Poštnina plaćana v gotovini
Leto LXXI., št. lasa
Ljubljana, sreda JL avgusta I93S
Cena Din 1.-
Izhaja, vsak dan popoldne, izvzemal nedelle in praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din S. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._» za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UHUVNBTVO LJUBLJANA, Knailjevm ollea eter. 6
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 tn 31-26
Podružnice : MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unča V telefon tL 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon SC 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351 * *****
V pričakovanju važnih odločitev:
Nova akcija Anglije v Berlinu
Na včerajšnji seji angleške vlade so bili spr ejeti važni sklepi — korake v Berlinu, da pospeši rešitev sudets ko nemškega vprašanja
London, 31. avg. e. Kakor tu trdijo, so se na včerajšnji seji ministrskega sveta pustile popolnoma svobodne roke ministrskemu predsedniku Chamberlainu in zunanjemu ministru lordu Halifaxu, da ukreneta vse potrebno v zvezi s češkoslovaško krizo. Posvetovanja so se nanašala tudi na navodila, ki naj jih dobi angleški veleposlanik v Berlinu Henderson, ki se bo najbrže danes vrnil v Berlin. Predvsem je šlo za vprašanje, v kakšni obliki je treba obvestiti kancelar-ja Hitlerja o trdni odločnosti Anglije, da podpira elemente miru in ali je primerno, da se napravi to obvestilo že sedaj, ali pa naj se še za par dni odloži, čeprav je treba angleškemu stališču dati jasen in nedvoumen izraz, vendar žele, da bi se vlada ognila vsemu, kar bi Berlinu otežkočilo zavzeti miroljubno stališče. Dalje se trdi, da je bilo na seji doseženo popolno soglasje in da sta Chamberlain in Halifax zavzela zelo odločno stališče. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da so angleški ministri poudarjali odločnost angleškega stališča in v zvezi s tem bo Anglija pokazala tudi svojo odločnost za vsako eventualnost. V zvezi s tem so bili izdani mornarici ukrepi, čijih podrobnosti so pa še v tajnosti.
London, 31. avg. e. Pesimizem, ki je vladal včeraj v angleški prestolnici, se je po seji vlade umaknil v upanju po m mi re-š tvi češkoslovaškega vprašanja. >Ewening Standard* javlja, da so vladni krogi mnenja, da je napetost v evropski situaciji po včerajšnji seji angleške vlade vsaj začasno neko!-ko popustila, čeprav obstoji pr?pri-Čanie. da se v resnici glede glavnega vprašanja ni prišlo niti korak naprej, se vendar poudaria. da ie nevarnost akutne krize odstranjena. Ušli poudarjajo, da bo angleška vlada ponovno skušala doseči zbližanje med zainteresiranimi strankami. Dalje se trdi. da bo vlada rajha obveščena o stališču angleške vlade in o angleški želji, da se ta problem reši na miren način.
London, 31. avg. e. Glede na situacijo, ki vlada na londonski borzi, za kl tuču je jo tukajšnji finančni krogi, da v borznih in finančnih krogih ne verujejo v neposredno vojno nevarnost, temveč mislijo, čeravno se zavedajo, da je mednarodni položaj zelo resen. Značilno je, da največji zavodi kontinenta niso umaknili v Londonu svojih ka-pitalov, kar bi prav gotovo, Če bi mislili na akutno vojno nevarnost. Nasprotno, vse dopoldne so švicarske, belgijske in nizozemske banke beležile transakcije in kupovale angleške funte.
London. 31. avg. e. Kakor doznava diplomatski sotrudnik »Daily Telegrapha«, je možno, da se angleški veleposlanik Henderson ne bo vrnil v Nemčijo pred zaključkom nurnberškega kongresa, na katerega je bil povabljen in za katerega je tudi vabilo sprejel. V krogih, ki so zelo blizu Foreign officea. izjavljajo v zvezi z bivanjem Hendersona v Londonu, da je v teku zadnjih treh tednov ponovno po— skušal, da bi izvedel stališče nemške vlade napram češkemu vprašanju. Na Wil-h^lmstrasse so se pa vedno izognili odgovoru.
Posvetovanja francoske vlade
Pariz, 31. avg. e. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je bila ob 10. dopoldne v elizejski palači pod vodstvom predsednika republike Lebruna, je zunanji minister Bon-net podal obširen ekspoze o zunanjepolitični situaciji. Kar se tiče španske vojne, je Bonnet opozarjal, da je francoska politika nespremenjena od smeri od začetka sovražnosti v Španiji in je ostala zvesta načelu nevmešavanja kakor tudi Anglija. Poudarjal je napore odbora za nevmešavanje, ki uživa podporo obeh vlad, da bi dobil od Burgosa in Barcelone pristanek za efektivni umik tujih prostovoljcev. Kar se tiče češkoslovaškega vprašanja, je minister poudarjal francosko-angleško akcijo za ohranitev miru. Nikdar ta zajednica C Fran ci ja-Anglija) ni bila bolj tesna. Pa naj bodo težave sedanjega časa kakršnekoli, je vendar dopuščeno upanje, da se bo našla miroljubna rešitev med Berlinom in Prago. Bonnet je izrekel tudi svoje priznanje lordu Runcimanu. ki uživa v svoji nenavadno de-rkatni dolžnosti moralno podporo Francije m Velike Britanije.
V Berlinu so presenečeni
Berlin, 31. avg. e. Izgleda, da je v tukajšnjih političnih krogih neričakovana vest, da bo stališče angleške vlade v češkoslovaško-sudetskem vprašanju izraženo v obliki spomenice, ki jo bo poslanik Henderson po svoji vrnitvi v Berlin vzel kot podlago za svojo intervencijo na Wil-helmstrasse. izzvala precej neugodja. Če bo spomenica v resnici formulirana, bo London s tem poudaril, da sudetski problem ni več samo predmet spora med češkoslovaško vlado in sudetsko stranko, temveč vprašanje, katerega rešitev je treba najti med Londonom in Berlinom. S tem bo angleška vlada priznala, da je na njem direktno zainteresirana in da je njena dolžnost, da išče rešitev tega vprašanja.
Posvetovanja v Pragi
Praga, 31. avgusta. AA. Na včerajšnji vladni seji so izključno obravnavali politični položaj, posebno pa so proučevali način, kako preprečiti razne spopade. Danes se bo seja vlade nadaljevala in bo predsednik vlade dr. Hodža predložil obširno poročilo.
Včeraj popoldne je predsednik republike dr. Beneš sprejel nekatere člane vlade. Posebno pa so opazili, da je bil pri Benešu vodja sudetsko-nemške stranke Kundt. Kundt in Senekovski sta pri Benešu ostala 3 in pol ure in z njim obširno razpravljala o vseh političnih vprašanjih. Pristojni krogi zavračajo vesti, češ da je prišlo zopet do prekinitve pogajanj med sudetsko stranko in vlado.
Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da prihajajo sedaj pogajanja med vlado in sudetskimi Nemci v odločilno dobo. Dasi
se drže novi predlogi v popolni tajnosti, se vendarle potrjuje, da obsegajo obSirne koncesije sudetskim Nemcem. Ni še znano, ali so zastopniki sudetske nemške stranke obljubili, da bodo odgovorili v določenem času, vendar pa prevladuje prepričanje, da svojega odgovora ne bodo zavlačevali.
Novi predlogi
Praga, 31. avg. e. Mislijo, da se češkoslovaška vlada bavi sedaj z načrtom, ki naj bi imel za podlago švicarsko ustavo. Te vesti potrjuje tudi dejstvo, da je gospodarski svetovalec angleške vlade Ashton Gwatkin posetil švicarsko poslaništvo v Pragi in ostal tam več ur. Predvsem pa bo treba rešiti vprašanje načrta, ki ga je v imenu sudetsko-nemške stranke predložil poslanec Kundt
Kakor se doznava iz zanesljivega vira, je novi predlog, ki je bil izdelan po prihodu Ashtona Gwatkina in o katerem so
razpravljali na sestanku med Run cimanom in Henleinom, dr. Benešom in predsednikom vlade dr. Hodžo, izročen pooblaščencem sudetsko-nemške stranke. Pogajanja prehajajo v odločilno fazo. Do-zdaj se novi predlog čuva v tajnosti, vendar poročajo iz zanesljivega vira, da vsebuje ta predlog široke koncesije, ki jih je dala češkoslovaška vlada sudetskim Nemcem,
Roosevelt proučuje položaj v Evropi
vVashington, 31. avg. e. Predsednik USA. Roosevelt se je vrnil s svojega letnega dopusta v Hyde parku in je sprejel v Beli hiši zunanjega ministra Cordella Hulla, s katerim je konferiral o najnovejših vesteh iz Evrope. Ali bo ameriška vlada pod vzela kake korake, še ni znano, vendar verujejo, da bo Roosevelt, predno bi prišlo do kakih za-pletljajev v Evropi, dvignil svoj glas.
Med Nemčijo in Madžarsko ni bila sklenjena nobena pogodba \/
Uradni demanti v Budimpešti
London, 31. avg. e. »Daily Telegraph« javlja iz Budimpešte, da madžarski vladni krogi demantirajo vesti, ki so jih širili madžarski nacionalistični list o pogajanjih, ki so se vodila glede zaključka carinske unije med Madžarsko in Nemčijo, kakor tudi o nemško-madžarski vojni po-madžarskem ministrstvu zuna-so izjavili dopisniku »Daily Te-
godbi V njih del
legrapha«, da je bil obisk Horthvja v Nemčiji le vljudnostnega značaja, nikakor pa ni bila podpisana nobena pogodba ali sporazum. Po informacijah tega lista bosta pruski ministrski predsednik G6-ring in nemški minister zunanjih del Rib-bentrop posetila BudimpeSto najbrže še to jesen.
Kitajska ofenziva na Jangceju
Presenečeni Japonci se naglo umikajo
Hankov, 31. avg. e. Kitajsko poveljstvo sporoča, da kitajske čete uspešno napadajo na severnem delu obale reke Jangce in so prodrle do Ankinga. Kitajci so zavzeli Tan-šan in Tajhu in so začeli neposredno ogrožati Anking, postojanko, kamor Japonci z vso naglico pošiljajo ojačenja. 2e drugi dan se vodijo srdite borbe v okolici Huangmeja, ki so ga kitajske čete obkolile in preti Japoncem nevarnost, da jih obkolijo. Ujeti japonski štabni oficirji zatrjujejo, da je kitajska ofenziva na severni obali Jangceja
prišla popolnoma nepričakovano za Japonce. Zaradi uspešnega napredovanja kitajskih čet proti Ankingu so japonski napadi na južni obali Jangceja oslabljeni. Vse kaže, da Japonci svoje čete prevažajo z južne na severno obalo, da bi zadržali napredovanje Kitajcev. Kitajska artiljerija je bombardirala japonsko mornarico blizu Ankinga. Poškodovana je bila velika transportna ladja za prevoz vojaštva in majhna motor-ka, ki se je potopila.
Republikanska ofenziva napredale
Na vseh frontah je iniciativa v rokah republikanskih 2et
Pariz, 31. avg. e. Republikanske čete južno in severno od Železniške proge Almaden-Castuere-Don Benito z uspehom napadajo po predvidenem načrtu, železniška proga med mostom čez reko Zuhar in Castuero se nahaja večinoma v rokah republikanskih čet. Drugi del proge kakor tudi zveza s Cordobo je pod ognjem republikancev. Čete, ki napredujejo južno od Suhane, se približujejo reki Guaralitita. Nacionalistična ofenziva v okolici Puenta de Arzobesei, s
katero so hoteli prodreti proti Almadenu, ni uspela. Včeraj so republikanci napravili protiofenzdvo in so ponovno ostali gospodarji položaja. Republikanci nadaljujejo svo je napade in so prišli že 12 km severovzhodno od Puerto de San Vicence. Nacionalistični napadi na fronti pri Ebru so oslabeli. Samo v bližini Gandeze se še vrše srditi boji, vendar so republikanci brez posebnih težav odbili sovražnika.
Svečanosti v Albaniji
Tirana, 31. avg. e. Svečanosti o priliki 10-letnice vladanja kralja Zogua se nadaljujejo. Današnje svečanosti so bile otvor-jene z govorom generalnega direktorja pošte in brzojava inž. Narakija, ki ga je prenašal tudi radio. V Burgajeti, rodnem mestu kralja Zogu, je bila včeraj v navzočnosti ministra notranjih del Usa Juka vzidana na hišo spominska plošča, istočasno pa je v Tirani prosvetni minister
Od 1. do 12. septembra
Ljubljanski v elesej e m
Polovična vozni na na železnici, parobrodih-
. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—.
Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava — Gospodinjska razstava — Vzoren sadni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. IX. — Tekma harmonikarjev 11. IX.
Lepo zabavišče, velikomesten variete.
NAGRADNO ŽREBANJE. Darila za obiskovalce velesajma: motorno kolo, radio-aparat, Šivalni stroj. 30 koles. i
Dibra položil temeljni kamen na kraju, kjer bo zgrajen bodoči narodni stadion. Izdane so bile tudi nove jubilejne znamke. Včeraj popoldne so se nadaljevale svečanosti na športnem igrišču. Govoril je tudi predsednik tiranske občine na Skender-begovem trgu, kjer je bila velika ljudska veselica. Zvečer je bil v bioskopski dvorani narodni festival.
IO žrtev letalske
Sidnev, 31. avg. w. Danes se je ponesrečilo v bližini Innigfalla potniško letalo angleške letalske družbe. Pilot in trije potniki so se ubili, 6 potnikov je bilo hudo ranjenih.
Hudo neurje v Litvi
Kovno, 31. avg. AA. V mnogih pokrajinah v Litvi je včeraj divjala strahovita nevihta. Posebno prizadeta Jc pokrajina Ueiani, kjer je porušenih več sto hi3. Brzojavni in telefonski promet je prekinjen, ker je vihar razdejal žično zvezo v dolžin! ve« ko 15 km.
Teror v Palestini
Jerasalem. 31. avgusta. A A. Po poročilih listov so v Tel Avivu aretirali tajnim židovske rcvtzionisticnc delavske zveze. Na železniški progi ob egiptskj meji ao Migali še nadaljnji dve poetsjk Telefonska sveza na tej progi je razdejana. V Haifi so nađi truplo nekega Žida, ubitega z revoi-verakuni etre*. V Jafi in Nabraeu je ie zmerom v veljavi naredba o m o
Konec stavke v Maršeilleu
Parii. 31. avg. w. Spričo odločnosti vlade, ki je poslala v luke vojaštvo, da opravlja vse potrebno delo, so se danes stavku joči pristaniški delavci v Marseilleu in drugod vrnili na delo. Pogajanja glede njihovih mezdnih zahtev ee bodo še nadaljevala, ker delavci s sedanjo ureditvijo mezdnega spora niso zadovoljni.
Nesreča francoskega vojaškega letala
Pariš, 31. avgusta, z. Na povratku z velikega letalskega mitinga v Dinaru se je snoči ponesrečilo francosko vojaško letalo. Zaradi megle je bilo prisiljeno pristati na odprtem polju. Pri pristanku se je letalo prekopicnilo in prelomilo na dvoje. Od petih mož posadke se j? eden ubil, dva sta bila hudo poškodovana im so ju morali prepeljati v bolnico, dva pa sta dobila le lažje poškodbe. Letalo je popolnoma uničeno.
Sprememba 40 urnega delovnika v Franciji
Pariz, 31. avgusta, h. Po včerajšnji seji ministrskega sveta je predsednik republike podpisal dekret o spremembi zakona o 40urnem delovniku, s katerim se vlada pooblašča, da v interesu državne obrambe in državne varnosti izvede vse potrebne iz-premembe. V izjemnih primerih sme uvesti na teden še dodatne delovne ure, pri čemer pa mora predvsem stremeti za tem, da se z nadurnim delom zaposlijo kvalificirani strokovni delavci. V krogih sindikalnih organizacij je izzval sklep vlade precejšen odpor, vendar pa so v vladnih
krogih prepričani, da se bo posrečilo prepričati delavske kroge o potrebi pričakovanih sprememb.
Ekspresna zaroka v ekspresu
V Bratislavi so imeti zanimivo poroko. Bratislavska plesalka Titty Vajdova, hči zadnjega Šefa ogrskega monopola soh\ se je na poročnem uradu zvezala z ameriškim veletrgovcem Georgesom T. Fulto-nom. Dvojica se je seznanila in zaročila pred mesecem dni v samplonskem ekspresu. sedaj pa se je poročila.
r^!^osJp"lClepeT"j
Mokronog, 31. avgusta
V Mokronogu aa Dolenjskem je ponoči po kratkem trpljenju za večno zatisml oči odvetnik dr. Josip Klepec. Pokojnik ki je po rodu Ljubljančan, se je šele letos spomladi preselil v Mokronog, kamor je prenesel svojo odvetniško pisarno iz Ljubljane. Pokojnik je študiral pravo v Pragi, kjer je bil tudi promoviran. že kot gimnazijec v Ljubljani in kasneje kot akademik se je mnogo udejstvoval v raznih naprednih organizacijah.. V Pragi je bil ves čas odbornik akademskega društva »Adrijac. Po končanih študijah je ve topil v sodno prakso pri ljubljanskem sodišču, potem pa je bil odvetniški kandidat v Ribnici ter v Kočevju, v Kočevju se je mnogo pečal z narodno-otorsmbnimi vprašanji in ves čas vneto deloval aa našo narodno stvar. Samostojno odvetniško pisarno je odprl v Ljubljani m tudi tu takoj spočetka pričel delovati v raznih naprednih organizacijah. L. 1027 je bil izvoljen tudi v ljubljanski obemaki avet, kjer je Ostal do L 1935. Pokojnik zapušča pole? soproge 9*. Marije šest otrok.
Dr. Josipu Klepcu bodi ohranjen naj-blašji spomin, žalujočim ostalim pa naš« ĐajMrrenejše sozalje? ,
Pogreb nofrpjnflra bo jiffcri v četrtek, ob
angleški ministrski predsednik, ki si z vsemi silami prizadela, da bi dosegel mirno ureditev spora med Češkoslovaško in Nemčijo zaradi sudetskih Nemcev
Lansburrv odpotoval v Budimpešto
Beograd, 31. avg. e. Angleški poslanec lord Lansburrv je odpotoval v Budimpešto. Pri svojem odhodu je preko Centralnega presbiroja sporočil zahvalo vsem, ki so mu kakorkoli šli na roko pri obisku v Jugoslaviji.
Sabor ruske cerkve
Sremskl Karlovci, 31. avg. e. Po zaključku sabora ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu je patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo Dožič priredil svečano zakusko v patriarhiji. katere so- se udeležili vsi predstavniki ruske cerkve v inozemstvu. Pri obedu je imel patriarh govor o delovanju ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu, poudarjajoč njene zasluge za ruski narod in vse pravoslavje, za Ruse v tujini in domovini. Zaključil je svoj govor tako-le: »Mi v imenu sv. cerkve in bratskega srbskega naroda pozdravljamo vas in posojamo vsemogočnemu stvarniku toplo molitev, da v svoji neizmerni milosti čim prej zamenja muČeniški venec Rusije z vencem njene svobode in veličine in moči in da božja prav:ca zru.*i pošast brezbožne nezakonitosti Antikrista in obudi v ž:vljcnje spet pravoslavno in nacionalno Rusijo.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Bled, 31. avgusta, e. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinović je včeraj sprejel nemškega poslanika Viktorja von Heorona in predstavnike Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije.
Povratek jugoslovenske parlamentarne delegacije
Beograd, 31. avg. e. Snoči se je vrnila v Beograd naša parlamentarna delegacija na čelu s predsednikom narodne skupščine S te van om Ciričem in predsednikom senata dr. Mažuraničem, ki se je udeležila konference medparlamentarne unije v Haagu.
Za povečano produkcijo lanu
Beograd. 31. avg. e. Na poziv poljedelskega ministra bo prve dni v septembru konferenca poljedelskih strokovnjakov in zainteresiranih industrijcev, na kateri bodo razpravljali o možnosti povečane produkcije lanu v naši državi.
Napetost v Palestini
Jeruzalem, 31. avg. e. Situacija v Palestini je zelo zaostrena. V pogledu izhoda iz sedanje težavne situacije vlada velik pesimizem. Zidje nadaljujejo priprave za samoobrambo, boječ se novih pogromov v mestih. Vsa mesta so formalno zasedena z vojaštvom in policijo. Patrulje na cestah s precejšnjim uspehom preprečujejo napade iz zasede. Poročajo, da so Arabci zdaj spremenili svojo taktiko in da pripravljajo napade na mesta in židovske kolonije.
Kjuseivanov na Inšpekcijskem potovanju
Sofija, 31. avg. e. Ministrski predsednik Kjuseivanov ae v spremstvu ministrov generala Daskalova, Guneva in inž. Ganeva nahaja še nekaj dni na inšpekcijskem potovanju po južni Bolgariji. Sinoči je Kjuseivanov dospel v Burgaa.
Borzna poročila*
Ourth. Beograd lO — Pariz 11.96, London 21.92, New York 436.75, Bruselj 74.06 MHaci 23.06, Amsterdam »8.76, 175-80, Dunaj »,
»8LOVM8KI NARODc,
1938.
šla*. 105
(politični oUgoinik
Razkol $med hmt&UM t) Avstriji?
»Sationai-Zeitung*, ki izhaja v Bernu v Švici, je objavila iz Bcrfinm dopis% ki se nanaša na nesoglasja med rajhovskim katoliškim in avstrijskim episkopatom. Dopisnikova izvajanj* so prav zanimiva. Dopisnik pravi, da bi ie pred enim letom orf-Sovoril vsak nemški katolik na vprašan je, če preti katoliški cerkvi v Nemčiji razkol, odločno zanikal no, danes pa je položaj povsem drugačen. Dopisnik nato nadaljuje: -»O tem vprašanju danes razpravljajo nemški Škofje na vseh svojih konferencah. Tudi na škofovski konferenci sedaj sredi tega meseca v Fuldi je bilo to vprašanje na dnevnem redu in je igralo na njej eno pr~ vih viog. Dunajski kardinal dr. Innitzer nikakor ne misli kreniti s svoje linije, ki jo je zavzel ob priklopitvi Avstrije k Nemčiji.    Nasprotno,   njegovi  stiki   z vodilnimi
osebnostmi tretjega rajha so od dne do
dne tesnejši in intimnejši. Dr. Innitzer zatrjuje^ da so ž njim enakega mišljenja vsi ostali škofje v bivši Avstriji in da gredo za njim. Med rajhovskimi in avstrijskimi škofi so se vršila glede enotnega postopanja v cerkvenih vprašanjih dolgotrajna pogajanja, toda brez vsakega uspeha. Kardinal Innitzer je \*ztrajal na svojem stališču in ga v tem oziru tudi grožnje Vatikana niso mogle omajati. Zato mustrijski škofje tudi niso dobili vabila na škofovsko konferenco v Fuldi. Čutili so se zaradi tega nemalo užaljene in so sklenili, da se zbe-ro na lastno konferenco v Salzburg. Ker računajo tudi s tem, da se bo prej ali slej vmešala v te spore sama papeževa kurija in jih skušala ukrotiti, se pripravljajo na protinapad. Avstrijski škofje nameravajo baje podati izjavo, da sicer še tudi nadalje priznavajo papeža za svojega cerkvenega poglavarja, da pa bodo o notranjih nemških vprašanjih, ki se tičejo tudi cerkve, odločali škofje sami v sporazumu z državnimi organi. Ta izjava se nanaša predvsem na šolsko vprašanje, ki je poleg rasnega vprašanja poglavitna sporna točka med Vatikanom in Nemčijo. Pravijo, da so se škofje celo odločili, da v bodoče ne bodo več dovolili, da bi se čitala po avstrijskih cer kvah vatikanska oznanila in papeževe en ciklikem To bi pomenilo popoln prelom med avstrijskimi škofi in Vatikanom, kar bi imelo nepredvidene posledice. Seveda računajo v tej borbi dr. Innitzer in njegovi škofovski tovariši z izdatno podporo berlinske vlade.. .cr —
Tako dopisnik/ D\*omimo, da bi se bila nesoglasja med rajhovskimi in avstrijskimi škofi v resnici že tako poostrila, kakor je to naslikano v tem dopisu.
O poslanstvu sv. Cirila in Metoda
»Delavska politika« z dne 30. t. m, poroča: »V okviru kongresa »Pax romana« na Bledu so se vršile tudi neke diskusije in je neki katoliški odvetnik govoril o velikem poslanstvu katoliških apostolov sv. Cirila in Metoda med Slovani ter o knezu Koclju. S svojimi izvajanji pa je naletel na hod odpor s strani nekega frančiškana, ki mu je pojasnil, da so biti Slovenci katoličani že pred prihodom obeh katoliških apostolov, knez Kocelj pa je bil menda še celo drugoverec in zato katoličani nimajo prav nobenega povoda, da bi mu priznali kakšne posebne zasluge...« — / seveda Slovence so pokrstili Vihing in tovariši, kaj bi tisto ongavili s slovanskima bratoma Cirilom in Metodom!
Proč z navlaho!
Celjska »Nova doba« piše: »Belih nogavic je v zadnjem času po mariborskih ulicah nekam zmanjkalo. Do Celja to ozdravljenje in iztreznjenje še ni seglo. Treba bo ozdraviti tudi ljudi v našem mestu in jim dopovedati na dostojen način* da ni spodobno s tako tujo navlako kvariti in žaliti lepote naše zemlje in dostojanstva našega naroda, ki ni nestrpen, ki pa hoče biti pred svetom tak, kakršen je. Ko se pri nas tako skrbno čistijo in pometajo ceste in ulice, je treba energično pomesti z naših ulic tudi to navlako, ki naj gre tja, kamor spada in kjer je dovolj zraka in svobode za kulturo take vrste!« — Tako »navlako* vidimo tudi po nekaterih trgovinah v Ljubljani, po ne, da bi jo ponujali in prodajali domačinom? I
Aldo Valoria je objavil v milanskem dnevniku »Corriere detla sera* članek o zanimivem političnem pokretu v Švici, ki meri na to, da bi Švicarski Nemci pisali v svojem švicarskem narečju, ki se bistveno razločuje od književne nemščine, s čimer bi se odcepili od Nemcev in postati samostojen švicarski narod s svojim jezikom in s svojo literaturo. Aldo Valoria zatrjuje, da je v Švici, ki jo imenuje »Neu-trolandia*, vedno močnejši odpor proti nacionalno socialističnemu pokreta, ki je zanesen iz Nemčije, Posebno značilno je fo> da je ta odpor mnogo si t ne jši v nemških, kakor pa v francoskih kantonih. »V nemški Švici* — tako zatrjuje Valoria — *na-vzema manija raziskovanja od nemškega sveta čudno pretirane oblike. Nastal je močan pokret, da se ustvari zgodovinski in kulturni *hetve$hBemttw Jeržfe, ki gp govore nemški Švicarji, bi se v bodoče naj ne imenoval več nemški, marveč aleman-ski jezik. Švicarji se skrbno taogjbajjn vsemu, kar bi moglo okni i ti 8ŠSŠOŠO švicarskega duha s stici z nacionalnim socializ-mom. V to svrtto je ustanovljeno posebno
društvo za duhovno obrambo Švicarske d\>-moWne.c —
KDfO SIVOGA — Tel. «7-30
BtfapaBL, smeha.polna dru&aboa satira
MB. DEEĐ6 — _
MILMONAR DOBROTNIK ob 16-, 10.15 m Tt.tg vsi
Pot stoU&i i# đtffatf« CMD, Bo mm jmI stoUtjal
Ob 30 letnici ptujskih dogodkov
Trlkot
V trik o tu
vojna val
sita. V emaaaoOI *»
ksa.
-Ptuj—ObU, Ji pred
sti. Id je mudL Pod oliiaatiiikov i
vila v tem katere je bilo
ga muh aMJraga sna- Ali bo mu navalu uspel predor do
ga Jadrana? V tem primana bi ca zabeležila posneta. diug,afteu kov. Večdesetletni beiocaam poeriUTOer in nacionalno d^otifflu vts* i k i naroda je aao-fereail to samovoljno utaano smer ter je odločil v prid atavenskerau živijo, ki je bil na tleh trOcota Maribor—Ptuj—Oelje avtohton gospodar.
Momenti zoreče (nacionalne zavesti, miselnega in materialnega oeajnosvajanja avtohtonega slovenskega življa v tem tri_ kotu so povzročali v nasprotnih vrstah obilo zaskrbljenosti, s slepoto obrt men jene mržnje. Iz dušeslovnih posledic neke vznemirjenosti in nervoznega razpoloženja so se porajale metode, ki so nosilcem in povzročiteljem teh metod vtisnile žig najhujšega barbarstva. Tisti, ki so s pozavnami razglaSaH v sv«* vest o barbarih na Balkanu in povsod drugod, so tukaj na tleh borbe za biti in ne biti, borbe na življenje in smrt, zakrivali grd madež, ki ga je zgodovina 1. 1908 na široko razgalila in razkrinkala. Na j trpke jši kelih, ki ga je moral nad narod izpiti do dna v tem trikotu. je bil v prvi fazi tujega razliva namenjen »tare slavnemu Ptuju. Tukaj je or-rngovstvo, zgodovinsko bjpe«rtixrficiu odraz najnizkotnejsega raznarodovalnega sistema, kupovalo duše. ustvarjalo z mržnjo prenatrpano ozračje. Pri tem ni bilo glede sredstev nobene izbere. O tem dra-
ptujski d«t,udfcl pred JO letL Po grasMi birrših la drugih, ki so jih
orrdgovci pritegnili od vaen strani, grdo napadeni csrilmetodarji *s vsoti krajev Slovenije aa pred 30 leti dne 12. m 18. septembra za lastni kesa preizkusili *a en-tm metoda, ki so bHa ▼ popolnem skladu s celotnim sistemom ptujskega oanlgov-stva. Ze aa j" »Jefisi csrtlmetodarskih slovesnosti pred 30 Isti se se pssJjiB is zasede, ifcefcsili rjoveče, bnronako vpitja* žugali s paMoami m pod snarato Insrahdh oblast ev ugasijali nečuveno samovoljo Naslednji dan se je ta podla komedija nadaljevala- Poulična dnmal je metala jajca, razbijala šipe, sramotila udeležence in bičala kamenje, da so se nekateri ranjeni cMaaetodarji komaj zatekli v zavetje Narodnega doma. Nakana ornigovstva, ki s^ je jasno odialala v pisavi alog^asnega »Štajerca« o ptujskih dogodkih, je bila, da s taksnim barbarskim nastopom ubije v Slovencih narodnostno verovanje, da postavi našemu rodu v Podravju nagrobni kamen.
Toda zgodilo ae jo, kar je bilo ravno v mislih blag-»pokojnega voditelja naprednih
Slovencev dr. G. žerjava, ko je dal pobudo, da so se *iriknetodarske slovesnosti vršile ravno v Ptuju: Ptuj 1908 je postal v vroftih nacionalnih borbah v trikotu Maribor—Ptuj—Celje pomemben mejnik v samoobrambni energiji našega naroda. Ornigovstvo se je v svojih računih temeljito uračunalo. Ni bila smrt, kar naj bi prinesli ptujski dogodki, ampak vstajenje, prerojeni-v ,ki je šlo preko slovenske zemlje. Nacionalna zavest, dne 12. in 13. septembra pred 30 leti tako kruto in podlo žaljena, je vzplamtela z neodoljivo silo in dvignila ves narod k nepremagljivemu odporu. Pričelo se je poglobljeno organiza-torično delo na političnem, kulturnom in gospodarskem polju, ki je zbralo slovan-
ski aMontoni fcivelj ▼ čvrsto đisdpftme m nacionalne miselnosti, ki je in Tipski smaaso točno deset let nosne je. mit imsPjmi v donu preroških dr. žerjave vik -lapovetm v poročilu z* oirikne t odarskem zboru v Ptuju pred 30 leti, ovoje najveti-častnejte po^sBCanje.
V trikotu lis\rit>or---enuj--<)Elje, o katerem ss je reafeohotum že v predvojni dobi najdrznejša domišljija in ki Uvi Še v laaV tastMnm utvarah anatrtn taudencne povojne tuje ntt nature, as je temeljito premaknilo ravnovesje aM. Dattss je ornigo*-stvo na smetišču. Kolo razvoja se je naglo, neusmiljeno zasukalo. Pod njim je žalostno onemoglo obležalo tudi omigovetvo v vsej svoji karfklrani morami spačenosti,
Ptuj, ki je bil pred 30 leti živa priča ne&uvenega barbarstva v polpretekli dobi naraonalnih bojev, je že ob slovesno praznovanj 25 letnici ptujskih dogodkov dal nacionalni misli bUstece zadoščenje in ga tudi dobil.
Letos poteka 30 let ptujskih dogodkov.
Naš staroslavni Ptuj naj prav v sedanji situaciji zgovorno demantira zablode preteklosti in marsikaj infantilno naivnega iz sedanjosti. Ob 30 letnici ptujskih dogodkov naj ae zbere v Ptuju ves zavedni iracionalni živelj iz obmejnega ozemlja a našimi v težkih borbah m vztrajnem, po. drobnem delu preizkušenimi cirflimetodar-ji na čelu.
Kakor so ptujski dogodki L 1908. zasadili v narodno življenje 00 obodu našega narodnega telesa nov, pomemben mejnik poglobljenega delovanja ter zbiranja ra-rodnih sil. tako naj ob Mošnji 30 letnici zajame vse naše obmejno ozemlje, nov, svež val intenzivnih, pospešenih prizadevanj na torišču narodne aamoobramb*1, ki naj izpriča svojo moč, kakor jo je pred 30 leti, ko je zlomila nakane zloglasnega ptujskega ornigovstva.
Mariborsko sokolstvo proslavi rojstni dan NJ. Vel. kralja Petra H.
Na predvčerajšnji seji meddi ustvenega odbora mariborskih sokolskih društev, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki naših dobrovoljoev, so v smisla navodil savezne uprave SKJ sklenili. da proslavi mariborsko sokolstvo skupno z našo vojsko in dobrovoljci letošnji kraljev rojstni dan na izredno svečan način. Sokolstvo se odriežl službe božje m so za rim. kat-, pravoslavno in starokatoUško cerkev določene posebne delegacije v krojih. Defileju mariborske gar nizi je bo prisostvovalo vse članstvo v krojih, ki bo tvorilo spalir. Ob 8. bo služba božja, ob pol 9. pa zbor vsega članstva v kroju v Narodnem domu, dočim bo zbor za vse ostalo članstvo v unionski dvorani, kjer bo svečana proslava, h kateri so vabljeni vojska, vsa društva ter predstavniki civilnih oblasti. Naraščaj In deca se sbereta ob 10. v unionski dvorani.
Spored letošnje proslave bo naslednji: 1.
Otvoritev: Pozdrav državni zastavi (godba Drava), 2. Sokolski pozdrav (pojejo Dra-vaal), S. slavnostni govor br. Strune, 4. državna himna (godba), 5. čitanje poslanice SKJ in recitacija sokolske dece, 6. »Hej trubaču«, zapoje Drava, 7. recitacija s. Vere Klemeneireve, 8. »Hej Slovani« ter »Le naprej . • .«
Po končani proslavi se zbrani Sokoli formirajo v povorko in pojdejo po Aleksandrovi cesti, Grajskem trgu, Slovenski ulici preko Gosposke, Glavnega trga do Narodnega doma, kjer bo razhod.
Mariborsko sokolstvo ho, kakor vsako leto, tako tudi letos svečano m manifestativ-no proslavilo rojstni dan svojega prvega staroste Nj. Vel. kralja Petra H. ter poziva vse svoje članstvo k obvezni udeležbi. Kdor ima kroj v kroju, ostali v civilu s znakom. Zdravo!
IV. pohorska motociklistična dirka
bo 11« septembra pod pokroviteljstvom komandanta Maribora, generala C Stanojlovića
Dne 11. septembra bodo zopet zabrneli motorji na novi pohorski cesti Reka — Pohorski dom. Ta dan se bo namreč vršila tradicionalna mednarodna gorsko -motociklistična dirka, ki jo priredi Moto-klub »Pohorje« pod pokroviteljstvom komandanta mesta Maribora brigadnega generala g. C. Stanojlovića. Dirkama proga bo dolga 5 km in bo med 7. in 12. kilometrskim kamnom na novi pohorski cesti. Dirkali bodo v naslednjih kategorijah: do 250 cem solo, od 350 do 500 cem solo, od 500 do 1000 cem solo in motorji
od 500 cem do 1000 cem s prikolico. Pravico starta imajo vsi člani posameznih klubov, ki imajo vozno dopustilo, kakor tuđi vsi člani FICM. Za vsako kategorijo so razpisane tri častne nagrade. Dirke se bodo pričele ob 14-, tehnični pregled vozil bo na startu uro pred dirko. Kakor je iz dosedanjih prijav razvidno, se bodo udeležili dirk razen domačih dirkačev vozači iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, pa tudi iz Italije in Nemčije, tako da je računati z ostro konkurenco v vseh kategorijah.
Pričetck tekem za nogometno prvenstvo
področju mariborskega OOLNP —
bo trajala 7 nedelj
V nedeljo 4. septembra ae pričnejo na področju mariborskega okrožja Ljubljanskega nogometnega podsaveza jesenske prvenstvene tekme, ki bodo trajale od 4. septembra pa do 4. decembra. 14 nedelj se bodo klubi borili za naslov prvaka mariborskega okrožja LNP in sicer se bo prva polovica tekem odigrala od 4. septembra do 16. oktobra, povratne tekme pa od 23. oktobra do 4. decembra t L v kolikor bodo pač dopuščale vremenske lazmero. Razpored tekam je naslednji: 4. septembra in 23. oktobra: Slavija : Rapid in Ca-kovački SK : SK Mura. 11. septembra in 31. oktobra: SK Mura : Slavija in Rapid: ISSK Maribor. — sB. smmmamtšnm m «. novembra: Slavija : Železničar, SK Mura : Rapid, ISSK Marmor : Cakovački SK. — 25. septembra in 13. novembra: ISSK Maribor : Slavija, Železničar : Mura, ©skovanki Sk : Rapid. — 2. oktobra in 20. novembra: Slavija : Cakovački SK. Mura :
ISSK Maribor. Železničar : Rapid. — 9. oktobra in 27. novembra; Železničar : ISSK Maribor. — 1«. oktobra in 4. decembra: Cakovački SK : Železničar.
Objavo parov je laijuujetl tako, da ae igrajo prve tekme na igrflWb prvoJmano-vanih klubov (prvo limuiovnni klubi imajo izbiro **y**eV geasjsjge tekme pa m na IgiBMh po iztiri drogo UuBUifanfh j kJobov.
Za prvenstvene tekme so se zlasti mariborski klubi temeljito pripravili, tako da bo letošnje prvenstveno tekmovanje prav gotovo zarnmtvo in napeto. SK Železničar, ISSK Maribor in SK Slavija so odigrali več prijateljskih tekem, na katerih je bilo videti, da so njihovi igralci v prav dobri formi Le Rapid se v jesenski nogometni sezoni se ni pokazal in se tudi ne ve, s kakšnim moštvom pojde sedaj v boj za točke. Ostala dva udeleženca mariborske skupine SK Mura in Cakovački SK sta se tudi temeljito pripravila* vendar nam ni znano, v kakšni kondiciji in formi se njihova moštva nahajajo.
_ aoconietaši v LJubljani. SK ftfkignifar bo gostoval v nedeljo 4. septembra v Ljubljani, kjer bo odigral prijateljsko tekmo proti SK Ljubljani. — Mariborski dirkači se udeležijo motocikli-stičnih dirk devetih narodov, ki bodo v nedeljo 4. septembra v Zagrebu. Izmed mariborskih dirkačev starta j o na omenjeni dirki gg. Wemharjdl. Zenc in Zgur, Osni Motokruba »Pohorje«. — V nedeljo 4 aeptembta bo v Mariboru lahkoatletski mfttng, In sicer ob rs. na Rapidovem igxi-
MCng, ki ga miredi SK Rapid. bo
pridejo iz drugih zavodov, naj prinesejo e seboj tudi krstni list. Šolnina se odmerja po višini davkov. Učenke, katerih starši plačujejo na leto manj kakor 800 din da v. kov. ne plačujejo šolnine. Če posečata dva otroka iste družine tuk. zavod, zadostuje eno davčno potrdilo. Starši, ki imajo v ho* lah več otrok, plačajo za prvega otroka polno, za ostale otroke le polovično žolni, no. Popravni izpiti bodo za 4. razred 31. averusta ob 10. dopoldne, za ostale razrede 5. septembra od 8. dalje. Vse podrobnosti glede odmere ^olnkie. raznih vplačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka bodo zvedele učenke pri vpisovanju.
■— Madžarski zdravniki in novinarji v Mariboru. Ob 9. dopoldne so prispeli v Maribor iz Radencev oziroma Varaždinskih Toplic madžarski zdravniki in novinarji. V imenu »Putnika« jih je prisrčno pozdravil ravnatelj g. Loos. Dopoldne so si ogledali Mariborski otok, nakar so se z avtobusom odpeljali na Pohorje, da si ogledajo Mariborsko kočo, Pohorski dom in razgledni stolp. Nocoj se odpeljejo po ogledu nekaterih zanimivih naselbin ob vznožju Pohorja na Pragersko in odtod preko Kotoribe na Madžarsko. Ob priliki zakuske na Mariborskem otoku, ki jo je skupini madžarskih zdravnikov in novinarjev priredila mariborska mestna občina, so bile izrečene prisrčne zdravice, ki so izražale upanje za čim ožje tujsko-prometno sodelovanje z Madžarsko.
— Iz Glasbene matice. Mesto dirigenta pri matičnem zboru je prevzel prof. Vazilij Mirk, ki je že svojčas uspešno vodil matični zbor.
— Odprta noč in dan so groba vrata.
V Ulici X. oktobra je umrla v 50. letu starosti hišna posestnica m trgovka gospa Antonija Zelenka, na Tržaški cesti 45 pa je umrla v lepi starosti 78 let, vdova po železničarju Barbara Toličič. žalujočim svojcem nase sožalje!
— M***"™* beži ed doma. Zasebnica Jožefa Kmetic, stanujoča v Danjkovi ulici 8, je naznanila policiji, da je že 25. t. m. izginil od doma njen 15 letni sin Ernest Kmetic, ki se doslej še ni vrnil. Sinko se je učil pleskarske obrti in se dan preje spri z gospodarjem
— Huda prometna nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila v Slov. Bistrici prometna nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje posestnikovega sina Ivana Brumca iz Crešnjevca, ki se je takrat peljal proti mestu. Ob prehodu na državno cesto, ki je na desni in levi obrobljena z visokim bi-čevjem, mu je pridrvel nasproti avtomobili st Karambol je bil tako silovit, da je Brumec v loku odletel na državno cesto
Velika poplava ob sčavnici
Mala Nedelja. SO. avgusta V aedeijo j bilo ves dan v tukajšnji okoHd zelo »oparno in Cm i oblaki, ki ai-ao nič dobrega obetan, so se vse popoldne grozeče prikazovali na obzorju, Okrog polnoči se je prič lo močno bliskati in grmeti In sledil je »razen naliv, kakršnega Že dolgo ni bilo v" teh krajih. Vsi potoki, posebno pa reka ačavnica. so močno narasli ks rjava umazana voda se je razlila po poljih in t ravnikih..Sčavnica Je prt Sv Juriju, kakor tudi v okolici Male Nedelje preplavila ogromne komplekse. Voda je odnesla otavo, po poljih pa js poplavila lepo cvetočo ajdo in druge pridelke. Na travnikih je nanosila po 10 do 20 cm peska in blata. Poleg tega je hud naliv tudi v vinogradih povzrečil znatno škodo, ker je oskuMl že zoreče jagode.
Vsako leto so tukaj ob Sčavnici velikanske poplave, zaradi česar so travniki stalno m-^kri in trava je kisla. Poplave nastanjajo, ker trče Sčavnica v velikih, nsandrih in rokavih po ravnem terenju rn ima voda majhen padec tn odtok. Ljudje gledajo žalostno na uničujoče delo vodne, ga elementa, ki bi se lahko dalo preprečiti, če bi se Sčavnica regulirala. Regulacija Sčavnice bi morala biti prva skrb naših poslancev, senatorjev in ministrov domačinov, ki bi morali napraviti potrebne korak , da bi dobili za ta regulacijska dela potrebne kredite. Ta dela bi se lahko tudi napravila s sredstvi banovinskejra bednostnega fonda in z državno podpore. Prt teti delih bi se lahko zaposlili oni naši domači delavci, ki hodijo sedaj od tu na sezonsko dek> v Nemčijo m Francijo, kjer stradajo, dočim imajo doma dovolj dela in kruha.
Z regulacijo Sčavniee bi bila odstranjena vsa kol tr»a nevarnost poplav m nas kmet davkoplačevalec bi bil resen velike, nerv>trebne *rkrbi.
POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM
in obležal z nevarnimi notranjimi poškodbami ter poškodovan na rokah in nogah. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
— Najprej molil, potem kradel. Tatvina v slovenjgraški cerkvi je sedaj pojasnjena. Neki duševno zaostali Franc Flori j an-čič. ki je ponujal v neki slovenj praški starinarnici Kristusov in angeljski kipec, je pri zaslišanju priznal, da je izvršil tatvino v slovenjgraški cerkvi Dejal je, da je najprej v cerkvi četrt ure molil, nakar se je skril ter ukradel dva kipca, da bi ju prodal.
— Napad iz zasede. Ko se je vračal čevljar Valter Križane iz Vojašnlške ulice 3 proti svojemu domu, so ga v kamniškem drevoredu napadli trije neznanci ter ga s pestmi pobili na tla. nato pa izginili. Križane je zadevo prijavil policiji, ki poizveduje za napadalci.
— V Krčevini je 32 letni hlapec Jurij Nezdračevič tako nesrečno padel z voza, da so ga morali z občutnimi poškodbami na vratu prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Strašna noč v Halozah
Ptuj, 1*9. avgusta
V Halozah živi, prav za prav le životari, najrevnejši slovenski rod malih kmeti-čev in viničarjev. Svoj borni kruh si pridobivajo na skromnih njivicah in v vinogradih, ki «e razprostirajo po strmih pobočjih. Letošnje leto je bilo se dosti srečno in polni dobrih upov so si Halozam želeti v zadnjih tednih nekoliko toplega sonca, da bi ?lm oeladik> bogato obloženo grozdje, toda somca niso pričakali, pač pa noč podno groze, ki jim je strla vse nade in prekrižala vse zasnovane načrte.
V noči na ponedeljek je pričelo v ptujski okolici močno deževati, bliskalo se je in grmelo, pri tem pa so udarjale strele na vse strani  Okrog 28  se je vrnila toča, Id je padala nad eno uro. Po bornih hišicah in vimčarijah je zavladal jok in stok, ubogi prebivalci pa so s strahom pričakovati jutra, da bi si ogledali svoje vinograde. Ko je to napočilo, so ubogi kmetici z žalostjo zrli po uničenih vinogradih, kajti   toča jtm je   povzročila veliko škodo. Najbolj je prizadela vasi Gradišče, Slatino,  Sv.  Barbaro, Paradiž in O ruš kovač, kjer je razbila vse. V tej noči tudi strela ni prizanesla. Zažgala in do tal je uničila eno domačijo v Paradižu in eno v Lesk ovcu. Vsa tukajšnja okottes pomiluje ubo-e prebivalce,  ki so  zaradi stalnih vremenskih nasgod ae popolnoma obubožali
Pet minut opazovanja na vogalu
Vetrinjske in Tattenbachove ulice
lil okoliške novice
m na paaznsk dne a
v
ni čas in ss bodo odpirale popoldne ob lZ 7. Dopoldanski ćtekmA tm pa izpremenjen od 74B do OL Ka
bodo tr-
— JL drl. dekliška (M in Manja t
bo L. 1 V ervi rasred i
ki sd dOOTiOs 4. issred ter do 1.
ta.
ček »v, (Oskarjeva
S. aeptembca
iole bra
190» ne bo-aaj pri-
stojim pred slovitimi »propflejami* Prsi pač in človek mota biti pod streho. Na vse strani prodajam zijala. To je menda edini posel, ki ni podvržen poslovnemu in pridobitnemu davka in tudi ne finančni kontroli. Teko opazujem odtod gibanje ob našem velemestnem avtobus««« »kolodvoru* s propiiciami. Čast in hvala, da «o to reč zoneanvili na mestu, kjer je se pred 55 leti stala tista »Freihans-Kaaerne«, da se lahko ob priliki zatekamo semkaj ljudje brez marele. Istočasno me vonj iz Arehove lekarne ščogeta pod nos in mi preganja glavobol.
Fueocnoet mi obtW na krflHscu Tetren-bacbove ki Vetrinjske urice. Cud5m se, da nI vsak teden enkrat na tem mesta smrt-ne žrtve prometne ntoroče. Csst m LvaU stnvžmfcu, ki stoji os kriUi&a in remonta promet. Opazujem: kolo, kolo, avto, avto-bns, dvovprešni voz, kočija*, kftio, koto, koJo, kolo, potem zopet avto, avtobus, tovorni avto itd. V pet* mimrtah par sto komadov. Menda ni tskaneg* prometa niti na dtaiajsSzem »Rm^o«-
Ko taktne rszmifljeni o tem, keto je bilo na tem mestu prod tvorni, štirimi desetletji, ko je komaj švignil mimo kakšen ko-čijss, se občne mo$a poaomost na aVmpi-nioo uren ljudi ▼ sHsivem tnsgoarjsn. Pri-lem: »Toti kolodvor, kaj misfS. Ni bil
DrugI pristavlja: »Gumpec tepasti, kaj gobezdaš, ko »Grafa« blizu ima*.«
Tudi tretji ima svojo misel: *Kus! Glejte tja. In že pristopi k trojki gospod v civilu, ki jih nosove, naj ae raaidcjo, ker js zbiranje v gručah po zakonu prepovedano.
Intervencija je bila čisto nepotrebna, kajti že v naslednjem trenutku ae zakadi v gručo podeželski kolesar, obremenjen a kan ta m i za mleko, ki se potem za dodatek zaleti Se v neko ja jčarico, da se je v trenutku razli! preko ceste ogromen jajčnik skoro 100 jajc. Pristopi mož postave in &i
hoče nekaj zabeležiti, ko jja vznemiri hre-sbvt glas miede dame, ki je atala pred avtobusom in ki je bila ocividno prepričan«, da je — povožena do smrti.
»Ah got, skoro bi bik hin aratala.«
Medtem pa jo je kolesar odkuril...
V to vesoljno amesnjavo petih minut aa
zopet vmeša nekdo in me opozori, naj v teb resnih časih ne politiziram. »Saj ni go-voea o politiki«, mu pojasnim. »Le temu
^»jca iz Jeruzalema odgovarjam, ki me vja asaja« čema ao fml Glavnem trgu -postavili talSko ideee pobarvanih vislic in aa
kofla.«
»KuS! To je poti tka! Htjde z menoj!«
In sem del, kakor je bik) zaukazano. Sedaj toono vem, kaj je politika. Mimogrede se čajem poleg sebe nežen glasek maribor-ate tfospomnje, Id hiti proti domu: »Tu, iw tost. To* s) dar Koder.« Pa sam Le —