Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Pa peštl prejemal: n selo leto naprej 26 K — h pel let« » 13 » — * •Četrt» > 6 » 50 > ■eseo » 2 > 20 > V ■pravnlitvu prejemal: za •elo leto naprej 20 K — h pel leta » 10 ► —» letrt » » 6 „ - » ■eseo » 1»70 » Za poSiljanjena dom 20 b na meiec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroinlne In inseratd sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitar* jeve ulice it. 9 Rokopisi se ne vranjo, nefrankovana pisma se vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- Diskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 251. V Ljubljani, v petek, M' oktobra 1908. Letnik XXXI. Ustanovni shod »Družbe treznosti". Ustanovni shod »Družbe treznosti« je bil dejanje; dejanje, smelo rečemo, epohalnega pomena za naš narod. Ni imponiral po Številu udeležencev, impo-niral pa po izvrstnih govorih, po krasnih mislih, ki so jih razvijali govorniki, in po velepomenljivi akciji v korist slovenskemu ljudstvu, ki se je ta dan z vso resnobo pričela. Ozrimo se najprej na naše nasprotnike! „Narod" se je seveda tudi spomnil naše družbe ter poslal k shodu svojega poročevalca. Najprej se škodoželjno smeja — udeležbi pišoč: .»Kakor znano, je »Slovenec« cel prošli teden v uvodnih člankih in noticah bobnal k shodu ter s to velikansko reklamo skoro prepričal tudi nas, da bo udeležba od «trani laikov in klerikov naravnost ogromna. iToda kako razočaranje! Pri otvoritvi škoda je bilo navzočih kakih 30 .duhovnikov sin'15 do 20 kmetov«. Do 6tm »Narod« še dosti, dasi ne popolnoma, resnico piše, in mi ne moremo za to, ako mu nimamo Jiaj prida ugovarjati. Saj je prvi glavni govornik, zastopnik Koroške, dejal, da je v> tem oziru že marsikak opravičen kamen priletel od nasprotnikov na našo streho (1) . . . .Pozneje je število udeležnikov naraslo do sCo in jje .bila dvorana še precej polna videti. Kar pa pifce „Narodu dalje o zborovanju samem, je tako grdo zlagano, da bi človek sodil, da so »Narodovi« poslali na shod svojega — največjega laŽBivca. Zborovanje samo se je v rž i I o prelepo. Ker liberalcem, kakor kašio, , naše društvo ne diši, zato, ker je obenem cerkvena družba, s kakoršno edino moremo prodreti med ljudstvom; na drugi strani pa tako slovesno zagotavljajo, da jiii presrtoo veseli, ako se kaj stori proti pijančevanju, .zato po pravici pričakujemo, da bodo ustanovili svojo družbo. Na noge, gospoda! Ne ogovorite samo, storite tudi kaj! Ža lani smo vas k temu pozvali, a nimate še nič pokazati. Zasledovali bomo vaše delovanje v tem oziru. Na tem polju se ne bojimo konkurence. Veseli bomo, če nas ^^"Jp^kosili. Preidimo k dRevnemu^efui. *" ' Ziborovanje je otvoril g. Jan. Kalan, izrekši prepričanje, da bo kljub velikanskim težavam naša stvar napredovala tako gotovo, kakor gotovo Sava teče navzdol 1 Za predsednika predlaga g„ kanonika A n d r. K a-1 a n a, ki je vodil zborovanje z znano svojo spretnostjo. S toplimi besedami pozdravi shod g, drž. in dež. poslanec, vodja Povše. Tudi on pravi, da je pričakoval ogromne udeležbe, kakor jo stvar zasluži, da pa vendar upa, da bo dobra stvar prodrla. Omenja državnega zakona proti pijančevanju. Z verskega, gospodarskega in narodnega stališča dokazuje potrebo treznosti pri našem ljudstvu. "Večkrat trdimo, da ne zadošča samo nedeljski počitek, ampak p o-eveČevanje. S čim se pa nedelja bolj onečaščuje, kakor z razgrajanjem pijancev po vasi?! Obširneje ne bomo navajali vsebine govorov, ker se bodo izdali v posebni knjižici. Nagovor g„ vodje jo bil sprejet z velikim odobravanjem. G. župnik T r u n k s Koroškega je dokazoval potrebo boja za treznost zlasti z dušnopaBtirskega stališča. Pijančevanja je brez dvoma najhujši in najbolj trdovraten nasprotnik vspešnega dušnega pastirovanja. Treba bi bilo vendar bolj misliti na to, kaj bi se dalo storiti proti temu zlu, proti kateremu vsa navadna sredstva nič ne izdado ! V začetku govora je prijavil veselo poročilo, da je naši družbi zagotovljena podpora in torej tudi bodočnost na Koroškem, kjer ji je na priporočilo govornika prem. knezoškof ze!o naklonjen ter jo obljubil po najboljših močeh podpirati in pospeševati. G. dr. B r e c e I j je v fino mirnem tonu strokovnjaško razlagal bistvo in učinke alkohola, kakor jih je dognala moderna veda. Rezultati znanstvenega raziskavanja so taki, da morejo zadovoljiti abstinenta in zmernega pivca. Alkohol ni hranivo ali živilo (Nahrungs-mittel), ne daje nikake moči in ne greje, torej se more popolnoma lahko brez njega prebiti; pač pa je alkohol uživalo (Genuss-mittel), kakoršnega si človek sme in more privoščiti v pametni meri. Nezmerno uživan seveda hudo škoduje raznim telesnim organom : želodcu jetrom, ledvicam, srcu . . . Alkohol zlasti škodljivo vpliva na zarod. — Poslušati g. doktorja je bil užitek. G. dr. Krek je začel z zgodbo, v kateri pravi žena delavca-pijanca: „Še to sramoto, da bi se v družbo treznosti vpisaval!" Tako duševno naziranje — pravi govornik — vlada marsikje glede našega vprašanja. — Ves zemljiški davek na Kranjskem znaša 997.000 kron, dac na žganje pa 874.000, na vino 50.7.000, na pivo 141.000 (!) Toliko samo za dac, koliko pa za pijačo samo! Dalje je originalno razvijal sledeče misli: ^Inteligenca" je v svoji večini fiziško, intelektualno in moralno bolna, degenerirana. Dokaže vsako posebe. Mestno prebivalstvo samo izumira in propada, mesta se rekru-tirajo iz kmetskega, delavskega ljudstva. Ako se to z&strupi, ako tega ne streznimo, naredimo križ čez to, kar ljubimo in kar imenujemo : slovenski narod. — Politiška sanacija je mogoča samo po ljudstvu, če se njegova politična moč zveča. Kaj pa narediti z ljudstvom, ki druzega ne pozna, kakor potrebo, opiti se ! Vrh tega so tudi voditelji strank pogostokrat pijanci. V življenju nekaterih političnih strank reflektira pijanost njih voditeljev. Ako hočemo sanirati te neznosne politične razmere, naredimo ljudstvo, da bo trezno! G. dr. Lampe pripoveduje, koliko razne protestantske sekte delajo na socialnem in karitativnem polju Dogmatič-nega nimajo skoro nič na sebi, ali s tem vlečejo, s tem so prikupljajo, s tem se širijo. — V tovarni Brauz na Nemškem dobi vsak mlad delavec, ki med tednom ni po-kusil žganja, konec tedna marko več. G. d r. Ž i t n i k pove, da bode te dni „Slovenec" objavil načrt državnega zakona zoper pijančevanje, in prosi, naj se mu naznanijo spremembe, ki jih kdo želi. Zaključujoč dopoldansko zborovanje je pokazal predsednik na moža uzornika, čegar slika je z Isvorovim vencem obdana visela v ospredju, prvega znanega slovenskega ab stinenta, Friderika Baraga. (Njegov škofji biret in njegova imenitna misijonarska palica eta bila na ogled razpostavljena spre daj na mizici). Baraga je imel z žganjarji tako vojsko, da so ga sklenili umoriti. Štiri ure so oblegali njegov dom, med tem je Baraga ves čas molil in napravil obljubo, da ne bo pokusil v svojem življenju več alkoholne pijače. To obljubo je zvesto držal in k« je bival v Ljubljani, ga niso mogli pregovoriti, da bi bil pokusil k»oljo vina. Popoldne je g. učitelj Štrukelj v živahnem govoru razlagal u z r o k e pijančevanja, ki so: nevednost glede vrednosti opojnih pijač in premnoge prilike, ki navajajo človeka k nepotrebnemu pitju, kakor je drugod bližnja priložnost uzrok greha, tako tukaj. Prilike pa so: prvič naši pivski običaji, po katerih se pije ob vsaki priliki in nepriliki in mno- goštevilni pivski kraji: gostilne, žganjar-ne, katere človeka morajo, da pije. Glede nevednosti treba ljudi poučiti, običaje prena-rediti, število pivnic polagoma omejiti. In končno je krasno m jasno razpravljal o velikem strašilu — abstinenci, g. župnik A v s e c. Pusti predmet je tako izvrstno osolil, da je bila slast ga poslušati. Kdor bo ta govor prebral, ne dvomimo, da pride do prepričanja: Spaka, saj stvar ni tako neumna, kakor se na prvi pogled vidi! — Govornik zahteva abstinenco za otroke, za pijanoe in za prijatelje pijancev. Pokazal je tudi, odkod preti nevarnost vinogradnikom : ne od maloštevilnih abstinentov, ampak od kapitalizma. Okrog Ptuja — je pisal nedavno „Naš Dom« — so vsi vinogradi v nemških rokah, okolu Maribora je en sam še v posesti slovenskega kmeta, v Trški gori pri Novem mestu in Krškem bo kmalu ravno tako. . . Tu treba pomoči ! S tem je bila vrsta govorov končana. O ostalem še poročamo. Ogrska kriza. Liberalna stranka je sinoči nadaljevala posvetovanje o predloženih dveh programih. Prvi je zagovarjal Tistov program grof A n-d r a s s y. Rekel je : Obžalujem, da se mora program devetorice premeniti, toda glasujem za premembe iz političnih vzrokov, ker se bojim posledic, ako bi so to ne zgodilo. Sicer pa razlika ni bistvena. — Ako pa ogrski č a s t n i k i n a o g r s k i zemlji stojenačelu ogrskim vojakom, potem imamo v i a t i n i ogrsko armado, ki jo želimo. Grof Andrassy je tudi toplo prosil Apponyjeve pristaše, naj pritrdijo Tiszovemu programu. Vse je iznenadil s svojim govorom poslanec H o d o s s y , pristaš Apponyjev. Mej burnim odobravanjem je izjavil, da pritrdi Tiszovemu programu. Govornik prizna da tudi Tis jov program obsega mnogo koncesij. Bolje je, da se te zagotove, nego spravi vse v nevarnost. Kar se tiče vladarjevih pravic, je stvar ta: Devetorica naglaša v svojem programu, da imajo vladar, ministrstvo in drž. zbor pravico določevati poveljni jezik v armadi. Tiszov program pa pusti odprto to vprašanje, ali ima vladar sam pravico določiti poveljni jezik ali skupno z državnim zborom. In ravno tu je Tisza od-jenjal ker pusti to vprašanje nerešeno. Čian vladne stranke, Vaneso, je očital Tiszi, da z namenom rine iz stranke grofa Apponyja in njegove pristaše. Grof Tisza odgovori, da nikogar ne odriva. Ravno grot Apponyi in njegovi to- LISTEK. Pisma s pota, Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Videli smo izvoljenke, pa tudi zavrženih ni treba iti iskat daleč. V tem samem Hyde-parku Btoji oprt ob ograjo jeden izmed prostih bivalcev Zedinjenih kraljestev. Oglejmo si ga bliže: ta državljan šteje šestnajst let ter ima luknje na laktih, čelo topoglavca, sprhnele zobe in oguljene hlače. Ima tudi nekako vrhno suknjo nepoznane barve, nima pa nikake srajce. »Kje jo tvoj oče?« vpraša ga naš sprevodnik. „V Botany Bay«. »A mati?« »Mati dela škatle". »A sestre ?« Ima jih tri, ki tudi delajo škatle; dalje ima dva brata v starosti osmih let, ki tudi delata škatle in jednega triletnega, ki jih pomaga lepiti. V Angliji na stotine, da, na tisoče ljudi živi od tega dela, a pri tem delu umirajo gladu. Tako tudi naš zavrženec I Njegova mati je bolna, kajti navadno bolehajo vsi, ki dlje časa delajo škatle. Njegov oče je bil ulični pometač, toda enkrat so ga zaprli in odpe ljali. Dečak ne zna čitati in pisati, za to pa zna nenavadno dobro kleti. Videti je tudi, da ga rad srka, kajti kadar je mrzlo, ga »džin« ogreva. »Ali znaš moliti?« »Kaj ?« vpraša začuden ter široko odpre usta. Tega ne zna, ker ni njegovo rokodelstvo; zna samo delati škatle. »Ali je lačen?« »Je, toda nima denarja, da bi si kupil živeža, krasti pa se boji«. »Ako bi se ne bal, saj bi itak ne storil tega, ker to je Blabo«. »Kajpada je slabo, ker ga redarji vja-mejo in ga potisnejo v ječo«. To je tudi vzrok, zakaj ne krade. »A vest, dečko?« »Kaj je to? Ali je to kaj za jesti, ali za piti?" Kaj vendar hočejo od njega? Saj tu stoji mirno ter nikomur ne dela napotja. Evo vam male slike. Ah, ta prosti bi-valec zedinjenih kraljestev ne zna čitati, ne pisati, ne zna očenaša, ne ve, kaj je Bog; mislih da se vest je ali pije; ni še nikdar nič slišal o čednosti, nima kaj jesti in piti, nima stanovanja, pač pa zna delati škatle. Med tem mu revščina šepeta na ušesa: ubij; glad mu pravi: kradi; mraz pa: napij se žganjice.' To so njegovi učitelji, drugih nima. Ali jih uboga? Da, brž ko se neha bati redarjev. Toda kaj tukaj govorim? Ta prosti državljan zedinjenjenih kraljestev ima vendar različne pravice, katerih sa more poslužiti: habeas corpus; ima pravico glasovanja, njegov poslanec bo v svojem času govoril v državni zbornici. A evo, tudi ta IIyde-Park je vendarle javna last, torej tudi njegova, tako tudi Britisch Museum, kristalna palača in trgi, vrtovi, javna poslopja ? To vse je njegovo. A pri tem, on je Anglež, njemu pripada: Indija, Avstralija, Kanada; on ima vojake, mornarico, to je pravcati vladar. Čemu sa pa tako treseš na vsem životu, mogočnež? Aha, danes je še tešč. Tu imaš „šiling", revež, kupi si jesti. Deček izbuli oči. Šiling? Nikdar še ni imel toliko denarja skupaj. Šiling?*) Mogočnež si ga ogleda nezaupno od vseh strani, končno veselo zauka, spravi denar v žep iz katerega mu ga noben tat ne ukrade, kajti žep so njegova usta, ter zbeži, niti ne zahvalivši Be za dar. A vendar ima Indijo, Kanado, Avstralijo, palače, vrtove! Strašna socialna zago-netka! Med tem udari ura jedno. Park se jame prazniti in naposled postane popolnoma prazen. Čas je vrniti se domu. Imamo pred seboj daljavo nekoliko angleških milj, kar pa nam ne povzroča skrbi, kajti s pomočjo podzemeljske železnice predirjamo vso daljavo v nekoliko minutah. Kar so za Pariz omnibusi, tekajoči na vse strani, to je za London podzemeljska železnica. Razpeljana je po vsem mestu; drvi pod hišami, pod ulicami, pod Themso. Dospemo v obširno jamo sredi zidane hiše in v jami se vidijo stopnjice, vodeče navzdol; kupimo listke ter prekoračivši nekoliko Btopnjic, dospemo na obširen kolodvor. Jedna lokomotiva odhaja, druga, uprav ti, ki ima nas pobrati, se * Silin? - 1 K 20 h. varili bi morali podpirati nov program, ker obseza veliko koncesije v narodnem oziru. Prevzel sem nalogo, pravi Tisza, da napravim red v deželi. To nalogo pa morem izvršiti, ako ga zbornica brez stranskih ozirov podpira. Ob 9. uri je bila sinoči seja končana. Dines liberalna stranka nadaljuje in skoraj gotovo konča posvetovanje. Tudi opozicija začenja trezneje soditi o novem prr gramu. Mnoge je iznenadilo, da se je včeraj grof Tisi:a nad pol ure razgo-varjal s Košutom. Sicer pa je grcf Tisza, kakor se je izjavil, pripravljen najprej z lepo pričeti. Ko bi to ne pomagalo, hoče uprrabiti vsa ustavna sredstva, da izvrši svoj program, ki ga je določil z vladarjem. Govori se, da utegne Tisza že danes sostaviti ministrstvo, v katerem bi bili: Grol Tisza, predsednik in notranje; Lukacs, finance ; H i e r o n y m i, trgovino ; grot M a j 1 a t h ali grof Eszterhazy, polje-deht*o; Berzeviczy, nauk in bogo častje; P 1 o s z , pravosodje ; general N y -iry, honved, ker general Kolrszvary noče ostati minister; C z e h bi bil minister za Hrvatsko, baron Fejervary minister a latere. Pfaške občinske volitve. Dne 2S. t m. so se vršile volitve 32 mestnih poslancev v občinski svet. Za več let se trudijo češki radikalci spraviti vsaj nekaj svojih pristašev v ti svet, vendar pa se jim do zdaj zaradi staro - mladočeškega kompromisa ni posrečilo, sedaj pa je zmagal v praškem starem mestu pri zadnjih državnih nadomestnih volitvah dr. Baksa. Vsled tega so raclkalci postavili ne le v starem mestu, ampak v vseh delih mesta svoje kandidate a niso dobili niti enega mandata. Volivnega beja v onih okrajih, kjer so bili postavljeni kompromismi kandidatje, ni bilo. Udeležilo se ie volitve od 12.272 voliv-nih opravičencev 5017 volivcev. Na novo je bilo voljenih 30 mestnih zastopnikov, dva mandata sta ostala neizpolnjena, ker je treba ožje volitve. Izvoljenih je bilo 15 Staro- in 15 Mladočehov. V ožjo volitev prideta 2 Mladočeha z dvema narodnima socijalistoma. V mestnem zastopu bi bilo potemtakem 41 Staro- in 49 Mladočehov. Kje bode sedež istrskemu dežel, zboru ? V listih čitamo, da se je večina deželnega zbora bavila z vprašanjem premeščenja deželnega zbora v Pulj. Z 12 proti 7 glasom so sklenili poskusiti vse možno, da se bo deželni zbor v bodoče skliceval v Pore č in da deželni uradi ostanejo v Poreču. A dotlej, dokler ne bo rešeno to vprašanje, naj se deželni zbor sklicuje v Koper. Za ta predlog je glasovalo — kakor rečeno — 12 poslancev, proti pa 7. Med temi poslednjimi sta bila odhajajoči glavar Campitelli in prihajajoči deželni glavar R i z z i. Dva poslanca sta manjkala. Dunajska vlada je za Pulj. Iz deželnih zborov. Koroški deželni zbor je v seji dno 29. oktobra odobril načrt glede regulacije krške deželne ceste pri Blanklu. Za zgradbo se dovoli 7500 kron. — Poslanec Steinwender je predlagal imenom odseka, da se za obrtne in poljedelske nadaljevalne šole, za gospodarske in ljudske knjižnice za leto 1903 dovoli znesek 13.850 kron in za leto 1904 znesek 17.640 kron. (Vsprejeto.) — Poslanec Ghon je predlagal, da se vlado naprosi za zdatno državno podporo za po zad- ravnokar bliža. Listki ne stanejo niti deseti del tega, kar stanejo pri nas, a tudi navzlic nizki ceni smo kupili nalašč listek za tretji razred, da si ogledamo ljudi. Vse-demo se. V vagonu, ki je bil zelo reven in ogu ljen, je bila gnječa. Tesno poleg naju j< neka mlada Irka, nežnega in zalega lica, dojila mladega fanjanina, ki je brcal z nogami, semtertje nehal sesati, ozirajoč se po navzočih, končno pa se je skrivil, zaprl eči, odprl usta, in ko se je na ta način popol noma pripravil, sačel je kričati. Nama nasproti je starec obiral pomarančo s pomočjo jednega in že povsem zelenkastega zoba; pri tem je sopel tako, da so navzoči mislili, da se bliža druga lokomotiva. Tam dalje so delavci v modrih jopičih, vračajoči se očividno od dela, pušili tobak, ali pa radi za> bave polagali drug drugemu noge na kolena. Medla svetloba svetilke je slabo osvetljevala ves prizor. Vlak je drvil kakor nor, lokomotiva je hropla kakor navadno v predorih. Ozračje je bilo dušljivo, prenapolnjeno vonjave premoga in žveplja; kar sape nam je jelo pri manjkovati. Preletimo nalik viharju od postaje do postaje; jedni gredo ven, drugi pridejo noter. (Dalje prih.) nji povodnji oškodovane kraje. Naznanil je, da znaša škoda v okrainih glavarstvih Spi-tal, S Mohor, Beljak in C sloveč 7,628.860 K. Toliko bo jo cenile državne komisije, a poizvedbe deželnega odbora so dognale, da je škoda za 170 000 kron višja. — Zidnjo sejo bo imel deželni sbor dne 5. novembra. Gališki deželni zbor. V seji dne 28 oktobra je poslanec cieleski poročal imenom nauinega odseka o predlogu glede ustanovitve maloruske gimnazije v Stanislavu in je nasvetoval resolucijo, v kateri pravi, da ustanovitev te gimnazije ni potrebna in naj se mtanovi rajše v vzhodnem delu Galicije z ozirom na kulturne potrebščine Malorusov. Nadalje je izvajal, da sa maloruska mladina izrablja za neke sumljive agitacije. Hrvatski poslanci v Budimpešti. Obelodanjeni zaključki odbora deveto-rice in program ministra - predsednika ogor-čujejo hrvatske delegate. Kdor ne pozna teh madiaronskih mamelukov, bi to verjel ! Josipov ch menda noče biti minister za Hrvatsko. Delegati trdijo, da je cesar izjavil ministrskemu predsedniku, da opravičene željo Hrvatov niso dovolj jasno izražene niti v programu devetorice, niti v programu vlade. Opravilni red Nižje avstrijskega deželnega zbora. Novi opravilni red nižje avstrijskega deželnega zbora hoče izkoreniniti vse pravice manjšine in onemogočuje vsako obstrukcijo. Po novem opravilnem redu ima večina v zbornici vso moč; manjšina ne more ob-strukcijonirati, ker ji opravilni red to zabra-njuje. Tudi ne more izostati od sej, ne da bi izgubila dijet, niti ne sme govoriti, ako ji večina ne dovoli. Nasprotno pa imajo deželni odborniki vso moč v rokah. Iz brzojavk. Carigrad. Porta do sedaj še ni odgovorila na nove refjrmne predloge. Ministrstva se nadalje posvetujejo o protipred-logih, katere predlože. Najbolj se upirajo prvi točki reformnih predlogov. Rim. Italijanski pdslanec C ccotti pri občuje v listih svoje mnenje o trgovinski zvezi mej Italijo in Avstro Ogrsko ter pravi, da ta zveza ne bo mogoča, ker bo Avstro-Ogrska šSitila svoja vina. Najbolje bi bilo, da v Južni Italiji prično pridelovati peso in izdelovati doma sladkor ter počasi opuste vinorejo. Na Italijanskem seve vzbuja tak predlog samo zasmehovanje, ker Italijani pač ne bodo kar posekali svojih vinogradov. Belgrad. Podpolkovnika Janko-v i č a so prepeljali v zapor v Knjagevac, ker se je izrazil, da ima načrt, se v eni noči polastiti trdnjav Š*bac in Niš ter kaznovati morilce kralja Aleksandra. R i m. Minister za zaklad priobčuje definitivni rezultat poslovnega leta 1902—1903. Vstevši izredne izdatke in vštevši izdatke za železniške zgradbe ter stroške ekspedicije v Kitaj, izkazuje proračun elektiven prebitek 69,500.000 lir. Pariz. Uslužbenci prodajalnic živil so imeli na delavski borzi shod, na katerem so zahtevali odstranitev sedanje uvedbe posredovalnice sa službe. Policijo, ki jih je hotela razgnati, so napadli s kamenji, mizami, stoli in kozarci. Riz oken se na policaje vlivali ogljikovo kislino, da je mnogo policajev ožganih. Mnogo izgrednikov in 17 po licajev je ranjenih. London. Laška kraljeva dvojica pride sem dne 19. novembra. Dunaj. Skoro gotovo se drž. zbor nide še pred 15. novembrom. Vlada bo baje skušala vplivati na Čehe, da bi odnehali od obstrukcije in je menda pripravljena dati jim češko vseučilišče na MoravBkem, čemur se pa Nemci odločno upirajo tar pravijo, da o narodnih koncesijah ne more biti govora. Nemci pravijo, da bodo toliko časa obstrui-rali y češkem deželnem zboru, dokler Čehi ne odnehajo od obstrukcije v državnem zboiu. N e w J o r k. Predsednik Roosevelt se je izrazil, da bi kot človek želel, da bi se oni principi, katere je Avstrija izvedla v Bosni, izvedli tudi v balkanskih deželah. Trst. „Piccolo" poroča z Dunaja, da je bila včeraj ministrska konferenca, ki je sklenila proti italijanski univerzi ne nasprotovati in ji ne napravljati ovir. Dotična navodila bo bila sporočena tirolskemu ces. namestniku. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. oktobra. 200 laikih dijakov v preiskavi radi veleizdaje. Iz Trsta nam pišejo: Proti 2 0 0 italijanskim dijakom i z Pri m ors keg a, ki sose udeležili znanegs i r e d e n t o v -b k e g a shoda »Vidmu, je uvedena preiskava radi veleis-d a j e. Proti slovenskemu odvetniškemu shodu divja nemškonaoionalno časopisje kakor besno. To ravno kaže, da je napravil ta shod globok vtisek. Nemci be že boje, da bi Slovenci tudi v drugih zadevah složno postopali. »Deutsche Wacht« je posebno razburjena in psuje shod z izrazom »Barnum-aohe Cangress«. Slovenski narod bo tem nemškim časnikarskim klovnom že pokazal, kako zna in hoče resno braniti zadnje pravice, katere mu skuša še vzeti nemška oholost. Politično gibanje na Štajerskem Katoliško politično društvo za sodni okraj S t. Lenart v Slovenskih goricah bo priredilo v prihodnjih mesecih po vseh župnijah šentlenarškega okraja politične shode. Dne 8. novembra bo shod v S t. Lenartu. Zadnje tržaške občinske volitve — nezakonite. Upravno sodišče na Du naju je o stvari zadnjih občinskih volitev v Trstu se izreklo, da je tržaški mestni svet postopal nezakonito, ko je razveljavil dr. D^mpijerjev rekurz, ki se je opiral na sle deče točke: 1. Da se je z izpoatavljenjam volilnih listin samo v msgistratni palači, kršilo Statut, ki zahteva, da se volilne liste izpostavijo v vseh okrajih. 2. D i sa o tem izpostavljenju list ni obvestilo vseh hišnih posestnikov, kakor tudi določa štatut. 3. Da se ni držalo termina 14 dnij, kateri mora glasom štatuta preteči od zadnje spremembe volilni listi do dneva volitev. 4 Di se tudi dneva volitev ni sporočilo hišnim posestni-lom Ta rekurz je večina mestnega sveta svoječasno odklonila in proti temu sklepu e dr. Gino Dompieri rekuriral na upravno sodišče, ki je — kakor omenjeno — na vče-rajšnjej razpravi razveljavilo sklep tržaškega mestnega sveta in dalo tako prav rekurantu dr. G no Dompieriju, ki trdi, da so zadnje občinske volitve v Trstu nezakonite in neveljavne. Ves volivni akt je s to razsodbo postal nezakonit in cesarskemu namostničtvu v Trstu ne preostaje druzega, nego da pride v položaj, da bo za vodstvo novih volitev namesto nezakonito izvoljenega mestnega sveta morala imenovati komisarja, ki nai izvede nove volitve. Župnija Jesenice je podeljena on-dotnemu župnemu administratorju č. gosp. Janezu Zabukovcu. — Z Breznice se nam poroča, da je bil zopet županom izvoljen g. A K r ž i š n i k , posestnik v Žirovnici. — Iz Mošenj se nam poroča, da naše poročilo v Bobotni številki pod naslovom To so možje", ne odgovarja povsem dejstvom in da nekateri dotično notico pripisujejo g. župniku Trpinu. Izjavljamo, da pre-kličemo trditev, v kolikor morda ni istinita, in da g. župnik z dotično notico ni v nobeni zvezi. — Hrvatske novice. Za samo-stalnost hrvatske domovine prirejajo rodoljubi teden za tednom shode. Dne 22. t. m. se je vršilo v Glini posvetovanje, na katero je prišlo mnogo volilcev in duhovnikov ter se sklenilo, da se v Glini skliče javna ljudska skupščina, naperjena proti sedanjemu madjaronekemu sistemu. Na dnevnem redu bode tudi točka, v kateri sa bode naglašalo složno in vzajemno delo s Srbi. — V D u g i r e s i je sklican na dan 8. novembra velik ljudski shod. — Nova nezaupnica. Proti zastopniku karlovaškega okraja, madjaronu dr. R a t -k o v i č u je podpisalo nezaupnico 41 volilcev. Ves okraj šteje le 64 volilcev. — Obsodbe vsled zadnjih izgredov. V Kunovcu, okraju ludbreškem, so se letos poleti vršili znani protknadjarski izgredi. Dne 26. in 27. t. m. se je vršila proti 17 obtožencem kazenska razprava, in jih je bilo radi zločina ustaje 9 obsojenih na dve in pol, ozir. dve leti težke temnice, 8 pa jih je bilo obsojenih na 4, ozir. 2 meseca ječe. Kot je znano, je bilo pri tem žalostnem dogodku ubitih 6 oseb. — Hrvatski časopis v Novi Zelandiji. Na daljnem otoku, Novi Zelandiji, nižje Avstralije, se je ustanovilo »Hrvatsko glasilo". — V Opatiji se nahaja 1304 letoviščnikov. — .Štrajk na goriški realki. Ravnateljstvu goriške realke je došla anonimna ovadba, da neki dijak obiskuje izvestne lokale. Dotični dijak je priznal, česar se ga je dolžilo, a je ob jednem izjavil, da tudi drugi dijaki greše slično kakor on. Zaključek preiskave je bil ta, da bodo 4 dijaki izključeni, drugi pa da bodo ostro kaznovani. Dotnavši to, so dijaki VII. in VI. razreda sklenili pro-testovati proti izključenju in proti kaznim. A če ostane to brez vspeha, zapuste šolo. Minolo soboto so razredniki razglasili izklju-čenja, vsled česar sta dva d jaka v imenu drugih naznanila ravnateljstvu, da dijaki VII. in VI. razreda zapuste šolo. Dijaki so priobčili na to v tukajšnjem dnevniku „Gazzet-tino" izjavo, da so zapustili fiolo iz teh - le vzrokov: 1. radi nepravičnega izključenja treh dijakov; 2. radi prevelike odmere kazni drugim dijakom in 3. radi tega, ker nekateri profesorji delajo z njimi preveč grdo. V šolo pa pojdejo, ako se: 1 prekliče izključenje onih treh dijakov ; 2 zniža kazni drugih in jih pravično določi ter 3. nepristransko klasificira in dostojno ravna z dijaki od strani pref s rjev. V nedeljo so šli ti »štraikujoči" dijaki k maši namesto v oerkev sv. Ivana v jezuvitsko na Travniku, potem pa so Be posvetovali, kaj storiti. Sklep je bil ta, da ne pojdejo v šolo, dokler so ne uresničijo njihove zahteve. V ponedeljek jo bilo prisiljenih 7 ali 8 dijakov iti v šolo, dalje je sprejel dva ravnatelj, ki je obljubil, da morda bodo sprejeti zopet oni trije izključeni, drugim pa se znižajo kazni, dalje je obljubil, da se drugim ne zgodi nič, ako ee povrnejo v šolo. Na to so se vrnili v šolo. — Otrok utonil. Die 28 t. m. okoli 3. ure popoludne, je šel Žagar France Košir po opravkih v Rudno, med tem je pa pobirala Koširjeva žena Marija v družbi 31etne hčerke Ljudmile trske okoli žage. Ne dolgo potem pogrešila je mati hčerko in je mislila, da je šla za očetom ; ker je pa tudi tam ni našla, je takoj s,mila, da se je mogoče otrok ponesrečil, in res je pri žagi poslujoči delavec vodo zaprl in mati je našla v koritu deklico utopljeno. Vsi pripomočki jo zopet oživiti, bili so brezuspešni. — Častnim članom je imenovalo slov. delavsko društvo sv. Birbare v Ham-bornu na Vestlalskem, veleč. gosp. p. Konstantina Luser, frančiškanskega provincijala v Ljubljani. Društvo je s tem imenovanjem izkazalo svoj« srčno hvaležnost za slovenske misijone na Nemškem, za katere ima odlikovani g^ provincijal mnogo zaslug. — Štajerske novice. Premeščeni s o : davčni pristav Leop. H a j n š e k is Maribora v Gradec, davčni oficijal Ivan Vrabl iz Ptuja v Maribor, davčna prakti-kanta Maks M e r č u n iz Ptuja v Maribor in Jernej Videnšek iz Šmarja v Kozje. — ZBogom je govoril. V ponede-ljek, dne 26 t. m. je prišel k okrožni sodniji v Maribor 5 Lietni dninar Andrej Lubec iz M o š k a j n c ter dejal, da je govoril z Bigom in da sa bode svet čez nekaj dni podrl. Tudi mu je Bog povedal, kdo je tega kriv, ter je rekel, da hoče javiti sodniji tega hudobneža. Ker ni hotal iti iz sodnijskega poslopja, poklicali so redarja, ki ga je od vedel. Revežu se je zmešalo. — Trojčke je povila 22letna soproga strojnega čuvaja Dolinšeka v Hrastniku in sicer tri deklice, ki so čvrste in zdrave. — V želez-ničnem vozu umr la. V soboto je umrla v poštnem vlaku, ki vozi okoli 3 ure zjutraj, med Poljčanami in Ponikvo 131etna deklica Frančiška Wildner iz Dunaja. Peljala se je v južne kraje iskat zdravja. V Celju so truplo vzeli iz vlaka ter obvestili stariše — Zaročil se j e g. dr. Franc Čeh, zdravnik z gospodično Ado T r a -t e n š e k . hčerko poštnega kontrolorja gospoda J. Tratenšek v Gradcu. — Kužna bolezen pri kuretini se je pojavila v okolici mariborski in sicer dozdaj v dveh krajih. Nekemu posestniku v Slivnici je po-crkalo okoli 80 kokoši. — Razširjene ulice v Mariboru. V zadnji seji meBt-nega sveta v Mariboru ae je sklenil nakup hiše „eskomptne banke", da se razširi „Frei-hausgasse". Hiša stane 116.000 kron. — Za tržaško luko. »Fremdenblatt« poroča : V državnem proračunu za 1. 1904. je za povečanje tržaške luke postavljenih sopet le en milijon kron. Ta razmerno majhna postavka razlaga se iz dveh povodov: Prvič, niso ša definitivno proučeni načrti za povečanje luke in drugič, čaka zakonski načrt za dela v tržaški luki še vedno parlamentarne rešitve. Do izpolnjenja teh dveh pogojev, treba bo tekom prihodnjega leta omejiti dela v tržaški luki v skrčeni okvir kredita 1 milijona kron. — Poroka. Dne 26. t. mes. poročil se je v Podgradu g. c. kr. viši gozdar Franjo Petrič z gospico Marijo Mavrič, ve-leposestnico iz Podgrada. — Naval - Pogačnik, operni pevec, je v Pragi v narodnem gledališču imel celo vrsto gostovanj. Pri odhodni predstavi dne 28. t. mes., kjer je Naval nastopil kot don Jose v operi »Carmen«, je žel velikansko odobravanje. Pel je deloma slovenski, deloma francoski. Kuga med perutnino v Vojni vasi je ponehala; poginilo je 135 kokoši. Odkod se je bolezen zanesla, ni znano. Zgradba mostu, Konisijonelno pregledovanje projektiranega mostu čez Savo pri St. Jakobu se vrši 5. novembra. — Iz Predoselj. Tri leta in pol je deloval na tukajšnji šoli nadučitelj gospod Valentin Pin, zares plodonosno. Imel je srce za mladino in je bil zato poleg dobrega učitelja tudi izvrsten vzgojitelj, ki si je vedel pridobiti ljubezen otrok. V koliki meri si je on pridobil srca občanov in otrok, i katere je tudi sam očetovsko liubil, poka \ zala je od obeh strani tako težko slovo ob priliki niegovega odhoda od nas v pokoj. Občina obžaluje njega izgubo, ker imel ie j poseben dar za dobro vzorojo mladine. Na j njegovo mesto stopil je 26. t. mes. novi go S spod nadučitelj Henrik Paternost, i na dosedanjem mestu tudi zelo priljubljen ; kot vešč pedagog. j — Slovenska opera v Trstu Ča jemo, da namerava opera slovenskega gledišča v Ljubliani prirediti v Trstu nekoliko opernih predstav. — Dvojezične napise baje dobi železnica G r o b e l n o do štajersko dtželne meje. Nemcem to seve ni prav. — Ukradena krava Posestnici Neži Ramovš na St ,žci št. 39 je danes ponoči dosedaj neznan tat ukraael iz hleva eno progasto kravo z dolgimi rogovi, vredno 190 kron. Ljubljantme novice Slepar s cigaretami. Mestna policija je prišla na sled, da neki agent iz Trsta z imenom Edvard D i m m e r pr< daia v Ljubljani svalčice, o katerih trdi, da so pristne egiptovske svalčice. Dne 27 t. m. i« mestna policija D minerja aretovala. Dobilo se je pri njem 1200 svalčic v zelenih papirnatih škat-ljicab, na katerih so bile vinjete za pristne egiptovske svalčice Dimmer je na ta način prodajal svalč ce že več let in sleparil svoje odjemalce, katerih je imel mnrgo v Lub liani, v Celju, v Mariboru, v Gradcu, na Du naju in po trgih na deželi. Dimmer, ki je baje nečak predsednika trgovske zbornico v Trstu, je bil samo agent, ki je imel nalogo razpečavati svalčice. Delali bo svalčice v Trstu iz navadnega tobaka, katerega so parfumovali. V vseh sval-čicah je bil tabak iste vrste, le drugače par-fumovan. Razpečalo se je v zadnjih letih na ta način na milijone svalčic in so morali imeti v Trstu pravo tovarno za izdelovanje svalčic. Kupčija je bila prav dobra, ker so se zavitki s 100 svalčicami prodajali po 4 6 in tudi več kron. Prisega vojaških novincev bo v Ljubljani 8. novembra. Zaprli so včeraj brezposelnega pekovskega pomočnika Jerneja Kapeljna, ki je dne 27. t. m. v družbi še nekega drugega brezposelnega pekovskega pomočnika prišel k Mariji Terdini, prodajalki moke na Dunajski cesti beračit in se tako silovito vedel, da se ga je Marija Terdina po pravici bala. Drugi dan je prišel Kapelj sam v prodajalnico in je zahteval vrečo moke. Ker Marija Terdina ni bila sama v prodajalnici, se je končno le zbal in odšel. Z električne železnice. Hlapec Franc Rihard, v službi pri Oblaku na Tržaški cesti, se včeraj popoludne na križpotu Dunajske in Franca Jožefa ceste ni mogel dovolj hitro izogniti električnemu vozu in je ta zadel ob njegov tovorni voz. Voznik je električni voz takoj vstavil in tako se je preprečila večja nesreča. Ponesrečen hlapec. Ivan Zupan, hlapec pri Šifrerju na Dovozni cesti št. 4, je včeraj zvečer padel s hleva in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v .deželno bolnišnico. Izseljevanje. Danes ponoči odpeljalo se je z južnega kolodvora 60 izseljencev v Ameriko, iz Amerike pa se je pripeljalo v Ljubljano 20 oseb. Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v „Narodni kavami" Gosposke ulice. Začetek cb 9. uri zvečer. Vstop prost. Konjev beg po mestu Izvošček Matevž Oblak, stanujoč na Rimski cesti štev. 13, je pustil danes zjutraj pred Kreuzerjevo hišo v Spodnji S ški samega konja na cesti. Konj ae je neke stvari splašil in je zdirjal po ceBti mimo državnega kolodvora na Bleiwei-sovo cesto in po tej do Erjavčeve ceste, kjer je zavil v mesto in zdirjal skozi Gradišče na Kongresni trg Na vcglu Kongresnega trga in Woltovih ulic zadel je z vozom ob steber, na katerem visi električna obločnica, in odtrgal navijalo, da je padla obločnica na tla in se popolnoma razbila. Konj je dirjal naprej po Wolfovih ulicah čez Marijin trg in po sv. Petra cesti v Ko lodvorske ulice, kjer ga je pri hotelu »Štrukelj« prijel neki policaj. Voz je precej po čkodovan, konju pa Be ni ničesar zgodilo. je škoda večera Opominjamo intendanco, naj nikar še bolj ne poi iža našega gledališč, tega kulturnega zavoda, velevažnega za naš pro-cvit drugače vzame slov. gledališču ves ugled. Ta burka in kar je podobnih, naj izginejo z repertoirja! — Igralo se ni najboljše ; » to bi bilo včeraj jako potrebno, zakaj v dejanju samom ni nikake komike, ia bi morali igralci s»mi so potruditi, da bi kolikor toliko komično dslovali na občinstvo. Glavno ulogo je irnol g. B o I e š k a. drugo večjo ulogo g. L i e r , potem g. K r e i -sova itd. Takih večerov si ne želimo več v interesu slov. gledališča in občinstva. * „Ecce sacerdos magnua". Ad IV. voces atqusles oomposuit Ai< y yi S/> B B m £ š IT/. Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. & m >.v.< & & & a $ $ $ ■i-' p '•A* & $ & & Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastlski umetniški zavofl s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsaki teden druge dežele. v soboto, dne 31. oktobra leta 1903 zadnji razstavni dan Zanimiv obisk Neapolja in Kapri. Od nedelje, 1. do sobote, 7. novembra Osmi ciklus slikovite »vire s prizori iz okoliša Got-hardske železnice. Vse naavne krasote in znameuitosti vse Švice so razdeljene na 16 raznih serij — Kdor hoče sebi in svojim otrokom priliaviti vel k vž.tek, naj obišče ta .Optična potovanja«, lo je izrek vseh učiteljev in mnogo tisoč abonentov Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 1425 l—i ravnateljstvo. li—M proda se 1411 3 —£ 17 letnikov »L Quartalschrift" od I. 1882. do 1898 i-> 8 1 trnkov „Correspondenz- blatt" obleta 1889 1891, 1893 1894 1898, 1899 1900 in 1902 Vse dobro ohranjeno in skrajno novo. Prejšnja cerA 1G4 K, sedaj le 54 K. Ponuibe na upravnico „Slover,c»". Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. Jt2s" Prosim prečastite gospode žup-JEST nike, naj si blagovolijo ogledati. y Naročena dela se izvrše pravilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 19 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Razglas 26884 K 88 h 1521 K 73 h „,.| 7. zjutr. I 783 3 I 7 9 I sl. sever I mt_ | 2. popol.| 732-8| 12-2 | sl. jvzh. | oblačno , Srednja včerajšnja temperatura 101*, normale 7 8*. y solboto dne 31. oktobra t. 1. ob 10, uri dopoludne vršila se bode v občinski pisarni v Škocijanu na Dolenjskem ofertna obravnava radi oddaje stavbinskili del pri zgradbi trirazredne šole v »kočij anu. Stavbena dela proračunjema so sledeče: Šolsko poslopje, izvzemši mizarska dela, ki bodo posebej oddana Za napravo vodnjaka in ograjo je preliminiran znesek . . . _ Skupaj 28406 K 61 h Dela oddala se bodo potom pismenih ponudeb skupno jednemu podjetniku, z izjemo zgoraj navedenih mizarskih del. ,..n„ Ponudbam mora biti priložen vadij v znesku........ 1420 K — Isti dan ob 1. uri popoludne vršila se bode tudi v občinski pisarni v Škocijanu ofertna obravnava radi oddaje zgradbe dvorazredue šole v Klenoviku. Stavbena dela, izvzemši zopet mizarska dela znašajo: Zgradba poslopja..............................17130 K 46 h za napravo vodnjaka ali cisterne, in za morebitno napravo skarpe na spodnjem delu stavbišča, kakor tudi za napravo ograje preliminiran je znesek ....................... 1500 K ~ Skupaj 18630 K 46 h Dela oddana bodo potom ofertne obravnave le jednemu podjetniku. Vadij znaša........930 K — Načrti proračuni in stavbeni pogoji za obe zgradbi so razgrnjeni v navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Skocijanu vsakemu na vpogled. Predsednik: 1394 3—3 Kopina. Iidajatelj ia odfwrai ■»dnik: »r. l|iaol| iltalk Tisk »Katoliške Tiskarni« v Ljubljani.