezzi per tener soggetti questi popoli: l'ignoranza e la poverta.«51 Dvojezični napisi ob železniški progi Trst-Poreč V prvih letih 20. stoletja so ponovno izbruhnile polemike o dvojezičnosti, tokrat glede krajevnih napisov ob železniški progi Poreč-Trst.52 Gradnja železnic se je v Istri53 začela v sedemdesetih letih, do leta 1887 pa so bile zgrajene proge Divača-Pulj, Kanfanar-Rovinj in Trst-Sv. An-drej-Hrpelje-Kozina,54 ki pa niso sledile potrebam lokalnega prebivalstva. Istega leta je nastal tudi idejni projekt za izgradnjo proge Trst-Buje-Poreč, leta 1894 je istrski deželni zbor sprejel zakon o gradnji lokalne železnice od Trsta do Poreča, trasa pa je bila dokončno določena šele leta 1897.55 Slovenci in Hrvati so bili nad izgradnjo železnice sprva navdušeni, saj je poslanec Laginja zanjo odkrito lobiral celo v dunajskem parlamentu.56 Kmalu pa je prevladalo prepričanje, da se je potrebno proti progi boriti, saj naj bi služila zgolj italijanskim nacionalistom v Istri in Trstu, ki so se želeli predvsem povezati med seboj.57 Železnico so, zaradi njene počasnosti,58 dragih vozovnic, in nesreč, ki so se 51 »Samo na dva načina lahko ohranimo podrejenost teh ljudstev: z nevednostjo in revščino.«, Edinost, 25. 8. 1898, št. 158. Politični pregled. O razmerah v Istri, str. 2. 52 Natančneje o izgradnji železniške proge Trst-Poreč in njenih tehničnih značilnostih glej: Brate, Parenzana; Roselli, Draga Parenzana!; isti, La Ferrovia Trieste-Buie-Parenzo; isti, La ferrovia Trieste-Parenzo. 53 Natančneje o železniških progah v Istri glej: Jenko, Istrske železnice. 54 Brate, Parenzana, str. 15. 55 Brate, Parenzana, 16-19. 56 Slovenec, 15. 1. 1897, št. 11, XXV. Državni zbor. Iz budge-tnega odseka, str. 1. 57 Kramar, Narodna prebuja istrskih Slovencev, str. 255. 58 Vlak, ki je ob 9.50 zapustil Trst, je v Poreč prispel predvidoma šele ob 17.10, popoldanski vlaki pa so morali celo prenočiti v Bujah, zato je pot do Trsta do Poreča lahko trajala tudi več kot 13 ur, kar je bilo precej več, kot je sicer trajala vožnja s parnikom. Eco del Litorale, Echi del Li-torale. Linaugurazione del secondo tratto della ferrovia Buie-Parenzo, 17. 12. 1902, št. 140, XXXI, atr. 3. 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE železniško postajališče v Vižinadi z zgolj italijanskim napisom na glavnem pročelju (Roselli, Giulio: La Ferrovia Trieste-Buie-Parenzo e i problemi ferroviari dell'lstria e di Trieste. Trieste, Castelfranco Veneto, Grafiche Trevisan, 1972, str. 298) neprestano dogajale,59 označili za nepotrebno in za potrato denarja.60 Navdušenje je ohranil le časopis Eco del litorale, saj naj bi železnica po njihovem mnenju prinesla razvoj trgovine, mesta in trgi naj bi se zbudili iz svojega dolgoletnega spanca, v katerega so bili zazibani prav zaradi slabih prometnih povezav, železnica pa naj bi zaradi svoje slikovite trase postala tudi prava turistična znamenitost, saj naj bi potnikom ponujala neverjetno očarljivo panoramo. Povsem pa so zaupali besedam ministra za železnice, ki je poslancema Rizziju in Bennatiju obljubil, da ob progi ne bo vidne dvojezičnosti.61 Tudi pred otvoritvijo drugega dela proge, so o novi pridobitvi poročali vzneseno, saj naj bi proga prinesla življenje v kraje, ki jih je odlikovalo predvsem vinogradništvo in oljkarstvo, postaje so se jim zdele lepe, dobro grajene in v okras posameznim 59 Edinost, 18. 1. 1902, št. 14, XXVII. Vesti iz ostale Primorske. Nesreča na ozkotirni železnici Trst-Poreč, str. 3. 60 Slovenec, 21. 3. 1902, št. 66, XXX. Tužna Istra, str. 1. 61 Eco del Litorale, 17. 1. 1902, št. 6, XXXI. Ferrovia istriana, str. 2-3. krajem, pomembno pa se jim je zdelo tudi dejstvo, da je vzporedno z gradnjo železnice potekala tudi gradnja telefonskega omrežja. Kljub navdušenju so izražali dvom o varnosti proge, nevaren naj bi bil odsek pri Grožnjanu,62 do podorov pa je prihajalo tudi pri Završju.63 Razočaranje nad progo je kljub vsemu raslo in po začetnem navdušenju je celo Eco del Litorale železnico označil za »disastro ferroviario«.64 Časopisje je veliko pozornost namenjalo predvsem nesmotrnosti investicije, slabi izvedbi in neštetim napakam, ki so bile storjene ob gradnji proge. Zaradi slabega projektiranja in neupoštevanja geografskih in geoloških značilnosti terena, je prihajalo do vdiranja proge na močvirnatih področjih in podo-rov na klifih ob obali, prav tako pa niso upoštevali Eco del Litorale, 31. 10. 1902, št. 121, XXXI. Echi del Litorale. Dall'Istria, str. 2. 63 Eco del Litorale, 10. 12. 1902, št. 137, XXXI. Echi del Litorale. Ferrovia Trieste-Parenzo, str. 2. 64 »železniška polomija«, Eco del Litorale, 12. 12. 1902, št. 138, XXXI. Echi del Litorale. La nostra ferrovia, str. 2. VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 vpliva burje,65 ki je občasno povsem onemogočala promet, kar je ustvarjalo vtis, da bo vlak lahko vozil le ob lepem vremenu.66 Proga, ki so jo začeli graditi v letu 1899, je bila namreč grajena kot lokalna železnica nizkih hitrosti, zato cestni prehodi niso bili zavarovani z zapornicami, na progi pa ni bilo niti signalnih naprav. Odprtje prvega dela proge 1. aprila 1902 je minilo brez slavnostnih prireditev in visokoletečih besed ter povsem v senci sporov glede vprašanja dvojezičnih napisov ob progi.67 Italijansko časopisje je železnici očitalo, da zaradi svojih dimenzij in počasnosti, bolj spominja na igračo, da je počasna in lena kot želva ter da očitno ni bila zgrajena iz ekonomskih razlogov temveč da je vladi služila predvsem kot sredstvo za razširjanje slovanskega elementa v pokrajini. Jezikovna zmešnjava, ki jo je prinesla v Istro jih je še najbolj spominjala na Babilon, saj so bile povsem italijanskim imenom naselij dodane še »nekakšne leteče strešice« in jih izmaličili do nerazpoznavnosti in to kljub temu, da se je prebivalstvo že neštetokrat izreklo proti dvojezičnim napisom v italijanskih naseljih.68 Na dan pa so kmalu začele prihajati tudi druge pomanjkljivosti, saj se je proga, katere izgradnja je stala več kot 9 milijonov goldinarjev, izkazala za tehnično povsem neustrezno, dela so zamujala,69 zato je otvoritev proge potekala v precej klavrnem vzdušju. Večina prebivalstva o dogodku sploh ni bila obveščena,70 celo mediji pa so novico o otvoritvi objavili z zamudo ter z nekoliko skep-tičnosti.71 Časopisje je vlado odločno pozivalo, naj se, raje kot z vprašanjem dvojezičnih napisov, ukvarja z varnostjo: pri Žavljah je burja prevrnila vlak že na poskusni vožnji, medtem ko si je vlak med Izolo in Semedelo očitno »zaželel okusiti slanost morja« in 65 L'Indipendente, 1. 3. 1902, št. 8572, XXVI. Gazzettino di citta. Della ferrovia Trieste-Parenzo, str. 2. 66 L'Indipendente, 29. 4. 1902, št. 8621, XXVI. Gazzettino di citta. La ferrovia »tempo permettendo«, str. 2. 67 Brate, Parenzana, str. 20. 68 L'Indipendente, 31. 1. 1902, št. 8550, XXVI. Gazzettino di citta. La ferrovia di Babele, str. 2. 69 Eco del Litorale, 10. 3. 1902, št. 28, XXXI. La ferrovia is- triana, str. 3. L'Istria, 12.4.1902, št. 1029, XXI. Cronaca. L'inaugurazione del tronco ferroviario Trieste-Buie, str. 3. Edinost, 2. 4. 1902, št. 73, XXVII. Tržaške vesti. Otvoritev proge Trst-Buje nove istrske lokalne železnice »Trst-Poreč«, str. 2. E. Roncalli: Potovanje s Parenzano ob burji (http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html) 70 Stane Kumar: Parenzana (http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html) se je zato prekucnil čez bankino in končal v morju. Vsak podoben incident so pospremili s precejšnjo mero sarkazma in privoščljivosti, ob enem pa so izražali tudi ponos, da živijo v edini državi na svetu, kjer morje ni ovira za železnico.72 O hitrosti železnice je posmehljivo pisal tudi L'Indipendente, saj naj bi bila proga do Trsta do Poreča le še ena od lokalnih železnic, ki so bile priljubljena tema karikaturistov satiričnega časopisa Fliegende Blätter. Ta je pogosto upodabljal počasne vlake, ki jih je bilo mogoče prehiteti peš, potniki pa so lahko kar med vožnjo izstopili, na travniku nabrali marjetice ter se nato povsem mirno vrnili na vlak. Značilnost teh prog so bili tudi številni postanki, saj naj bi se vlak ustavljal vsakokrat, ko je katerega od potnikov zabolel trebuh ali pa se je na progi pasel osel. Potovanje od Trsta do Kopra 72 L'Indipendente, 4. 2. 1902, št. 8553, XXVI. Gazzettino di cittä. Le delizie della ferrovia istriana, str. 2. 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE je resnično trajalo kar uro in dvajset minut, pot do Buj pa je trajala kar tri ure.73 Najprej je bil dokončan nekaj več kot 88 km dolg odsek od Trsta do Buj s postajališči Trst Sv. Andrej, Milje, Škofije, Dekani, Koper, Izola, Sv. Lucija, Sečovlje, Savudrija in Buje.74 Proga je najprej začela delovati za potniški promet, za tovorni promet pa šele kasneje, saj so jo morali zaradi tehničnih pomanjkljivosti večkrat popravljati. Slavnostno odprtje so nato napovedali za december, ko je bil dokončan tudi del železnice med Bujami in Porečem, vendar nazadnje ni prišlo niti do tega.75 Drugi, nekaj več kot 63 km dolg odsek, je bil namreč brez večjih slovesnosti in ob skoraj popolnem medijskem bojkotu z obeh strani predan v uporabo 15. 12. 1902.76 Vprašanje dvojezičnosti je začelo stopati v ospredje že v novembru leta 1901, ko je postalo jasno, da namerava vlada postaviti na postajališča dvojezične table. Minister Wittek je najprej sklenil, da bodo postajališča poimenovana s krajevnimi imeni, ki so zapisana na uradnem zemljevidu monarhije v merilu 1:75.000, imena v notranjih prostorih in na železniških prehodih pa naj bi bila zapisana v treh uradnih jezikih območja: nemškem, italijanskem in slovenskem oz. hrvaškem. Trojezič-nost naj bi bila po njegovem mnenju potrebna iz čisto praktičnih razlogov, pa tudi kot izraz spoštovanja do različnih narodnosti monarhije. Podoben sistem je že veljal tudi ob progah Divača-Pulj in Trst-Hrpelje, čemur naj ne bi v preteklosti nihče nasprotoval.77 Stane Kumar: Parenzana (http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html) Slovenci in Hrvati so si že zgodaj začeli prizadevati za postavitev dvojezičnih napisov. Vjeko-slav Spinčic78 je že leta 1899 naslovil interpelacijo na Ministrstvo za železnice, v kateri je zahteval, da se napisi ob železnici prilagodijo prebivalcem, kar je ministrstvo v letu 1902 dejansko tudi potrdi-lo.79 Tudi časopisje, tako slovensko kot italijansko, se je s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov ukvarjalo že pred otvoritvijo proge. Slovenec80 je tako že leta 1901 poročal o protestu občin Dolina in Dekani, ki sta protestirali proti postavitvi zgolj italijanskih napisov ob trasi nove železnice. Občinski veljaki so se uprli nameri, da bi ta »nepotrebna železnica, ki so si jo Italijani zgradili v osebno zabavo«, plačati pa jo bodo morali slovenski in hrvaški kmetje, postala sedaj še sredstvo za dokazovanje italijanskega značaja dežele. Ni se jim namreč zdelo pravično, da je o vsem odločal kar predsednik delniške družbe, ki je z železnico upravljala, saj je 78 75 76 77 LIndipendente, 9. 1. 1902, št. 8531, XXVI. Gazzettino di citta. La ferrovia Trieste Parenzo, str. 2. Slovenec, 4. 4. 1902, št. 76, XXX. Dnevne novice. Proga Trst-Buje, str. 3. Slovenec, 17.1.1902, št. 13, XXX. Dnevne novice. Železnica Trst-Poreč, str. 3. Slovenec, 23. 12. 1902, št. 294, XXX. Dnevne novice. Primorske železnice, str. 2. Roselli, Draga Parenzana!, str. 39-41. 80 Vjekoslav Spinčic (1848-1933), politik, poslanec in publicist. PolegMatka Laginje (1852-1930) in Matka Mandica (1849-1915) je bil glavni predstavnik mlajše generacije pravaško usmerjenih istrskih hrvaških politikov, ki so se zavzemali za skupni nastop s Slovenci proti italijanskemu nacionalizmu. Skupaj so sooblikovali časopis Naša Sloga, (IS, str. 436; 467;740). Glej tudi Strčic, Hrvatski istarski trolist. Milanovic, Hrvatski narodni preporod u Istri, knj. 2, str. 415-416. Slovenec (1873-1945), vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem. Izhajal je v Ljubljani trikrat tedensko, 1883 je postal dnevnik. S podporo programa Katoliške narodne stranke in SLS je prestavljal protiutež liberalnemu Slovenskemu narodu (ES 11, str. 295). 73 74 79 VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 železniška postaja v Izoli (Zbirka Mestne knjižnice Izola) bil to nihče drug kot deželni glavar Campitelli.81 Z olajšanjem so torej poročali o postavitvi trojezičnih napisov na vseh postajališčih vzdolž železnice, razen v Kopru, kjer napis »Capo d'Istria - Koper« še ni bil pritrjen,82 saj si je Koper z ostrimi protesti proti postavitvi dvojezičnih napisov začel prizadevati, da bi mu bil priznan poseben status. Dvojezični napisi naj bi bili namreč nasprotni italijanskemu značaju istrskih mest ter so po mnenju italijanskih politikov predstavljali žalitev za italijanske prebivalce in so zato že povzročili »un generale disgusto della cittadinanza«.83 S protestnim pismom so se obrnili na Ministrstvo za železnice že pred otvoritvijo proge,84 spor glede krajevnih napisov pa je nato doživel svoj vrhunec v letu 1902, ko se je začela borba za vsak napis posebej. Aktivno vlogo je v istem obdobju odigralo tudi politično društvo Edinost, ki je s pritožbo pri ministrstvu za železnice doseglo, da vsi napisi ob progi niso bili izključno italijanski, kar so si šteli za velik uspeh.85 Slovenec, 28. 12. 1901, št. 298, XXIX. Dnevne novice. Istrska deželna železnica Trst-Poreč in slovenščina, str. 4. Slovenec, 17.1.1902, št. 13, XXX. Dnevne novice. Železnica Trst-Poreč, str. 3. »splošen odpor med prebivalstvom«. 84 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 275, l. 1901, kat. II/3746. 85 Slovenec, 4. 11. 1902, št. 253, XXX. Občni zbor »Edinosti«, str. 1-2. 83 Časopisje je v boju proti in za dvojezičnost odigralo pomembno vlogo. VIstria86 je burno reagirala že 1. februarja. Kot so zapisali, se je ravno zdelo, da je čas takšnih žalitev minil, ko je vrhovna oblast presenetila z novico, češ da bodo ob železniški progi Poreč-Trst postavili ne le napise s pradavnimi, zgodovinskimi in originalnimi imeni, ampak da jih bodo krstili tudi z izmišljenimi slovanskimi poimenovanji. Po posredovanju ministra za železnice, so se duhovi nato začasno pomirili, saj naj bi jim bilo zagotovljeno, da bo italijanski značaj mest spoštovan, drugi jeziki pa naj bi se pojavljali le na obvestilih, ki bodo visela v notranjosti postajališč. Razmere se po prvem razburjenju še niso pomirile, ko jih je pretresla novica, da je minister svojo obljubo prelomil in se odločil za vidno dvojezičnost. Prvi žrtvi tega odloka sta bili postajališči Koper in Milje, sledili pa naj bi jima še drugi kraji ob progi. LIstria je tako poročala, da je dogodek izzval nezadovoljstvo in precejšnje nemire v Kopru, vrelo pa je tudi med prebivalci drugih krajev ob progi, saj so se zavedali, da jih čaka podobna usoda. Železnica, ki naj bi prinesla napredek in veselje in 86 LIstria (1882-1903) je izhajala v Poreču in veljala za naslednico koprskega izrazito iredentističnega časopisa LVnione (1874-1881). Prinašala je predvsem ideje italijanskih liberalnih in iredentističnih krogov (IS, str. 342). 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE Emil Gazič: Vlak v Strunjanu (http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html) za katero je bilo potrošeno toliko denarja, jim je torej očitno prinesla le ponižanje, zamere in razočaranje. Llstria je spodbujala vse prebivalce, naj ne ostanejo ponižni in krotki, ampak naj se pridružijo poslancem v deželnem zboru, ki že poskušajo po uradnih poteh doseči razveljavitev odloka, z vsemi silami pa naj bi podprli tudi prebivalce mest, ki so s temi napisi že »onesnaženi«.87 Eco del Litorale je poročal celo, da je bilo vznemirjenje in nezadovoljstvo med istrskim prebivalstvom tolikšno, da so se odločili prestaviti otvoritev proge, ki je bila sprva predvidena 5. februarja, saj so se bali izbruha večjih izgredov.88 Po poročanju L'Istrie so na »novo brutalno žalitev italijanskega značaja občine« med prvimi reagirali na zasedanju občinske reprezentance v Poreču. Župan Giuseppe Calegari je stopil v bran najsvetejši med vsemi pravicami - nedotakljivosti nacionalne celovitosti mesta ter obenem protestiral 87 L'Istria, 1. 2. 1902, st. 1020, XXI. Ancora tabelle bilingui, str. 1. 88 Eco del Litorale, 7. 2. 1902, st. 15, XXXI. Echi del Litorale. Parenzo, str. 2 proti dvoličnosti ministra za železnice, ki je njihove zahteve najprej podprl, nato pa na svojo obljubo pozabil. Tudi poslanec Pesante je na tem zasedanju poudaril pomen ohranjanja italijanskih krajevnih imen, ki že s svojim italskim zvenom pričajo o italijanski pripadnosti celotnega področja, medtem ko naj bi bila slovanska krajevna imena zgolj izumi hrvaških leksikografov. Pesante je poudaril, da bi istrske občine zagotovo zavrnile gradnjo železnice, če bi bile prej obveščene, da jih čaka taka žalitev, ki je bila po svoji razsežnosti še veliko hujša od tiste, proti kateri se je hrabro uprl Piran leta 1894.89 Poudaril je tudi pomen skupnega nastopa in odločnega odpora vseh prizadetih občin proti tej odločbi ter ministra Wittka pozval, naj spoštuje nacionalna čustva lokalnega prebivalstva.90 89 V nadaljevanju so bili italijanski predstavniki bolj previdni in so tako npr. podprli gradnjo tramvajske proge Trst-Op-čine le pod pogojem, da bodo napisi ob novi progi zgolj v italijanskem jeziku, izključno italijanske narodnosti pa naj bi bilo tudi osebje na novi progi. Slovenec, 30. 4. 1902, št. 98, XXX. Električna železnica iz Trsta na Opčino, str. 3. 90 LIstria, 1.2. 1902, št. 1020, XXI. Cronaca. Contro le tabelle trilingui, str. 2-3. VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 Odloku so se uprli tudi v Trstu in Rovinju, kjer so poudarjali, da železnica prečka popolnoma italijansko območje in da gre torej za hudo žalitev nacionalnih čustev, za vsako ceno pa naj bi bilo potrebno preprečiti postavitev dvojezičnih napisov v Miljah in Kopru, kjer naj bi se postavili prvi napisi.91 Edinost je o zasedanju tržaškega mestnega sveta zapisala: »Gospoda Lahi so zopet enkrat zajahali svojega polomljenega rozinanta i. e. svojo plesnjevo kulturo, se postavili v patetično pozo ter izpustili svoje običajne tirade o svoji moči, o svoji kulturi, o italijanstvu Istre, o tem, kako hoče vlada žaliti laški narodni ponos z dvojezičnimi napisi na postajah nove istrske železnice itd. itd.« Ob tem je bil zanimiv zlasti odgovor vladnega zastopnika, viteza Jettmarja, ki je prisotne opomnil, da tržaški mestni svet nima pristojnosti glede določanja o krajevnih napisih v krajih v Istri. Po Jettmarje-vem mnenju bi morali biti Italijani zadovoljni že s tem, da je bila na napisih italijanščina povsod postavljena na prvo mesto, nad čemer pa je bila seveda ogorčena Edinost, saj so bili prepričani, da si Italijani takšne časti ne zaslužijo. Napačno naj bi bilo namreč prepričanje, da se je železnica gradila izključno na stroške dežele, saj naj bi država za gradnjo prispevala več kot 10.000.000 kron, dežela pa 1.400.000 kron, železnica pa naj bi bila tako zgrajena pretežno s slovanskim denarjem. Jettmar je italijanske predstavnike miril tudi z besedami, da zaradi dvojezičnih napisov sami ne bodo nič na slabšem ter da z ukrepom niso želeli žaliti njihovih nacionalnih čustev.92 O zasedanju tržaškega mestnega sveta je poročal tudi Slovenec, ki je neute-meljenost italijanskih zahtev podkrepil z dejstvom, da je v koprskem okraju živelo 31.103 Italijanov in kar 42.419 Slovencev, kar je vlado pravzaprav tudi prisililo, da je sprejela odlok o dvojezičnosti.93 Na vsak način so poskušali dokazati lastno avtohtonost na področju Istre, zato je Edinost dokazovala starodavnost slovanskih poimenovanj ter slovanskih korenin v Istri s tem, da je prvotno razrušeno Castrum Muglae v letu 1311 povsem obnovil in ji dal slovanski značaj knez Krsto Frankopanski, ime Koper pa naj bi izhajalo iz staro latinskega imena 91 LIstria, 8. 2. 1902, št. 1021, XXI. Cronaca. Proteste contro le tabelle trilingui, str. 2-3. 92 Edinost, 1. 2. 1902, št. 26, XXVII. Tržaške vesti. Mestni svet, str. 2; Edinost, 3. 2. 1902, št. 27, XXVII. Tržaške vesti. Mestni svet, str. 2. 93 Slovenec, 3. 2. 1902, št. 27, XXX. Dnevne novice. Tržaški mestni svet in slovenščina na napisih, str. 3. DIVAČA HRPELJE f!'IJLA železniške proge v Istri: ozkotirna železnica Trst-Poreč in železnica Trst-Hrpelje-Pulj. (http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html) Capris, kar naj bi pomenilo, da so bili Slovani v Istri navzoči že v 4. stoletju. Istrska javnost je bila tako postavljena pred novo vprašanje, ki je dvigalo mnogo prahu in grozilo, da bo dobilo enake dimenzije, kot jih je imelo vprašanje ustanovitve hrvaške gimnazije v Pazinu in še pred tem dvojezičnosti na sodiščih.94 Edinost je reagirala tudi na pisanje Il Piccola, ki ga je skrbelo za varnost potnikov, saj naj tudi slovenski in hrvaški potniki ne bi razumeli slovanskih napisov ob železnici. Poleg napisa »Pozor na vlak« naj bi bilo torej potrebno dodati tudi napis »Očjo al treno!«, ki naj bi bil tem prebivalcem bolj razumljiv. Edinost jim je priporočala, naj si raje na svoja čela napišejo opozorila »Ocio al cretinismo del Piccolo!«95 Italijane so obtoževali, da spreminjajo slovenska poimenovanja, 94 Edinost, 5. 2. 1902, št. 29, XXVII. Boj za in proti dvojezičnim napisom na novi železnici istrski, str. 1. 95 »Pozor na Piccolovo kretenskost!«, Edinost, 5. 2. 1902, št. 29, XXVII. Tržaške vesti. Zopet je pricapljal, naš prijatelj »Piccolo« namreč, str. 2. 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE saj naj bi Postojna tako nasilno postala Postumia, Boljane naj bi se spremenile v Bagnoli, Trebče v Trebiciano, Padrič v Padriciano itd. poleg tega naj bi narečni besedi »ščavo« dali pomen, ki označuje človeka, »nevrednega vsakršnega spoštovanja, ki je pravi izvržek in podlež ter norc in sedemkrat prekuhan bebec«.96 Reakcija iz Kopra je sledila takoj, ko se je razširila novica o postavitvi dvojezičnih napisov. Že 4. decembra so sklicali zasedanje mestne reprezentance, kjer so izrazili prizadetost svojih italijanskih čustev in se dogovorili o naslednjih korakih skupaj z italijanskimi poslanci na Dunaju.97 Italijanski poslanci v državnem zboru so začeli z ostrimi pritiski, v parlamentu pa so se posluževali celo obstrukcije.98 Skupen nastop je kmalu prinesel rezultate, zato so poslali telegrame vsem istrskim občinam, v katerih so jim naročili, naj začasno odpovejo vsakršne demonstracije in se odpovejo vsem protestom. Pogajanja med italijanskimi predstavniki in vlado so se namreč začela uspešno, zato je bilo mogoče upati na popoln uspeh. Prvi napredek je bil viden že po nekaj dneh, ko je v Koper prišla odredba, naj do nadaljnjega prekinejo vse aktivnosti v zvezi s postavljanjem dvojezičnega napisa.99 Predsedniku vlade in ministru za železnice so pošiljali telegrame, v katerih so izražali željo po zgolj italijanskih napisih,100 poslanec Bennati pa je nato dejansko dosegel začasno odložitev postavitve napisa »Ca-podistria-Koper«. »Odvraten napis«, kot so ga poimenovali, je bil povsem v nasprotju z vsem, kar je minister predhodno obljubil italijanskim poslancem, prizadel je njihova najgloblja čustva,101 zato so o njem razpravljali tudi na naslednjih zasedanjih koprske mestne deputacije.102 96 Edinost, 5. 2. 1902, št. 29, XXVII. Tržaške vesti. Kdor seje veter, žanje vihar, str. 2. 97 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 275, l. 1901, kat. II/3746. 98 LIndipendente, 1. 3. 1902, št. 8572, XXVI. Gazzettino di citta. Della ferrovia Trieste-Parenzo, str. 2. 99 LIstria, 8. 2. 1902, št. 1021, XXI. Cronaca. Per le tabelle della ferrovia Trieste-Prenzo, str. 3. 100 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 279, l. 1902, kat. II/355. 101 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1898-1902, 78. zasedanje, 22. 1. 1902. 102 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki za- sedanj mestne deputacije 1898-1903, 80. zasedanje, 2. 2. 1902. Če so še v letu 1900 z vsemi sredstvi lobirali, da bi projektant postajo železnice postavil bližje mestu,103 so si dve leti pozneje želeli, da tega ne bi storili. Gospodarski argumenti, da bo 1100 metrov oddaljeno postajališče negativno vplivalo na razvoj mesta ter trgovine s sadjem in vinom,104 so se umaknili interesom naroda. Začeli so se zavzemati celo, da bi se njihova postaja preimenovala v Lazzaretto, saj naj bi bilo to ime neprevedljivo, poleg tega pa naj tam ne bi bilo slovenskega prebivalstva, ki je zahtevalo poleg napisa »Capodistria« tudi napis »Koper«.105 Namesto postaje z napisom »Capodi-stria-Koper« so si začeli torej prizadevati za postajališče, ki bi se imenovalo po enem od okoliških naselij. Napisu Capodistria-Koper so se želeli izogniti celo do te mere, da so bili postajo pripravljeni preimenovati tudi v San Canziano.106 Poslanec Bennati, ki je zastopal njihove interese na Dunaju, jih je ob tem ves čas miril in jim prigovarjal, naj se vzdržijo vsakršnih javnih demonstracij in protestov, vsem devetim prizadetim občinam107 pa je svetoval tudi, naj v tem času ne sklicujejo mestnih reprezentanc.108 Zaradi telegrama z Dunaja z navodilom, naj se začasno zaustavijo vsi protesti, je bila v Pulju odpovedana celo seja občinskega sveta, kjer naj bi izrekli skupno nasprotovanje proti dvojezičnim napisom,109 ko pa je postalo jasno, da je bil postopek postavitve napisa v Kopru ustavljen, je zatišje zavladalo tudi v ostalih mestih.110 Istrski deželni 103 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1898-1903; 168. zasedanje, 14. 3. 1900; 169. zasedanje, 22. 3. 1900; 170. zasedanje, 30. 3. 1900; 173. zasedanje, 25. 4. 1900. 104 LIndipendente, 23. 2. 1900, št. 7968, XXIV. Gazzettino di citta. La stazione ferroviaria per la citta di Capodistria, str. 2. 105 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 279, l. 1902, kat. II/391. 1°6 Slovenec, 12. 2. 1902, št. 35, XXX. Napisi na železnici Trst- Poreč, str. 3. 107 Javnih protestov in zasedanj mestnih reprezentanc so se po navodilu z Dunaja vzdržali v vseh občinah, Piranu, Izoli, Umagu, Novigradu, Bujam, Labinu, Pulju, Vodnjanu in Motovunu. PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 279, kat. II/ 410. 108 PAK, KP 7, Občina Koper, t. e. 87, a. e. 179. Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1898-1903, 80. zasedanje, 5. 2. 1902. 109 Slovenec, 8. 2. 1902, št. 32, XXX. Zopet laški vspeh?, str. 4. 110 Il Piccolo della sera, 6. 2. 1902, št. 7333, XXI. Notizie del giorno. Per le tabelle della ferrovia Trieste-Parenzo, str. 2. Il Piccolo della Sera je bil večerja izdaja časopisa Il Piccolo, ki je izhajal med leti 1881 in 1943. Ustanovil ga je tržaški Jud madžarskega rodu Teodor Mayer. Sprva se je nameraval ukvarjati predvsem z gospodarskimi temami, kmalu pa VSE ZA ZGODOVINO 47 ZGODOVINA ZA VSE leto xvii, 2010, št. 2 zbor pa je ob tem pozval tudi gospodarsko družbo, ki je imela železnico v upravljanju, naj uveljavi svoje ustanoviteljske pravice in se upre dvojezičnim napisom ob novi progi.111 Upravni odbor železnice Trst-Poreč se je na poziv odzval in protest proti dvojezičnim napisom napovedal za 14. februar.112 Vestem o popuščanju »laškim zahtevam« Edinost najprej sploh ni želela verjeti, saj se jim je zdelo nemogoče, da bo vlada tudi tokrat popustila.113 Zato so bili še toliko bolj razočarani, ko so bili obveščeni o »novi kapitulaciji državne avtoritete pred italijansko nestrpnostjo« ter o dejstvu, da je nasilje spet »triumfiralo nad najjednostavnejim in najo-čividnejim pravom.« Italijanom naj bi bilo zaradi njihove glasnosti v monarhiji vse dovoljeno, vlada pa je prav ob vprašanju istrske železnice spet popustila. Železnica, ki je po njihovem mnenju tekla po večinoma slovanski deželi in je bila torej namenjena tudi slovanskemu prebivalstvu, zgradila pa se je večinoma s slovanskim denarjem, je bila dejansko trgovinsko podjetje z državno koncesijo, zato bi morala upoštevati jezik in želje slovanskega dela prebivalstva. Po mnenju Edinosti je ob teh dogodkih šlo za veliko več kot za par napisov, saj naj bi bila pod vprašaj postavljena pravica do etničnega obstoja večine prebivalstva v Primorju.114 S pismom so se odzvali tudi kranjski krčmarji in trgovci, ki so italijanske predstavnike opomnili, da je bila železnica namenjena tudi prevažanju slovanskega blaga, služila pa naj bi predvsem trgovini s prebivalstvom v zaledju. Posebej pomembna naj bi bila za trgovino z vinom, saj naj bi istrska vina imela največ odjemalcev prav med Slovenci na Kranjskem. Eno samo koprsko podjetje naj bi v dveh letih pred izgradnjo železnice na Kranjsko prodalo kar 40 vagonov vina, s kranjsko pa so uspešno poslovala tudi druga istrska podjetja. Protesti so ustvarjali mnenje, da je bilo sodelovanje med Slovenci in Italijani mogoče le takrat, kadar so Italijani imeli od tega kakšno korist, sicer pa ni bilo ovir za žaljenje slovenske narodnosti in kulture. Trgovci in krčmarji so Italijanom ob tem obljubili maščevanje zob za zob za gnusno gonjo, ki so jo uprizorili proti slovenskemu jeziku ter pri tem zatrdili: »Zapomnite si: minoli so časi, ko smo k vsemu molčali in vse trpeli!«115 Slovenci so bili poleg tega prepričani, da je vlada povsem ignorirala njihove zahteve in načrtno podpirala italijansko stran z imenovanjem zgolj italijanskih uradnikov na prosta delovna mesta ter tako še bolj podpirala vtis, da je Istra zgolj italijanska dežela.116 Edinost se je obračala celo na italijansko prebivalstvo in ga prepričevala, da Slovenci in Hrvati niso negativno nastrojeni proti njim, da jim nihče ne jemlje njihovih legitimnih pravic ter da je sovraštvo med narodi konstrukt novejšega časa, ki so ga zakuhali njihovi predstavniki. Pozivali so jih, naj ne podpirajo kratenja pravic drugih prebivalcev v deželi, naj ne protestirajo in naj si prizadevajo za mirno sožitje, ki bo v interesu vseh.117 Kljub temu so se na zasedanju koprske mestne reprezentance, ki je zasedala 14. 2. 1902, odločili, da ne bodo zahtevali le umika dvojezičnega napisa v lastni občini, ampak da bodo protestirali »contro l'applicazione di scritte slave lungo la linea ferroviaria Trieste - Parenzo«,118 kar so ministrstvu za železnice tudi jasno sporočili v pismu ter ob tem zahtevali, naj spoštuje »el carattere eminentemente italiano della regione«.119 V Piranski občini so se odločili protestirati, čeprav se jih odlok ni neposredno dotikal, saj je bilo za postajališče, ki je bilo od mesta precej oddaljeno, že od vsega začetka predvideno ime »S. Lucia« oz. »S. Lucia-Portorose«. Kljub dejstvu, da njihovemu mestu ni grozila oskrumba, so bili mnenja, da taki posegi motijo red in mir v deželi ter še spodbujajo sovraštvo med narodi, poleg tega so protestirali tudi proti dejstvu, da se spreminjajo imena mest, ki so bila po tradiciji vedno zgolj itali- je postal glasnik tržaških iredentistov in najbolj razširjen časopis v mestu (IS, str. 586). 111 Il Piccolo della sera, 3. 2. 1902, št. 7330, XXI. Notizie del giorno. Lagitazione contro le tabelle ferroviarie. Un tele-gramma della Giunta istriana, str. 2. 112 Slovenec, 11. 2. 1902, št. 34, XXX. Laška jeza, str. 3. 113 Edinost, 7. 2. 1902, št. 31, XXVII. Tržaške vesti. Agitacija proti dvojezičnim napisom, str. 2. 114 Edinost, 8. 2. 1902, št. 32, XXVII. Zoper nov prispevek o narodni nepristranosti Korberjeve vlade?, str. 1. 115 Edinost, 11. 2.1902, št. 34, XXVII. Tržaške vesti. Na adreso laških srditežev, str. 1-2. 116 Slovenec, 1. 4. 1902, št. 73, XXX. Poitalijančevanje, str. 1. 117 Edinost, 12. 2. 1902, št. 35, XXVII. Ljudstvo italijansko -odpri oči!, str. 1. 118 »proti postavitvi dvojezičnih napisov po celotni trasi železnice Trst-Poreč«. 119 »naj spoštuje vzvišen italijanski značaj pokrajine«, PAK, KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 279, kat. II/537. 100 VSE ZA ZGODOVINO Meta Černigoj, »OČJO AL TRENO!« ZGODOVINA ZA VSE ■¡9 " r tir ípíaínbn. ^rínlfT; ¿OTltrtm fprirsfrl tul hrt- SífisfM^ WTIHI Ur 3uj hiír rfítffl&rt, DÍ$nnl] al Lintliltjr ru ta - ; ;rr-. ..11 :' ju ínwnrn. [ir níimr