PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 3 (3), p. 85-181 Ljubljana, 1. X. 1936
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE
KNJIGA 3 (3. ZV.), STR. 85—131
DR. FRAN DOLŠAK
PROF. ALFONZA PAULINA FLORA EXSICCATA CARNIOLICA
LJUBLJANA 1936
IZDAJA IN ZALAGA PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO V LJUBLJANI UREDIL: DR. PAVEL GROŠELJ
PRIRODOSLOVNE RAZPRAVE, 3 (3) p. 85	131.
Ljubljana, 1. X. 1936.
Prof. Alfonza Paulina Flora exsiecata Carniolica.
Centuria XV.—XVIII.
Dr. Fran Dolšak.
V »Glasniku muzejskega društva za Slovenijo«, 1929. letn. X., sem svoječasno poročal o nadaljevanju velikega našega domačega ekiskatnega dela, ki ga izdaja prof. Alfonz Paulin, direktor tukajšnjega univerzitetnega botaničnega vrta v p., pod imenom Flora exsiccata Carniolica. Kot nadomestilo za tiskane herbarijske shede, ki so običajno latinske, sem radi čim večje dostopnosti objavil slovenski seznam rastlin, ki so bile v centurijah XI.—XIV. izročene našim znanstvenim zavodom, v kolikor so naročeni na to delo. Ker so od tedaj izšle zopet dvakrat po dve cen-turiji (XV.—XVIII.), sem se na večstransko željo s privoljenjem avtorja — za kar mu izrekam iskreno zahvalo — odločil, da priobčim za širši krog prijateljev prirode tudi to pot njih vsebino v slovenščini, namreč imenik nadaljnjih 400 rastlin, razvrščenih po družinah, nahajališča, nadmorsko višino, geološki substrat in mesec, v katerem so bile nabrane. Navedeni so tudi podatki o asociacijah, v kolikor jih avtor v originalu omenja. Pri nekaterih posebnostih sem to pot dostavil še pripombe večino geobotaničnega značaja, pri formah, ki jih je postavil kot nove, tudi kratko deskripcijo v latinskem jeziku. Kjer sem omenil še nahajališča na drugih krajih, sem v kolikor mi niso bila osebno znana, uporabil splošno priznane vire, zlasti Paulinove, P o s p i h a 1 o v e, H c g i j e v e in Hayekove publikacije.
Med rastlinami pričujočega seznama je podčrtati impozantno skupino šašov (Curex), obstoječo iz 30 domorodnih vrst, ne vštevši nekaterih variacij in za naše kraje novega hibrida Care.r yracilis X Govdenoughii. Ker je 41 vrst tega rodu bil izdal Paulin že v prejšnjih centurijah, jih je na slovenski zemlji torej ugotovljenih 71, kar pomeni prilično 67 % vseh srednjeevropskih. Toliko mnogovrstnost istega rodu, kakor izredno bogastvo naše vegetacije sploh, dopušča edinole geografska raznolikost našega ozemlja, ki nudi na sorazmerno zelo omejenem prostoru rastlinstvu čim najrazličnejše življenjske pogoje. Močvirnate loke in šotna barja v nižini in v višavah,
gozdovi dolin in gora visoko gori do drevesne meje, travniki, gorske košenice in planinske trate, alpsko skalovje in kraška stepa, kli-matična neenakost s stopnjami od milega podnebja na jugu in vzhodu, kjer uspeva vinska trta, do velegorskega pasu, kjer mestoma niti poleti ne skopni sneg in se ne staja led, geološka podlaga pestre kakovosti, apnenec, dolomit, lapor, glina, skrilavci, granit, portir, trahit — vse to in drugo omogoča in oblikuje našo floro v njeni bogati mnogovrstnosti. Na našem svetu prehajajo važna flo-ristična območja od severa, juga in vzhoda nekako drugo v drugo in so elementi (srednjeevropski, v višavah alpinski in arktijski, pontiški, mediteranski), ki to floro sestavljajo, prav različnega porekla.
Izmed ostalih zastopnikov družine Cyperaceae so priobčene nekatere pri nas redke vrste, recimo Trichophorum alpinum, Tri-chophorum austriacum, Duvaljouvea serotina, Chlorocgperus lon-gus, Cladium mariscus, Rhgnchospora fusca, Elgna mgosuroides. Izčrpno so zastopane tudi Jnncaceae z Luzula nivea in Luzulu spa-dicea, katerih nahajališča pri nas so v geobotaničnem pogledu znamenita, kakor tudi vse naše vrste rodu Thesium, dosedaj malo upoštevane in še manj znane, ter je Paulinova zasluga, da jih je začel križem naše ožje domovine smotreno nabirati in sistematično proučavati in jih v skrbno prepariranih eksikatih sedaj podaja našim znanstvenim zbirkam. Istotako so bile pred njim malo obdelane tudi naše Polggalae; plod njegovega dela, ki sega v desetletja nazaj, je pričujoča celotna zbirka vseh naših, do podrobnosti determiniranih rastlin tega rodu. Onim, ki se bavijo z alpinsko floristiko, je dobrodošla skupina ljubkih planinskih cvetic rodu Arabis, Saxifraga in Soldanella. Med Epilobium-vrstami je za teritorij popolnoma nov Epilobium nutans, ki si je dosledno kakor drugod, tudi pri nas izbral za družbo Eriophorum Scheuchzeri. Med mnogoterimi stročnicami so opozorljiva pri nas edina, deloma nova nahajališča za Cytisus ciliatus v Bohinjski dolini, Cigtisus ratisbo-nensis pri Zagorju ob Savi, Astragalus australis na Rdečem robu v Julijskih Alpah, med zlatičnicami za Ranunculiis Seguieri v Karavankah in med križnicami za Draba dubia v Julijskih Alpah, za Carex laevis na Snežniku. Rod Vicia je zastopan z 20 vrstami (6 je bilo objavljenih že prej) in je sedaj kompleten, kar velja tudi za Satureia (incl. Calamintha in Micromeria), katerih je vnesenih v Floro vseh naših 13 vrst, brez vštetih variacij in hibridov. Pregled krajev, na katerih so bile nabrane, je zelo poučen radi kseroter-mnih reliktov v alpskih dolinah, kakor n. pr. v Bohinju, kjer bi se Satureia montana ne mogla zlahka pričakovati in nas rastlina na tem kraju preseneti. Težavno poglavje v sistematiki so Menthae,
in kakor je razvideti iz starejših herbarijev, niso kazali prejšnji, zlasti kranjski botaničarji za naše mete mnogo interesa; tega jim ni šteti v zlo, ker je opredelitev vrst, podvrst, varietet in form rodu Mentha še le v najnovejšem času dobila konkretnejšo obliko in nekaj več vsebine; zaključeno pa to poglavje še daleč ni. Paulin je predložil sedaj 10 dobro karakteriziranih tipov tega rodu in je s tem storjen dober začetek, ki bo služil poznejšim raziskovalcem.
V 14 primerih, v katerih se rastline oddaljujejo od navadne oblike, se je Paulin odločil za postavitev novih form in jih kot take tudi označil z novimi imeni. Poročevalec jim dostavlja kratek opis, v kolikor se ločijo od osnovnega tipa, in sicer v latinščini v smislu mednarodnih nomenklaturnih predpisov, brez slovenskega prevoda, ker gre tukaj za podrobnosti, ki ne bodo zajemale širših krogov.
Kot popolnoma nove članice naše flore so se izkazale sledeče vrste: Thesium tenuifoliiim, Cijtisus ciliatus, Cytisus ratisbonensis, Epilobium nutans, Anthriscus scandix, Saluict nemorosa, Carex laevis.
Teritorij obsega tudi to pot ne več samo nekdanje Kranjske, nego vso Dravsko banovino, notranjski Kras, tržaško okolico in nekdanjo Goriško. Da je par rastlin vzetih izven mej tega ozemlja, odnosno nekaj malega tudi iz tukajšnjega univerzitetnega botaničnega vrta, ne zmanjšuje vrednosti celotnega dela, nasprotno, v svrho primerjave bodo marsikomu tudi ti eksikati dobrodošli.
Pri pretežni večini vseh rastlin je kot nabiralec naveden avtor sam, ki je nosil po tem takem težo dneva tudi pri fizičnem trudu, nekaj so jih nabrali njegovi sotrudniki (M u 11 e y , Roblek, Zupančič, Hayek, dr. H o g 1 e r , Marchesetti, dr. Dolšak).
Glede nomenklature omenjam, da se je P a u 1 i n dosledno držal rastlinskih in avtorskih imen, kakor jih rabi Fritsch v svoji znani Excursionsflori iz 1. 1922. Poročevalec ni imel povoda na tem kaj izpreminjati ali popravljati in je obdržal imena, kakor so v originalu, ker služi Fritschov priročnik pri nas še mnogim pri določevanju in bi ga morebitne izpremembe mogle motiti.
Izmed rastlin, ki jih vsebujejo zadnje štiri centurije, ni dejansko zaščitena ni jedna; potrebna pa bi bila zaščite Loiseleuria procumbens, ki naj bi jo ljudje le gledali, drugače pa pustili v miru. Ostale rastline se ne morejo smatrati za neposredno ogrožene, vendar bi bilo želeti, da se alpsko cvetje načeloma ne trga, da more cvet dozoreti v plod in pospeševati razmnoževanje.
Centuria XV. in XVI.
Cgperaceae.
1401. Elyna myosuroides (Vili.) Fritsch. — Mangart v Julijskih Alpah; na skalovitih pobočjih med planinskimi travami v družbi s Carex rupestris in Juncus trifidus na apnenčevih (apnikovih) s silikati namešanih tleh; 2300 m. — VII.1
Pri nas redka arktično - alpinska pol - trava, ki je znana le še s Stola v Karavankah.
1402. Carex rupestris Bell. — Glej št. 1401.
V ostalih delih naših Alp nepoznan.
1403. Carex pulicaris L. — Nabral ga je prof. Paulin 1. 1887. na ljubljanskem barju pri Grmezu; 290 m. — V.
Odsihdob rastline tam niso več našli in izgleda, da je izumrla. Pač pa se dobi še na močvirnem Malem polju pod Triglavom v višini 1650 m.
1404. Carex cyperoides L. — V izsušeni mlaki pri Podvincih blizu Ptuja; 215 m. — VI.
Nahajališče je zelo omejeno in morda le prehodnega značaja. Ker te rastline drugod v Dravski banovini, kakor tudi na ozendju bivšega Koroškega in Primorskega ni, ter je tudi nima ves Balkanski polotok, smemo misliti, da je Podravje pri Ptuju in morda še sosednji del Hrvatske skrajna južna meja, do katere sega ta evrazijski šaš v Jugoslavijo.
1405. Carex disticha Huds. — Na ljubljanskem barju v močvirni travi; 290 m. — V.
1406. Carex contigua Hoppe. — 1. Ob robovih gozdov blizu Begunj pri Radovljici; 600 m. — VI. 2. V ljubljanski okolici pri Črnučah med travo. — VI. Povsod na aluviju.
1407. Carex Pairei F. Schltz. — Julijske Alpe. Dolina Triglavskih jezer, ne daleč od koče planinskega društva; apnik 160m. — VIII.
1408. Carex virens Lam. — V gozdih okoli vasi Voglje (srez kranjski); aluvij; 370 m. — V.
1409. Carex virens Lam. var. guest phalica Garcke. — Ob gozdih blizu sela Laze (srez Kamnik); na skrilavčevih tleh; 490 m.
— VII.
1410. Carex diandra Schrank. — Koroško, blizu jugoslovanske državne meje. V močvirju ne daleč od železniške postaje Podklošter; 580 m. — V.
1 Rimska številka znači tukaj mesec, v katerem je bila rastlina nabrana.
1411. Carex Goodenoughii Gay var. elatior A. et G. — Na močvirnih, ilovnatih mestih za Rožnikom pri Ljubljani; 300 m. — V.
1412. Carex Goodenoughii Gay var. stolonifera Aschers. — Julijske Alpe. Mangart; na vlažnem mestu med travo; silikatna tla; blizu 2300 m. — VII.
Nizka, do 5 em visoka, velegorska oblika.
1413. Carex gracilis X Goodenoughii Kiikental. — Med roditelji na močvirnih mestih za Rožnikom pri Ljubljani; glina; 300 m.
— V.
1414. Carex Fritschii Waisb. — Karavanke, blizu koroško-jugoslo vanske meje. Med grmovjem tostran Podkorenskega sedla na skrilavčevih tleh; 900 m. — VI.
Carex Fritschii je znan še le od 1. 1894.2 in v sistematičnem pogledu še ne docela pojasnjen; v njem se družijo lastnosti treh vrst tega rodu, namreč C. u m brosa, kateremu je habituelno podoben, C. pilulifera in C. m o n t a n a. Zasledil ga je \V a i s b e c k e r na zapadnem Ogrskem, kasneje so ga našli v okolici Maribora. Povsem novo je Paulinovo nahajališče pri Podkorenu.
1415. Carex ericetorum Poli. — Blizu nekdanje koroško-kranjske meje ne daleč od Trbiža na gorah med Kanalsko in spodnjo Ziljsko dolino; na peščenjaku karbonske dobe; 900 m. — V.
1416. Carex caryophyllea Latour. (C. verna Chaix). — Na suhih travnatih mestih Šmarne gore v ljubljanski okolici; apnik -dolomit; 500 m. — IV.
1417. Carex caryophyllea Latour. f. nov. vegetior Paulin. — Na
nekoliko mokrih mestih blizu Grahovega pri Cerknici; apnik; 560 m. — IV.
Stolones abbreviati, inerassati. Culmus ad 20 cm altus, erectus vel pauce subcurvatus, validior. Folia 2—3 mm lata, ad 20 cm longa, in dimidio superiore flaccida. Habitat in locis subbumidis.
1418. Carex caryophyllea Latour. f. elatior A. et G. — Ob robovih gozdov blizu vasi Sela (srez kamniški); na skrilavcu; 450 m.
— IV.
1419. Carex caryophyllea Latour. f. minor Beck. — Po planinskih travnikih na Rošci v Karavankah; apnik; 1500 m. — IV.
1420. Carex umbrosa Host. — Ob severnem vznožju gore Jeterbenk blizu sela Žlebe pri Preski (ljubljanska okolica) med gozdnimi travami na bolj mokrih mestih in glinastih tleh; 400 m. — V. Pri nas zelo redek.
Verhandl. der zool. botan. Gesellseh. Wien XLIV. 1894, pag. 51.
1421. Carex pilosa Scop. — Po gozdih v kotu »Borovniški Pekel« (ljubljanska okolica); apnik; 350 m. — IV.
Pri tej priliki navaja avtor sledečo rastlinsko družbo, ki se poleg C. pilosa v tem romantičnem delu ljubljanske okolice nahaja: Ruscus hypoglossum, Cardamine pentaphyllos, Daphne laureola, Rhododendron hirsutum, S e -necio alpester, Petasites albus, ob potoku Peta-sites hybridus, Petasites paradoxus, Petasites albus X paradoxus, Petasites albus X hybridus, Petasites h y b r i d u s X paradoxus, Euphorbia v i 11 o s a , na vlažnih mahovitih skalah pa Carex b r a c h y -s t a c h y s , Primula carniolica, Pinguicula a 1 p i -na, Aster bellidiastru m.
1422. Carex brachystachys Schrank (C. tenuis Host). — V Julijskih Alpah nad Bohinjskim jezerom pri slapu Savice na vlažnem apnikovem pečevju. Na daleč proč, kjer preči Komarčo turi-stovska steza, rastejo na melišču Iris Cengialti var. vochinensis, Centuarea alpigena,3 Centaurea Haynaldi; 650 m. — VII.
1423. Carex laevis Kit. (C. sempervirens Vili. var. laevis Aschers. — Med travami po prisojnih pečinah Snežnika (Notranjsko) v družbi s Festuca pulchella, Festuca pungens, Trinia carniolica, Androsace villosa, Sca-biosa silenifolia, Hedraianthus graminifo-lius; na apniku; 1600—1750.
Najbolj severno, na teritoriju popolnoma novo in edino nahajališče le-te na Balkanskem polotoku endemične rastline.
1424. Carex silvatica Huds. — 1. Kamniške planine; v gozdih pod Kokrskim sedlom; na apnikovih tleh; 1000 m. — VI. — 2. V gozdih gore Golek hrib blizu sela Topol (ljubljanska okolica); apnik-dolomit; 750 m. — VI.
1425. Carex Michelii Host. — V travi med grmovjem na Šmarni gori (ljubljanska okolica); apnik-dolomit; 500 m. — IV.
V V. centuriji št. 424 je bil Paulin že svoječasno priobčil to rastlino iz južnega Notranjskega, in sicer iz doline Reke pri vasi Vreme, kjer je na kraškem svetu očividno bolj razširjena nego po ostalih delih Slovenije.
1426. Carex Hostiana DC. (C. Hornschuchiana Hoppe). — Julijske Alpe; gorski travniki izpod sela Ahlete pri Beli peči v družbi s Paradisia liliastrum in Gentiana Kochiana; tla silikatna, pomešana z apnikom; 900 m. — VI.
1427. Carex extensa Good. — Na peščenih mestih ob Jadranskem morju v solinah pri Zavljah blizu Trsta; 40 m. — VII.
Spada med pristne litoralne halofite.
3 Cf. A. Paulin, Iris Cengialti Ambrosi und Centaurea alpigena Paulin v »Carniola« VIII., zvez. 1. in 2., pag. 93.
1428. Carex flava L. — Mokri travniki pri Snebrijah v ljubljanski okolici; 285 m. — VI.
1429. Carex flava L. f. nov. pygmaea Paulin (non Anderss). — Julijske Alpe; v erioforetu, imenovanem Malopolje pod Mišelj-skim vrhom; 1650 m. — VII.
Nova alpinska forma.
Laxe caespitosa. Culmus ad 3 cm altus. Folia maximum ad 2 mm lata, culmo multo longiora. Spiculae 3, contractae, parvae, laterales subglobosae vel globosae, sessiles. Utriculi 3—4 cm longi. Habitat in eriophoreto alpino.
1430. Carex lepidocarpa Tausch. — Pri Bohinjski Bistrici na mokrih travnikih skupno z Gladiolus paluster; apnikova tla; 500 m. — VI.
1431. Carex Oederi Ehrh. — Ljubljansko barje; na šotnatih mestih pri Črni vasi; 300 m. — VII.
1432. Carex pseudocyperus L. — Ljubljansko barje; v šotnatih jarkih; 300 m. — VI.
Sorazmerno redek šaš higrofitske narave.
1433. Carex rostrata Stokes. — Za Rožnikom pri Ljubljani v vodnih jarkih; na glinasto-peščenih tleh; 300 m. — VI.
1434. Carex vesicaria L. — Na bregovih Cerkniškega jezera; aluvij; 550 m. — VI.
Tudi drugod, kakor n. pr. v ljubljanski okolici ob vodah, v jarkih in na močvirnatih mestih razširjena rastlina.
1435. Carex acutiformis Ehrh. (C. paludosa Good.) — Na mokrih travnikih pri Ljubljani; 290 m. —V., VI.
1436. Carex riparia Curt. — V vodnih jarkih ob cesti iz Ljubljane proti Studencu na Igu; aluvij; 290 m. — V., VI.
Zelo redek.
1437. Carex lasiocarpa Ehrh. (C. filiformis Good.) — Nabral ga je meseca junija 1. 1868. K. Dežman na ljubljanskem barju pri Bevkah kraj tako zvanega »Primožičevega jezerca«, ki je seveda že zdavnaj osušeno. Z njim vred je izginila tudi ta pri nas že preje zelo redka rastlina.
1438. Carex hirta	L. — Med vlažno travo pri	Selih	(srez	kamniški);
na glinastih	tleh; 500 m. — VI.
1439. Carex hirta	L. f. paludosa A. Winkler.	—	V	stoječi	vodi	na
ljubljanskem Posavju pri Jaršah; 300 m.	—	V.
1440. Carex hirta L. f. maior Peterm. — Desni breg Save nasproti železniške postaje Zagorje; na vlažnih, bolj senčnatih mestih kraj pota; apnik - dolomit; 240 m. V.
1441. Carex hirtiformis Pers. — Ob potih pod Rožnikom pri Ljubljani; na peščeno-glinastih tleh; 300 m. — VI.
1442. Carex Grayi Gay. — Tuja rastlina iz Amerike, ki jo goje že veliko let na tukajšnjem univerzitetnem botaničnem vrtu. —
VI.
1443. Duvaljouvea serotina (Rottb.) Palla. — V vodnih jarkih ob Savi pri Brežicah; aluvij; 150 m. — VI.
Mediteranski, odnosno pontiški element. V območju naše flore je nahajališče pri Brežicah bržkone edino.4
1444. Acorellus pannonicus (Jacq.) Palla. — Iz univerzitetnega botaničnega vrta v Ljubljani. — VII.
Fleischmann5 navaja nahajališča iz okoliša Metlike in Črnomlja. Njegove navedbe niso potrjene in tudi ne verjetne. Rastlina je panonsko-pontiška, ljubi solnata tla, manjka na sosednjem Hr-vatskem južno od Kolpe in Save in je tudi na ozemlju bivše Štajerske sigurno ni. Pričakovati bi se mogla še le v Medmurju in Prekmurju.
1445. Chlorocyperus glomeratus (L.) Palla. — Goriško. Na grezo-vitih mestih Morosinijevega otoka (Isola Morosini) ne daleč od Tržiča (Monfalcone); 5 m. —- VIII.
Po Fleischmannovi« trditvi bi se nahajal tudi pri Črnomlju in glasom starejše literature7 pri Radgoni. Vsekakor morejo priti v poštev le skrajno vzhodni deli teritorija. Znan je že iz zagrebške okolice.8
1446. Chlorocyperus longus (L.) Palla. — Na mokrih travnatih mestih ne daleč od Brežic ob Savi; 150 m. — VIII.
Drugo zanesljivo dognano nahajališče te pri nas redke mediteranske rastline je v srezu krškem pri Pijavskem, kjer jo je bil svoje-časno našel Janša, za kar hrani dokazilne eksikate tukajšnji Narodni muzej.9
1447. Trichophorum alpinum (L.) Pers. — Julijske Alpe; na grezeh Pokljuke; 1200 m. — VI.
Med skromnimi ostanki nekdanje flore Ljubljanskega barja tudi na šotiščih blizu Grmeza, odkoder so eksikati pod št. 826, ter na Pohorju. Le-ta nahajališča so edina v Jugoslaviji.
1448. Trichophorum austriacum Palla. — V erioforetu »Malo polje« na planini Velopolje v Julijskih Alpah; v njegovi družbi so še:	Gymnocolea	inflata,	Tayloria	serrata,
4 A. Paulin. Uber einige fiir Krain neue oder seltene Pflanzen I. >Carniola« 1915. VI., pag. 204.
3 Fleischmann, Ubersicht der Flora Krains 1849, pag. 19.
0 Fleischmann, 1. c. pag. 19.
7 Maly, Flora styriaca 1838, pag. 135.
8 Stj. Horvatič, Die verbreitesten Pflanzengesellschaften der \Vasser-und Ufervegetation in Croatien und Slavonien. (Acta botanica instituti botan. univers. Zagrebensis VI. 1931, pag. 107.)
9 A. Paulin 1. c. pag. 205.
Splachnum s p h a e r i c u m , Bryum carniolicum, Eriophorum Scheuchzeri, Heleocharis pauci-flora, Epilobium nutans, Soldanella mi n ima; tla so apnikova in glinovita; 1650 m. — VII.
Eriophoretum Scheuchzeri na Malem polju je ohranjen le še v skromnem preostanku in utegne kmalu v celoti izginiti. Nahaja pa se Eriophorum Scheuchzeri tudi v Savinjskih Alpah na Korošici in Molički planini.
1449. Eriophorum gracile Koch. — Na grezeh za Rožnikom pri Ljubljani v družbi s Carex 1 im os a, Scheuchzeria palu-stris, Pseudorchis Loeselii; glina; 300 m. — VI. Zadnji čas ni omenjene močvirske orhideje Pseudorchis Loeselii več videti na tem mestu. Ker je bila že prej redka in tesno omejena na neznatnem prostoru, izgleda, da se je za vedno poslovila.
1450. Schoenoplectus setaceus (L.) Palla. (Isolepis setacea R. Br.) —-
1.	Na mokrih peščenih mestih ob Cerkniškem jezeru; aluvij; 550 m. — VII. 2. Iz univerzitetnega botaničnega vrta v Ljubljani.
Fleischmann trdi, da se nahaja tudi pri Kočevju in Metliki, za kar pa ni dokazov.
1451. Schoenoplectus mucronatus (L.) Palla f. nov. microstachys Paulin. — Med Črnomljem in Vinico na močvirnatih mestih; glina; 150 m. — VIL
Med Črnomljem in Vinico na močvirnih tleh; 150 m; glina - VII. Spiculae 3—4, brevissimae, maximum ad 2—3 mm longae, late ovatae, uniflorae, in capitulum pseudolaterale congestae. Folium inflorescentiam fulcrans ad 7 cm longum, erectum.
1452. Schoenoplectus Tabernaemontani (Gmel.) Palla. — Goriško. Na močvirnih travnikih med selom Sv. Ivan in mestecem Tržič (Monfalcone); glina; 40 m. — VII.
1453. Schoenoplectus triqueter (L.) Palla. — Pri Čatežu blizu Brežic na desnem bregu Save; aluvij; 150 m. — VIL
Edino znano nahajališče v Sloveniji; zasledil Gspan, objavil Paul in ,10
1454. Schoenoplectus pungens (Vahl) Palla. — Iz univerzitetnega botaničnega vrta v Ljubljani.
Severozahodna Evropa, zlasti Nemčija, Amerika, Avstralija. Priobčen je radi poučne primerjave s Schoenoplectus tri-q u e t e r, katerega bližnji sorodnik je.
1455. Holoschoenus vulgaris Lk. — Na peščenih vlažnih mestih med travo pri Vipavi v družbi z južno orhidejo Serapias vo-m e r a c e a ; 100 m. — VIL
10 A. Paulin 1. c. pag. 206.
1456. Dichostylis Micheliana (L.) Nees subsp. pygmaea (Nees) A. et G. — Rastlino, ki je v tej obliki doma v Tesaliji, Aziji in Afriki, goje na univerzitetnem botaničnem vrtu, kjer je bila nabrana. — VIII.
Evropska oblika Dichostylis Micheliana (L.) Nees s. str. raste tudi v Podravju pri Ptuju kot sestojni člen asociacije Heleocharetum ovatae.11
1457. Scirpus silvaticus L. — Na mokrih mestih v gozdovih na Gorjancih nad selom Gaberje (srez Novo mesto); apnik; 900 m. — VII.
1458. Scirpus radicans Schk. — Iz univerzitetnega botaničnega vrta. — VIII.
Rastlina nižav; v Sloveniji kvečjem le na skrajnem severovzhodu.
1459. Heleocharis palustris (L.) R. Br. — Ob vodnih jarkih med travniki pri Ljubljani; na glinastih tleh. — VIII.
1460. Heleocharis uniglumis (Lk.) Schult. — 1. Pri Spodnji Zadobrovi (ljubljanska okolica) na močvirnih travnikih; 280 m. — VII. Na istem mestu so še:	Heleocharis pauci flora, Schoenus nigricans, Spiranthes a e s t i v a 1 i s. 2. Na močvirnih mestih pri Postojni (Notranjsko); 500 m. — VI.
1461. Heleocharis gracilis Hay. — Na mokrih ilovnatih travnikih pri Vrhniki; 300 m. — VII.
Je bila znana prej le iz bivšega Štajerskega in je sorodna s H. uniglu m i s.
1462. Heleocharis ovata (Roth) R. Br. — 1. Na robu kotanje ob potoku Radovlja blizu Šmarjete na Dolenjskem; aluvij; 175 m; -— VII. 2. Na Rakovniku pri Ljubljani v izsušenih ilovnatih mlakah; 320 m. — VIL
1463. Heleocharis carniolica Koch. — 1. Na močvirnih mestih blizu vasi Mali Otok pri Postojni; 530 m. — VIL Locus classicus. Na tem mestu je namreč bila rastlina, do tedaj nepoznana,
1.	1844. prvič najdena in kot nova vrsta opisana (Koch). Na Paulinovih eksikatih se opaža interesantna mutacija v tem, da se pojavljajo še sekundarni klasi, njih spodnji cveti pa so izpremen jeni v brstiče. (Spicae partim basi spicis secun-daris auctae, quarum flores inferiores in proles transmutantur. Paulin.) — 2. Šenturška gora v Kamniških planinah. Na mokrih ilovnatih mestih blizu sela Sidrož; 600 m. — VIII. To nahajališče ni daleč od klasičnega mesta, kjer je svoječasno (1882) zasledil Simon Robič — do tedaj nepoznani mah Tro-chobryum carniolicum. — 3. Na vlažnih ilovnatih mestih pri Kosezah blizu Ljubljane; 310 m. — VIL
11 A. Hayek, Pflanzengeographie von Steiermark, pag. 73.
1464. Heleocharis acicularis (L.) R. Br. — 1. V močvirju na desnem bregu Save blizu Čateža pri Brežicah; il; 150 m. — VII. — 2. Pri Cerkniškem jezeru na mokrih peščenih krajih, zlasti tam, kjer je prej stala voda; aluvij; 540 m. — VIII.
1465. Heleocharis pauciflora (Lightf.) Lk. — Na mokrih travnikih pri Spodnji Zadobrovi (ljubljanska okolica) v družbi s Heleocharis u n i g 1 u m i s, Schoenus nigricans, S p i-ranthes aestivalis; 275 m. — VI.
1466. Heleocharis pauciflora (Lightf.) Lk. var campestris (Roth) A. et G- — Karavanke. Blizu Valvasorjeve koče pod Stolom na mokrem travnatem mestu; 1200 m. — VII.
1467. Fimbristylis dichotoma (L.) Vahl. — Goriško. Na mokrem peščenem svetu pri Tržiču (Monfalcone); 20 m. — VIII.
Južna, le na ta del teritorija omejena rastlina.
1468. Schoenus nigricans L. —- 1. Na bregovih Blejskega jezera in na bližnjih močvirnih travnikih za Bledom; apnik; 500 m. — VII. — 2. Na mokrih mestih ob potu iz vasi Moste k Valvasorjevi koči pod Stolom; apnik; 750 m. — VII.
1469. Schoenus ferrugineus L. — Na obrežju Cerkniškega jezera med močvirnatimi travami skupno z Schoenus nigricans in Carex Buxbaumii; na ilovnatih tleh; 540 m. — VII.
Pri nas redkejši nego Schoenus nigricans.
1470. Rhynchospora alba (L.) Vahl. — Na šotiščih pri Bevkah (ljubljanska okolica) zajedno z Rhynchospora fusca; 300 m. — VII.
1471. Rhynchospora fusca (L.) R. et Sch. — 1. Glej št. 1470. —
2.	Med šotnim mahom (sphagnetum) na Ljubljanskem barju ob griču Kostanjevica ne daleč od Bevk zajedno z Viola po-lustris; 300 m. — VI.
Mnogo redkejša kakor bela Rhynchospora; ljubljansko barje edino nahajališče v Sloveniji; na vsem Balkanskem polotoku nepoznana.
1472. Cladium mariscus (L.) R. Br. —• Na malem močvirnem prostoru južnega pobočja polhograjske Grmade nad vasjo Dvor (ljubljanska okolica); apnik - dolomit; 700 m. — VII.
Prvi našel tukaj A 11 m a n n 1. 1907.12 Že prej pa je bila rastlina znana iz idrijske okolice. Nahajališče v Polhograjskih dolomitih v višini 700 m preseneti ne toliko radi sorazmerno visoke lege, kolikor radi izoliranosti in pa, ker večjega močvirja tamkaj ni, niti ne raste tam običajni spremljevalec te rastline P h r a g m i -t e s c o m m u n i s. Drugod obkroža Cladium mariscus rad v večjih množinah jezera (n. pr. plitvička). Najverjetnejša se zdi domneva, da so rastline pod Grmado ostanek iz preteklih dob, ko je bila ta eiperaceja, ki je gotovo zelo starega izvora, na našem ozemlju bolj razširjena nego dandanes.
12 A. Paulin, 1. c., pag. 207.
Santalaceae.
1473. Thesium divaricatum Jan. — 1. Na meji bivše kranjske in goriške dežele. Na gori Čavin po pečinah, poraščenih s travo, v družbi s Cerastium lanigerum, Polygala car-niolica, Viola pinnata, Falcaria pastinacifo-lia, Scabiosa g r a ra i n i f o 1 i a , Leontopodium al-pinum, Centaurea rupestris; apnik; 1250 m. — VII. — 2. Goriško. Po travnikih gore Sv. Gabrijela nad Solkanom; apnik; 400 m. — VII.
Neredko se dobi tudi v tržaški okolici in tudi ob Pivki pri Sv. Petru na Krasu, nikakor pa ne gre severno preko Postojne.
1474. Thesium bavarum Schrk. (Th. montanum Ehrh.) — I. Na robu gozda ne daleč od gradu Bokaliče (ljubljanska okolica); na ilovnatih tleh; 300 m. — VII. — 2. Med grmovjem na pobočjih blizu Ledin nad Idrijo; 950 m; apnik. — VII.
1475. Thesium bavarum Schrk. f. nov. intermedia Paulin. — Na
gozdnih travnikih gore Krim (ljubljanska okolica) zajedno z Laserpitium marginatum, Gentiana praecox; apnik; 1000 m. — VI.
Habitu ad Thesium linophyllum vergens. Differt a forma typica foliis lineari-lanceolatis, 2—3 mm latis, semper 3-nerviis, nervis lateralibus tenuioribus.
1476. Thesium linophyllum L. — 1. Gorski travniki na Gorjancih iznad sela Gabrje; asociacija prikazuje še Dianthus c r o a -ticus, Trifolium pannonicum, Malva m o s c h a -ta, Pedicularis Hoermanniana; tla so apnikova; 1150 m. — VII. — 2. Nanos nad krajem Razdrto; skalovita travnata mesta okoli kapele sv. Hieronima; apnik; 700 do 1030 m. — VI. Med drugimi je ugotovil avtor tukaj še sledeče rastline; Festuca italica, Asphodelus albus, Allium montanum, Allium descendens, Orni-thogalum pvrenaicum, Iris i 11 y r i c a , Arabis Scopoliana, Dianthus atrorubens, Dianthus controversus, Anthyllis Jacquini, Astragalus Pastellianus, Coronilla vaginalis, Lin um 1 a e -ve, P o 1 y g a 1 a carniolica, Helianthemum rupi-f ragu m, Viola pinnata, Daphne alpina, Bupleu-rum ranunculoides, Anthriscus fumarioides, Seseli elatum, Satureia thymifolia, Scrophu-laria laciniata, Alectorolophus angustifolius, A1 e c t o r o 1 o p h u s subalpinus, Euphrasia i 11 y -rica, Scabiosa g r a m i n i f o 1 i a , Campanula Mar-chesetti, Centaurea rupestris. Po večini torej vrste, ki so značilne deloma za sredozemski Kras deloma za
ilirsko gorovje. — 3. Slivnica nad Cerknico; na suhih pašnikih zajedno s Teucrium montanum in Euphrasia i 11 y -r i c a ; apnik; 700 m. — VI.
1477. Thesium pratense Ehrh. (Thesium pyrenaicum Pourr.) var. refractum (Briigg.) — 1. Na južni strani prelaza Ljubelj nad Tržičem; med travo; apnik; 800 m. — VII. — 2. Julijske Alpe, Tolstec, po tratah nad planino Velopolje v družbi z Aven-astrum alpinum, Bromus stenophyllus, Festu-ca laxa, Crepis blattarioides, Centaurea p 1 u -mosa, Centaurea H a y n a 1 d i, X Centaurea H a y-naldi X pl um os a; na apnikovih tleh; 1900 m. — VII. —
3.	Julijske Alpe. Crna gora poleg Črne prsti, med travami; tla skrilova in apnikova (mešana); 1400 m. — VI.
1478. Thesium alpinum L. — 1. Karavanke, alpski pašniki na Golici; apnik; 1700 m. — VII. Izmed številnih zastopnikov goliške flore navaja avtor še sledeče, ki jih je našel v družbi s Thesium alpinum: Lycopodium alpinum, Narcis-sus ang usti folius, Arabis ovirensis, Astraga-lus penduliflorus, Chaerophyllum Villarsii, Ligusticum mutellina, Crepis montana, H y p o-choeris u n i flora, Scorzonera rosea, Scorzo-nera aristata. — 2. Julijske Alpe. Dolina Triglavskih jezer, ne daleč od turistovskega zavetišča na deloma porastlih meliščih skupno z Rhaponticum heleniifolium, Campanula Zoysii itd.; apnik; 1700 m. — VIII.
1479. Thesium tenuifolium Saut. — Julijske Alpe. Gorski travniki pod selom Ahlete nasproti kraja Bela peč; skrilavci in apnik (mešano); 900 m. — VI.
To nahajališče je novo in znamenito tudi zato, ker raste tukaj poleg (i e n t i a n a K o c h i a n a tudi Paradisia lil i a st r um ; tukaj je skrajna vzhodna točka, do katere sega geografska razprostranjenost te krasne liliaceje južnih Alp.13
Phytolaccaceae.
1480. PhytoIacca americana L. — Med grmovjem blizu vasi Log v ljubljanski okolici; 300 m. — VIII.
Priseljenka, pa izgleda, kakor bi se hotela udomačiti.
Portulacaceae.
1481. Portulaca oleracea L. — Na obdelanem in neobdelanem svetu, ob potih pri Ljubljani; 300 m. — VIII.
13 A. Paulin. L'ber einige fiir Krain neue oder seltene Pflanzen II. v »Carniola« 1916 VII. pg. 129.
D r. F ran D o 1 š a k. Cruciferae.
1482.	Biscutella laevigata L. — 1. Na železniškem nasipu blizu Ljubljane med travo; 300 m. — VI. 2. Julijske Alpe. Velopolje; na apnikovem melišču; 1700 m. — VIL
1489. Biscutella laevigata L. var. glabra Gaud. — Karavanke; po pečevju na Stolu med planinskimi travami; apnik; 1200 m. —
VII.
1484. Iberis amara L. — Na savskem produ pri Ježici (ljubljanska okolica); 300 m. -— VI.
Rastlina je doma v zapadni in jugozapadni Evropi in jo pri nas goje kot vrtno cvetico; od tam se včasih seme zanese tudi drugam, kakor se je zgodilo v danem primeru.
1485. Aethionema saxatile (L.) R. Br. — Karavanke. Stol; na kame-nitih in apnikovih tleh in meliščih; 1200 m. — VIL
Neredko tudi v Savi v produ, kakor n. pr. pri Ježici v ljubljanski okolici, na polhograjski Grmadi, na notranjskem Krasu doli do morja.
1486. Calepina irregularis (Asso) Thell. — Istra. Na obdelanem svetu blizu kraja Boljunac; na glinastih tleh; 200 m. — V.
Se pojavlja tu in tam v deželah ob Sredozemskem morju, je redka in nestalna, ter se je zanesla iz jugozapadne Azije.
1487. Raphanus raphanistrum L. — 1. Po grobljah in na neobdelanem svetu pri Ljubljani; 300 m. —■ VIL — 2. Na njivah pri Notranjih Goricah (ljubljanska okolica); 300 m. — VIL
Navaden njivski plevel-arheofit. Ker se ne nahaja med člani niti jedne tukajšnjih prvotnih rastlinskih zadrug, se je moral semkaj priseliti, to pa že v davni preteklosti, in sicer bržkone iz južne Evrope.
1488. Rapistrum perenne (L.) Ali. — Ob železnici med Ljubljano in Zalogom; 300 m. — VIL
Se pojavlja pri nas le prehodno; rastlina pontiške stepe.
1489. Cardamine pratensis L. — Mokri ilnati travniki pri Ljubljani; 300 m. — VI.
1490. Cardamine baldensis Fritsch (Dentaria intermedia Sonder.) —
Južno Tirolsko. V senčnatih gozdih doline Val Vestino; 600 do 1500 m. Od tam prinešena na tukajšnji botanični vrt. — IV.
1491. Draba aizoides L. — Julijske Alpe. Na pečevju Kredarice, v družbi s Festuca pumila, Sesleria sphaeroce-phala, Cerastium latifolium, Draba dubia, Minuartia aretioides, Ranunculus Traunfell-neri, Papaver Sendtneri, Thlaspi rotundifo-lium, A1 y s s u m ovirense, Saxifraga oppositi-
folia, Eritrichium nanum, Potentilla nitida itd.; apnik; 2500 m. — VI. VII.
Pogostejša nego tipična oblika je v naših Alpah variacija a f f i n i s (H o st) Paulin,14 ki ima črtalasto- (ne eliptično!) suličaste luščke, 8—10 mm dolge, 1	1'5 mm široke in gole.
1492. Draba dubia Sut. — Julijske Alpe. a) V razpokah skalovja na Velem polju; apnik; 1700 m. — VII. b) Kredarica; na sličnih mestih južnega pobočja zajedno s Carex ornithopo-dioides, Potentilla nitida, Gentiana pumila, Gentiana Triglavensis, Valeriana supina, Crepis Triglavensis, Crepis Jacquini, Tara-xacum a 1 p i n u m ; 2000 m. — VII.
Obojno nahajališče nas iznenadi, ker velja Draba dubia v obče kot siliciofilna rastlina,15 ki prebiva najrajši na prakamenju. Razložiti bi se dal ta pojav s tem, da tla vendar niso tam izrazito apnikova, nego da vsebujejo izvestno množino silikatnih primesi.10 Le tako je tudi jasno, da more pod Velim poljem uspevati n. pr. Eriopho-rurn Scheuchzeri, ki je sicer znan kot sestojni člen centralno-alpske flore. Po vsem tem tudi trditev Hegi-ja,17 ki ima Draba dubia kratkomalo za »bodenvag«, ne bo povsem točna.
1493. Draba muralis L. — Na kamenitem, neobdelanem svetu pri Studencu (ljubljanska okolica); aluvij; 300 m. — V.
Tu in tam zlasti po južnejših in vzhodnih delih teritorija; v obče redka in nestalna.
1494. Arabis hirsuta (L.) Scop. — Kraj njiv na ljubljanskem polju; 300 m. — IV.
1495. Arabis nemorensis (Wolf) C. A. Mey. (Arabis sagittata DC., Arabis Gerardi Bess., Arabis glastifolia Rchb.). — Med grmovjem na Grmezu (ljubljansko barje); skril; 300 m. — VI.
1496. Arabis corymbiflora Vest. var. incana (Gaud.) Hay. (Arabis alpestris Schl., Arabis ciliata var. hirsuta Koch.). — Julijske Alpe. Nasproti Beli Peči pri vasi Koprivnik; na kamenitih mestih med travo; apnik; 1000 m. — VII.
1497. Arabis vochinensis Spr. (Arabis mollis Kern., Draba mollis Scop.) 1. Savinjske Alpe. Na vlažnejših kamenitih tratah Kamniškega sedla; apnik, 1880 m. — VI. — 2. Karavanke. Ob kopnečem snegu na Stolu; apnik; 2000 m. — VI. — 3. Julijske
14 A. Paulin. Beitriige zur Kenntnis der Vegetationsverhaltnisse Krains, II. pag. 154.
15 A. Hayek. Pflanzengeographie von Steiermark, pag. 24.
16 Prim. F. Seidl. Zlatenska ploča v Osrednjih Julijskih Alpah, v Glasniku muz. društva za Slovenijo X. B. 1929, pag. 9.
17 G. Hegi. Illustr. Flora von Mitteleuropa IV., pag. 383.
Alpe. Na vlažnem planinskem pašniku Planine Suhe pod Rodico skupno s Horminum pyreneicum; tla apnikova in skrilnata (mešana); 1600 m. — VII.
A rabiš vochinensis je pristna domačinka naših planin, Snežnika, Karavank, Savinjskih ter Julijskih Alp in gre proti zapadli le do jugovzhodnega roba Tirolske.
1498. Arabis pumila Jacq. — 1. Julijske Alpe. Apnikova melišča na Kredarici; 2000 m. -— VII. VIII. — 2. Karavanke. Apnikovo pečevje na Kepi; 1900 m. — VIII.
1499. Arabis pumila Jacq. var. nitidula Beck. — Julijske Alpe. Južno pobočje Triglava proti Velemu polju; apnik; 1850 m. — VII.
1500. Arabis Jacquini Beck var. intermedia Huter. — Julijske Alpe. Na suhih meliščih južne strani Velikih Dražkov blizu planine Konjščica; apnik; 1900 m. — VII.
1501. Arabis Jacquini Beck (Arabis bellidifolia Jacq. non Crantz). —
Julijske Alpe. Na koncu doline Kot okoli studencev; apnik; 950 m. — VII.
1502. Arabis coerulea Ali. — Julijske Alpe. Kredarica in Rjavina; ob kopnečem snegu na apnikovih tleh; 2300 m. — VII. VIII. Pri nas je rastlina omejena le na ta del Julijskih Alp.
1503. Arabis alpina L. subsp. Linnaeana Wettst. — Julijske Alpe; po apnikovem skalovju Jelovice; 1250 m. — VII.
1504. Arabis alpina L. subsp. Linnaeana Wettst. f. nana Baumg. —
Savinjske Alpe. Brana; na mokrih apnikovih meliščih skupno sCerastium rupestre; 2200 m. — VI.
1505. Arabis alpina L. subsp. crispata (Willd.) Wettst. — 1. Na ma-hovitem produ kraj Cerkniškega jezera; 600 m. — V. — 2. Po vlažnem skalovju na desnem bregu Save nasproti železnične postaje Zagorje; apnik - dolomit; 240 m. — VII. Asociacija obstoji na tem mestu med drugim iz Equisetum hiemale, Selaginella helvetica, Cerastium sonticum, Stellaria glochidisperma, Silene nemoralis, Arabis turrita, Hesperis candida, Saxifraga t e n e 11 a , Pinguicula alpina.
Subspecies crispata nadomešča v južnejših in toplejših legah prvo imenovano. Nahaja se še na Nanosu in Snežniku, pri Idriji in Planini na Notranjskem, pri Celju, na Boču itd.
1506. Arabis albida Stev. (Arabis caucasica Willd.) — Iz botaničnega vrta. Domovina: Balkan, Kavkaz, Perzija.
1507. Arabis turrita L. — V dolini Kamniške Bistrice; na kamenitih mestih kraj gozdov; apnik; 550 m. — V. VI.
1508. Arabis arenosa (L.) Scop. — Na vlažnih peščenih mestih pri Ljubljani; 300 m. — IV. V.
1509. Arabis Halleri L. — Kraj gozdov pri Šmarjeti na Dolenjskem (novomeška okolica); na apnikovih tleh; 200 m. — V.
1510. Arabis Halleri L. f. nov. intermedia Paulin. — Julijske Alpe. Blizu Zgornjih Gorij pri Bledu na gozdnih tratah; apnikova tla; 600 m. — VI.
Caules plerumcjue pauci, erecti, humiliores. Folia basalia orbieu-lato-ovata, lobulis lateralibus paueis; folia caulina valde variantia, integra, crenata vel dentata, superiora lanceolata. Flores pallide li-lacini. Medium tenet inter Arabim Halleri et Ovirensem.
Prehodna oblika, ki veže Arabis Halleri z Arabis ovire n s i s. Podobne oblike se nahajajo tudi na planini Sv. Križ pod Golico.
1511. Arabis ovirensis Wulf. — Karavanke. Kamenite trate na Golici; na apniku; 1700 m. — VII.
Znana prvotno iz Obira, potem tudi od drugod (Kamniško sedlo, Zelenica, črnogorske in albanske Alpe).
1512. Turritis glabra L. (Arabis glabra [L.] Bernh.) — Kraj gozdov pri Prečni (srez novomeški); apnikova tla; 210 m. — VI. VII.
Crassulaceae.
1513. Sedum hispanicum L. (Sedum glaucum W. K.). — Dolina Kamniške Bistrice; na mahovitih, vlažnih apnikovih skalah; 600 m. — VII.
Mediteransko-pontiška rastlina, ki gre pa tudi v naše alpske doline in še od tam na višje predalpsko gorovje.
1514. Sedum album L. — Polhograjski Dolomiti. Na pečevju Grmade; apnik - dolomit; 850 m. — VII.
1515. Sedum dasyphyllum L. — Na zidovju pri Begunjah pod Be-gunjščico; 580 m. — VII.
1516. Sedum atratum L. — Julijske Alpe. Alpske trate na Mangartu; apnik; 2000 m. — VII. VIII.
Tudi drugod v vseh naših Alpah.
1517. Sedum acre L. — Blizu postaje Preserje pod Žalostno goro (ljubljanska okolica) na peščenem kraju; 350 m. — VI. Razstresen tu in tam tudi drugod (n. pr. na Kumu), vendar nikjer v obilici; zastopa ga pri nas večinoma Sedum boloniense.
1518. Sedum boloniense Lois. — Na kamenitih in peščenih mestih pri Ljubljani; 300 m. — VIII.
1519. Cotyledon horizontalis Guss. — Otok Krk. Na zidovju in skalovju v okolišu mesta istega imena; 20 m. — VII.
Ni identičen s Cotyledon pendulinus DC, ki je južnejši in raste še le v Dalmaciji.
Saxifragaceae.
1520. Saxifraga Hohenwartii Sternb. — 1. Savinjske Alpe. Na apni-kovih meliščih in pečinah Kamniškega sedla; 1750 m. — VIII. —•
2.	Karavanke. Severna stran Begunjščice; na podobnih mestih; 1950 m. — VII.
Endemizem jugovzhodnih apneniških Alp, savinjskih in Karavank; na zapadu ne gre preko južnotirolskih Dolomitov. Nekateri jo imajo le za posebno obliko od S a x i f r a g a sedoides, od katere se razločuje po listnatem stebelcu in večjih venčnih listih. Derganc in Kocbek navajata še nahajališča: Stol, Košuta, Obir, Peca itd. (Geographische Verbreitung der Saxifraga sedoides L. var. Hohen-wartii (Vest.) Engl. v »Allg. Botan. Zeitschrift« Nr. 10, Jahrg. 1903.)
1521. Saxifraga sedoides L. — Julijske Alpe. 1. Na apnikovih meliščih in pečinah Mangarta; 2000 m. •— VIII. — 2. Rjavina; na sličnih mestih; 2100 m. — VII.
1522. Saxifraga sedoides L. f. nov. ramificans Paulin. — Julijske Alpe. Na apnikovih meliščih gore Vernar; 2000 m. — VII.
Laxe caespitosa. Caules ad 8 cm alti, saepe usque ad ramificatio-nem infimam foliosi, circinnato-ramosi, ramis unifloris. Forma S. Hohenwartii persimilis.
1523. Saxifraga moschata Wulf. (Saxifraga muscoides Wulf. non Ali.)
— 1. Savinjske Alpe. Grintavec; na vlažnih skalovitih mestih; na apniku; 2300 m. — VII. — 2. Julijske Alpe. Mangart; na sličnih mestih; 2200 m. — VIII.
Saxifraga moschata Wulf. je glasom novejših avtorjev (Braun Blanquet) kolektivno ime za tri semkaj spadajoče podvrste18 in so rastline pod št. 1523 identične s ssp. pseudoexarata Br. BI. V ta likovni krožek se prišteva tudi naša endemska domačinka var. carniolica (Huter) Br. BI. (Grintovec, Kočna, Hinka).
1524. Saxifraga moschata Wulf. f. compacta (M. K.) Engl. — Julijske Alpe. Mangart; na apnikovih pečinah; 2500 m. — VIII. Velegorska lega povzroča pritlično, stisnjeno rast te forme. Posebnih anatomskih znakov, po katerih bi se ločila od tipa, nima; zato tudi nima posebne sistematične vrednosti.
1525. Saxifraga atropurpurea Sternb. — Na bivši goriško-kranjski meji. Med planino Sleme in Rdečim robom nad Tolminom; na pečinah med planinskimi travami; apnikova tla; 1800 m. — VII. S a x i f r a g a atropurpurea Sternbg. je prvi opisal kot samostojno vrsto Sternberg v svojem delu: »Sternberg Kaspar Maria Graf von: Revisio Saxifragarum iconibus illustrata, Regensburg 1810. Mit 31 Tafeln.
Kot »Saxifraga muscoides atropurpurea Koch« jo navaja Koch v
1.	in 2. izdaji »Synopsis der deutschen und sch\veizer Flora«. Tudi v 3. izdaji Kochove Synopsis (izdala Hallier in Wahlfahrt, Leipzig,
18 G. Hegi, 1. c. IV./2, pag. 609.
1892) se nahaja pod isto označbo z naslednjimi nahajališči: S c h w e i z (Wallis); Ti rol (Grundowitzer Alpe, Schlern); Krain (Sleme vrh, Krn, Jezerithalp (?!) unter dem Triglav). Najlaže bi se mogla naša rastlina prideliti oblikam, katere obsega podvrsta Saxifraga moschata W u 1 f. subsp. Rhoda-nensis Br. BI. var. purpurascens Br. BI., samo da je bolj temno škrlatnih cvetov.
1526. Saxifraga androsacea L. — 1. Karavanke. Na alpskih pašnikih Stola ob kopnečem snegu; apnik; 1800 m. — VII. — 2. Julijske Alpe. Rodica; na mokrih pečinah, takoj ko je sneg skopnel; apnik; 1900 m. — VII.
1527. Saxifraga aizoides L. var. crocea Gaud. — Karavanke. Na mokrih južnih apnikovih meliščih Kepe; 1600 m. — VIII.
Po rdeče-rumenih cvetih se loči od osnovne oblike, katero je priobčil Paulin pod št. 91 s Črne prsti in ki je po naših planinah nad 1400 m splošno razširjena; voda pa jo zanese včasih tudi v doline.
1528. Saxifraga oppositifolia L. — 1. Savinjske Alpe. Po apnikovem pečevju Grintavca; 2100 m. — VIII. — 2. Julijske Alpe. Kredarica; na sličnih tleh; 2000 m. — VII.
Naša rastlina odgovarja var. imbricata Ser. e m. Br. BI. Dasi raste tudi po gorah arktičnega območja, vendar ni verjetno, da bi se bila od tam priselila v Alpe; sedaj prevladuje mnenje (E n gl e r, Hayek), da je bila tukaj že v terciarni dobi kot element tedanje alpinske flore zastopana po svoji predhodni, čim najsorodnejši prednici.
1529. Chrysosplenium oppositifolium L. — Blizu Sv. Lovrenca na Pohorju; na mokrih skrilastih tleh; 600 m. — V.
Imenujeta19 se še tudi Sv. Areh na Pohorju in pa nahajališče pri gradu Borel (srez Ptuj), za kar pa ni dokazilnih eksikatov. Vse-kako smemo reči, da so ta nahajališča edina v Jugoslaviji. Bastlina je zapadno-evropskega (atlantskega) območja in so naša nahajališča na vzhodni obmejni črti areala.
1530. Parnassia palustris L. — Ljubljanska okolica. Mokri travniki pri Ježici; aluvij; 300 m. — VIII.
1531. Ribes rubrum Rchb. (Ribes vulgare Lam.) — Med grmovjem pri Ljubljani; podivjan; na ilnatih tleh; 300 m. — V.
1532. Ribes nigrum L. — Ljubljansko barje. Med mokrim jelševjem pri Grmezu; 300 m. — IV. VI.
Tu in tam tudi v Mestnem logu pri Ljubljani. Na prvoimenovanem mestu sigurno indigen.
1533. Ribes grossularia L. f. glanduloso — setosum Koch. — Karavanke. V gozdih nad Poljsko Planino pod Begunjščico; na apnikovih tleh; 1400 m. — V. VII.
19 A. Hayek, Flora von Steiermark L, pag. 722.
Leguminosae.
1534. Spartium junceum L. — Goriško. Na prisojnih mestih blizu železniške postaje Nabrežina; apnik; 200 m. — VI.
Sestavni člen mediteranske macchie, na primorskem Krasu v solnčnih, kamenitih legah, pomešan med drugim kraškim in južnim rastlinstvom. Poročila o nahajališčih na spodnjem Štajerskem so pogrešna.
1535. Genista holopetala Fleischm. (Cytisus holopetalus Koch.) —
Tržaška okolica. Na vrhu Gabrovega hriba (Monte Spaccato) v družbi z Euphorbia fragifera, Linum Tomma-sinii, Centaurea leucolepis i. dr.; apnik; 405 m.
— VI.
Teritorialno zelo omejena, le na gorah slovenskega in hrvatskega Primorja bivajoča rastlina. Zelo sorodna z Genista radiata. Razen Gabrovega hriba je tudi na Čavnu (Pospichal).
1536. Genista tinctoria L. — Po travnikih in med grmovjem blizu Ljubljane; na ilnatih tleh; 300 m. — VI., VII.
1537. Genista tinctoria L. F. latifolia DC. — Na kamenitih tratah blizu Črnega vrha (ljubljanska okolica); na apnikovih tleh; 700 m. — VI.
1538. Laburnum anagyroides Med. f. Jacquinianum (Wettst.) Hay.
— Nad železnično postajo Radeče pri Zidanem mostu ob robu hoste; apnik-dolomit; 230 m. — VI.
1539. Laburnum alpinum (Mili.) Griseb. — 1. Na Krimu med gozdnim drevjem (ljubljanska okolica); na apnikovih tleh; 800 m. — VI. VII. — 2. Pod Begunjščico v Karavankah, kraj gozdov; na enakih tleh; 1250 m. — VI. VII.
Po vseh naših gorskih gozdih, kjer so apnikova tla, razširjeno drevo, dočim je Laburnum anagyroides kot indigena rastlina pri nas v obče redek in še to le v vzhodnih delih teritorija.
1540. Cytisus hirsutus L. — Na kamenitih, z grmičevjem porastlih strminah Šmarne gore (v ljubljanski okolici); apnik-dolomit; 500 m. — V., VI.
1541. Cytisus ciliatus Wahlenb. — V bohinjski dolini blizu vasi Nomenj med grmičevjem ob pobočjih; na apniku; 500 m. — VI. Je zelo soroden s prejšnjim in se smatra za njega podvrsto; pri nas redkost. Paulinovo nahajališče v Bohinjski dolini je sploh prvo v Sloveniji.
1542. Cytisus ratisbonensis Schaeff. — Na prisojnih kamenitih mestih med travo iznad železniške postaje Zagorje; na apnikovih tleh; 400 m. -— V., VI.
Razširjen v vzhodni Evropi in zahodni Aziji, je pri nas zelo redek, ali morda celo izključno le na omenjenem kraju. Vsaj dosedaj ga drugod v Sloveniji niso našli.
1543. Cytisus austriacus L. — Med travo na suhih prodovitih mestih pri Ormožu; aluvij; 195 m. — VI., VIII.
Vzhodnoevropska rastlina, ki biva pri nas le v vzhodnem delu Slovenije in je še tukaj redka (Podčetrtek, Donačka gora).
1544. Cytisus capitatus Scop. (Cytisus supinus L. p. p.) Ob robu gozdov na polhograjski Gori Sv. Lovrenca (ljubljanska okolica); dolomit; 600 m.—- V., VII.
1545. Trigonella coerulea (L.) Ser. — Kraj potov blizu Bohinjske Bistrice (subspontano); 500 m. — VII.
Priseljenka iz Južne Evrope.
1546. Medicago minima Desr. — Na suhih peščenih mestih pri Ljubljani; 300 m. — V.
1547. Melilotus altissimus Thuill. — V bohinjski dolini; blizu kraja Nomenj v logih ob Savi Bohinjki; aluvij; 500 m. — VII.
Tudi na ljubljanskem Posavju pri Črnučah.
1548. Trifolium dubium Sibth. (Trifolium minus Sm.). — Vlažni travniki pri Lavrici (ljubljanska okolica); glinasta tla; 290 m. — VIL
1549. Trifolium pallidum W. et K. — Goriško. Na sončnih tratah blizu Mirne pri Gorici; apnikova tla; 50 m. — VI.
Južna vrsta detelje, ki je izven bivše Primorske, drugod v Sloveniji ni.
1550. Trifolium medium Huds. — Polhograjski Dolomiti. Med grmovjem na Grmadi; apnik-dolomit; 800 m. — VIL
1551. Trifolium rubens L. — Šmarna gora pri Ljubljani. Med grmovjem po pobočjih; apnik-dolomit; 600 m. — VIL
1552. Astragalus australis (L.) Lam. (Phaca australis L.) — Goriško. Julijske Alpe. Na vrhu gore Rdeči rob nad Tolminom; po skalovju zajedno z Minuartia rupestris; skrilavec; 1448 m. — VIL
• Edino znano nahajališče na slovenskem ozemlju, dasi je ta alpska rastlina domača po vseh evropskih velegorjih in sega celo v srednjo Azijo na Altajske gore.
1553. Astragalus glycyphyllos L. — Pri Šmartnem ob Savi (ljubljanska okolica) med grmovjem; aluvij; 300 m. — VIL
1554. Astragalus sicer L. — Ob potih pri Krškem; na peščenih tleh; 200 m. — VIL
1555. Vicia bithynica L. (Lathyrus bithynicus L.) — Goriško. Pri Rihenberku med travo; na glinastih tleh; 80 m. — V. Mediteranski element, ki ne gre severno preko Gorice.
1556. Vicia pannonica Cr. — 1. Na obdelanem in neobdelanem svetu pri Ljubljani; 300 m. — V., VI. — 2. Med žitom pri Novem mestu; 220 m. — V., VI.
Ob času svetovne vojne je bilo panonsko kakor tudi naslednjo rumeno grašico pri nas češče videti nego po vojni. Prihaja k nam iz panonske nižine.
1557. Vicia lutea L. — Med žitom pri Ježici v ljubljanski okolici; 295 m. — V.
Redka priseljenka iz južne, odnosno zahodne Evrope.
1558. Vicia sepium L. — Kraj gozdov pri vasi Dvor (ljubljanska okolica); apnenec-dolomit; 350 m. — VI.
1559. Vicia sativa L. — Na poljih pri Ljubljani; 300 m. — V., VI.
1560. Vicia sativa L. F. obovata Ser. — Med žitom pri kraju Bitnje (srez kranjski); 380 m. — VI.
1561. Vicia angustifolia L. — Na poljih pri kraju Homec (srez kamniški); 335 m. — V., VI.
1562. Vicia dumetorum L. — 1. Karavanke. Kraj gozda ob potoku Završnici blizu vasi Moste; apnenec; 600 m. — VIL ■— 2. Julijske Alpe. Selška dolina pri Zalem logu; apnenec; 520 m.
— VIL
Razmeroma redka.
1563. Vicia cassubica L. — Gozdni travniki pri Zadobrovi (ljubljanska okolica); aluvij; 275 m. — VI.
Tudi nad Rakovnikom pri Ljubljani, na notranjskem Krasu, ob vznožju Pohorja.
1564. Vicia villosa Roth. — Na železniškem nasipu pri Ljubljani; 300 m. — VI., VIL
1565. Vicia pseudovillosa Schur. — Med žitom pri Cerknici; 570 m.
— VI.
1566. Vicia dasycarpa Ten. — Na hostnatih mestih pri Vipavi; apnenčeva tla; 100 m. — VI.
Le v južnih delih teritorija; domača v Južni Evropi.
1567. Vicia tenuifolia Roth. — Po grmovju pri Mozirju; apnenčeva tla; 400 m. — VI.
Razprostranost te grašice v Sloveniji je še malo znana; zdi se pa, da ni pri nas pogostna.
1568. Vicia cracca L. — 1. Po grmovju med travo pri Dovjem (srez radovljiški); apnenčeva tla; 700 m. — VII. — 2. Karavanke. Na Begunjščici po košenicah; apnenec; 1250 m. — VI.
1569. Vicia incana Gon. — Po travnatih in grmovitih rebrih gore sv. Jakob pri vasi Topol (ljubljanska okolica); apnenec-dolomit; 700 m. — VIL — 2. Gora Baba pri Postojni; na podobnih mestih; 900 m. — VIL
1570. Vicia hirsuta (L.) Gray. — Po njivah in po grmovju blizu Metlike; ilnata tla; 170 m. — VII.
Arheofitka; sedaj razširjena skoraj po vsem svetu.
1571.	Lathyrus	laevigatus (W. et K.) Fritsch. — Šmarna	gora	pri
Ljubljani; v gozdu; apnenec-dolomit; 600 m. — VI.
Bivše južno Štajersko, Zasavje, Balkan.
1572.	Lathyrus	Scopolii Fritsch. — Nanos; nad cerkvico	sv.	Hieronima po	gorskih tratah; apnenec; 1000 m. — VI.
1573. Lathyrus ochraceus Kittel. (Lathyrus occidentalis Fritsch).
Karavanke. Golica in Begunjščica; na subalpinskih travnikih; apnenec; 1600 m. — VIL
Pravkar navedene vrste se vzamejo lahko tudi kot varietete, spadajoče k Lathyrus luteus. Od teh velja L. ochracens kot zahodna, L. laevigatus kot vzhodna rasa; L. Scopolii pa kot prehodna, oba ekstrema spajajoča oblika.
1574. Lathyrus pratensis L. — Na travnikih okoli Ljubljane; glinasta tla; 300 m. — VI.
1575. Lathyrus nissolia L. — Med žitom na polju pri Novem mestu; 210 m. — VI.
Prilično in prehodno se tu in tam pojavljajoči poljski plevel, doma iz južne, odnosno vzhodne Evrope.
1576. Lathyrus hirsutus L. —- Na ljubljanskem polju in na neobdelanih mestih pri Ljubljani; 300 m. — VI.
1577. Lathyrus sphaericus Retz. — Na kamenitih travnatih mestih pri Vipavi; apnenec; 200 m. — V.
Le v jugo-zahodnem delu teritorija; rastlina je mediteranka.
1578. Lathyrus megalanthus Steudel. —• 1. Med grmovjem pri Vrhniki (srez ljubljanski); apnenec; 300 m. — VI., VIII. — 2. Ob vznožju gore Baba pri Postojni po travnikih; apnenec; 750 m.
— VI., VIL
L. m e g a 1 a n t h u s velja kot južna, bolj termofilna podvrsta, spadajoča k L. silvester. Zato jo je tudi pri nas češče dobiti v južnih in nižjih vzhodnih legah teritorija. (Južno Notranjsko, primorski Kras, bivše spodnje štajersko.)
1579. Pisum arvense L. — Med žitom na ljubljanskem polju; 300 m.
— VI.
Geraniaceae.
1580. Geranium pyrenaicum Burm. — Po ozarah med Radovljico in Begunjami; aluvij; 530m. — VIL
Pri nas razmeroma redka rastlina; dela vtis priseljene adventivke.
Balsaminaceae.
1581. Impatiens noli tangere L. — Karavanke. Javorniški rovt; na senčnatih vlažnih mestih; apnenec; 950 m. — VIII.
Ljubljani najbližji nahajališči sta pod Golovcem in šišenskim hribom.
1582. Impatiens parviflora DC. — Ob mejah pri Ljubljani; na ilovnatih tleh; 300 m. — VIII.
Doma je iz Sibirije; pa se širi sedaj tudi pri nas. Nahajališča pri Ljubljani imajo bržkone svoj izvor od rastline na botaničnem vrtu, kjer jo goje.
Rutaceae.
1583. Ruta patavina L. — Na kamenitih travnatih mestih pri cerkvici sv. Andreja blizu Postojne; apnenec; 532 m. — VI. Edino nahajališče na teritoriju. Domovina: sredozemske dežele; ugotovljena je bila najprej v gornji Italiji.
1584. Ruta graveolens L. — Vrtna rastlina. —	VIII.
Divja raste po notranjskem in jadranskem	Krasu	njena	najbližja
sorodnica R. d i v a r i c a t a.
Euphorbiaceae.
1585. Euphorbia chamaesyce L. — Na neobdelanem kamenitem	svetu pri Vipavi; apnenec; 105 m. — VIII.
Domača v južni Evropi in Orientu. Svoječasno so jo dobili za ljubljanski botanični vrt, kjer se je rastlina tako rekoč udomačila in uspeva po vrtnih gredah kot subspontanka.20
1586. Euphorbia maculata L. — Na železniškem tiru blizu postaje Zalog; 300 m. — VIII.
Iz Severne Amerike se je priselila v Evropo, kjer se širi zlasti okoli botaničnih vrtov in prometnih križišč.21
1587. Euphorbia humifusa Willd. — Po vrtovih v Ljubljani; 300 m. Priseljenka iz Azije, se širi po Evropi, zlasti po vrtovih in ob potih. V Ljubljani jo je prvič zasledil prof. Paulin. 1. 1916.22
Empetraceae.
1588. Empetrum nigrum L. — Julijske Alpe. Po pečevju med travami na Kredarici in Rjavini večinoma v družbi z Loise-leuria procumbens in Vaccinium uliginosum, s katerim sestavlja pritlično alpsko grmičevje; na apnencu; 2300 m. — VI.
V večjih množinah se nahaja tudi na Begunjščici, v malih ostankih tudi na Golici; nimajo ga pa Kamniške Alpe.
20 A. Paulin, Ober die in Krain adventiven Euphorbia-Arten der Section Anisophyllum v »Carniola« VIII. 1917, pag. 233.
21 A. Paulin, 1. c., pag. 235.
22 A. Paulin, 1. e., pag. 232.
Malvaceae.
1589.	Althaea officinalis L. — Pri kolodvoru v Zalogu (ljubljanska okolica); 300 m. — Vlil.
Pri nas tu in tam raztresena ruderalka, ki je podivjala iz vrtov ali zašla iz Podonavja, kjer je domača.
1590a. Malva alcea L. f. italica (Poli.) Poli. — Ob mejah kraj potov blizu železnične postaje Zagorje; apnenec; 225 m. — VII. 1590b. Malva alcea L. f. fastigiata (Cav.) Koch. — Pri Ljubljani ob potih in ob robu travnikov; aluvij in il; 300 m. — VII.
Malva alcea ljubi kakor M. silvestris in M. n e g 1 e c t a tla, ki imajo dovolj dušikovih spojin in se nahaja le v bližini človeških bivališč. Doma je, kakor naslednja M. m o s c h a t a , iz južne, odnosno vzhodne Evrope.
1591. Malva moschata L. — Ob vinogradih pri Maverlinu blizu Črnomlja; na lapornih tleh; 400 m. — VI.
1592. Malva silvestris L. — Na Grobljah blizu Rudnika pri Ljubljani; 290 m. — VIL
Ta, kakor tudi naslednja, ste arheolitski rastlini, doma bržkone iz južne Evrope; dobijo se povsod okoli človeških bivališč.
1593. Malva neglecta Wallr. — Na neobdelanih mestih, ob mejah in ob zidovih pri Ljubljani; 300 m. —- VIII.
Primulaceae.
1594. Primula Colummae Ten. — Gora Kolk pri vasi Budanje na Vipavskem; na kamenitih travnatih mestih; na apnenčevih tleh; 700 m. — V.
V poglavitnem je razširjena po južni Evropi in zahodni Aziji, odkoder posega sem in tja tudi v srednjo Evropo. Če in kako daleč gre iz sosednega Hrvatskega primorja preko Kolpe proti severu, še ni točno dognano.
1595. Soldanella pusila Baumg. — Karavanke. Stol; na južni strani mestoma ob kopnečem snegu zajedno z Juncus J a c -quini, Salix herbacea, Polygonum viviparum, Hutchinsia alpina v nadmorski višini 1900 m; tla mešana (apnenčeva in silikatna). — VI.
V naših Alpah je S. p u s i 11 a redka, večinoma jo nadomeščata S. A 1 p i n a in S. m i n i m a. Pogostnejša pa je v centralnih Alpah.
1596. Soldanella minima Hoppe. — 1. Kamniške Alpe. Na Podeh; alpski pašniki, ob kopnečem snegu; apnenec; 2200 m. — VIL
2.	Julijske Alpe. Pri erioforetu Malo polje pod Velim poljem; apnenec s primesjo gline; 1650 m. — VIL Primer št. 1448.
S. minima je za južne apneniške Alpe značilna; na prakamenju v centralnih Alpah je ni, v severnih apneniških Alpah jo pa nadomešča S. austriaca.
1597. Soldanella alpina L. — Karavanke. Na Stolu ob kopnečem snegu; na apnenčevih tleh; 2000 m. —• VII.
Iz vseh oddelkov naših Alp znana cvetka; ni sicer tako ekskluzivno apnenska rastlina kot S. m i n i m a, vendar ji apnena tla posebno ugajajo. Bolj nego tipična oblika se zdi, da je razširjena pri nas var. pyrolaefolia. (Glej št. 1598.)
1598. Soldanella pyrolaefolia Sch. N. K. — 1. Snežnik na Notranjskem; alpske trate; apnenčeva tla; 1700 m. — VII. — 2. Julijske Alpe. Črna prst; na enakih mestih; 1800 m. — VII.
1599. Samolus Valerandi L. — Goriško. Ob Jadranskem morju blizu Devina pri sv. Ivanu na solnatih travnikih; 30 m. — VII.
Po vsem svetu razširjena rastlina halofitske narave, vendar je razen tega dela na našem teritoriju drugod ni.
1600. Centunculus minimus L. — Na mokrem travnatem mestu za Rakovnikom pri Ljubljani; na peščeno-glinastih tleh; 320 m.
— VIII.
Neznatna enoletna rastlinica je vobče sicer po vsej srednji Evropi razširjena, vendar so nahajališča precej redka, morda tudi večkrat pregledana.
Centuria XVII. in XVIII.
Filicinae.
1601. Asplenium ruta muraria L. f. Brunfelsii Heufl. — Na vrhu Šmarne gore (ljubljanska okolica) po zidovju; 667 m. — VIII. Najnavadnejša oblika zidne rutice.
1602. Asplenium ruta muraria L. f. nov. microlobum Paulin. — Na
gori Mož nad Kulpo; v razpokah apnikovih pečin; 1100 m.
— VII.
Folia 3—5 cm longa, ovate-oblonga, bipinnatisecta; petiolus plerum-que lamina brevior, pinnulae minutae late ovatae, 2- 3 mm longae, ad V/i—2 mm latae, integerrimae. Forma haec var. microphyllum Rossi proxima videtur, differt autem ab ea margine pinnularum integerrimo.
1603. Asplenium ruta muraria L. g. pseudogermanicum Heufl. —
V razpokah dolomitnega skalovja na Ravniku blizu Dobrove (ljubljanska okolica); 550 m. — VIII.
1604. Onoclea sensibilis L. — Rastlino goje na univerzitetnem botaničnem vrtu v Ljubljani. — VIII.
Domovina: Severna Amerika in Japan.
Coniferae.
1605. Taxus baccata L. o’ Q. — 1. Kamniške Alpe. V Roblekovem jarku pod Kolškim grebenom; apnenec; 1000 m. — IV. — 2. Julijske Alpe. V gorskih gozdih nad vasjo Zalilog v selški dolini; apnenec; 700 m. — IV.
1606. Taxus baccata L. c'. — Drevo na ljubljanskem botaničnem vrtu zasajeno. -— IV.
Tisa je bila pri nas nekdaj bolj razširjeno drevo nego dandanes, na kar še spominjajo gorska imena kakor n. pr. Tisovec. Sedaj so ponekod ohranjena le še posamezna drevesa ali manjši sestoji. Največ jih je še v dolenjsko-notranjskih gozdih, kakor n. pr. v Črnem grabnu pri Robu, kjer se je obranila tudi Primula carniolica.
1607. Taxus parvifolia Wend. (Taxus adpressa hort.) S. — Iz ljubljanskega botaničnega vrta. •— IV., VII.
Prvotno se je mislilo, da je doma na Japonskem, kasneje so ugotovili, da je to kulturna mutacijska forma tise (Taxus baccata).23
1608. Taxus intermedia Paulin. Q (Taxus baccata X parvifolia.)
-— Drevesce nastalo spontano na ljubljanskem botaničnem vrtu iz roditeljev, označenih pod št. 1606 in 1607, in ki je po kakovosti in velikosti listov nekako v sredi med njima, ki pa vendar bolj na moškega roditelja spominja.
Arbor parva, in horto botanico universitatis Labacensis subspon-tanea, orta e parentibus sub Nr. 1606 et 1607 indicatis, habitu et magnitudine foliorum q medium tenens inter parentes, sed pro-pior parenti masculino.
1609. Cupressus sempervirens L. var. horizontalis (Mili.) Gord. — Nabrana pri Vipavi kot kultuvirana rastlina; 105. — VII.
1610. Juniperus communis L. c? Q. — V hostah pri Ohonici blizu Borovnice (ljubljanska okolica); apnenec; 300 m. — IV.
1611. Juniperus intermedia Schur. — Karavanke. Na skalovitih mestih pod Stolom; apnenec; 850 m. — VII.
Tvori prehod od J. communis k J. nana.
1612. Juniperus nana Willd. — Julijske Alpe. Na apnenčevem skalovju gore Vernar nad dolino Krmo; 1900 m. — VII.
Tudi povsod drugod v alpskem svetu našega ozemlja.
Juncaceae.
1613. Juncus bufonius L. — 1. Na vlažnem peščenem svetu okoli Ljubljane; 300 m. — VII. — 2. V mokrih jarkih pri Podutiku (ljubljanska okolica); na ilovnati zemlji; 310 m. — VII.
23 L. Beissner. Handbuch der Nadelholzkunde 1909, pag. 52. — A. Engler. Die natiirlichen Pflanzenfamilien 13 B. 1926, pag. 210.
1614. Juncus tenageia Ehrh. — Goriško. Pri Ajšovici blizu Gorice; na vlažnih peščenih gozdnatih mestih; 80 m. — VII.
1615. Juncus monanthos Jacq. — 1. Kamniške Alpe. V skalnih razpokah nad Veliko Planino; apnenec; 1700 m. — VII. — 2. Karavanke. Na meliščih Begunjščice; apnenec; 1900 m. — VII.
- 3. Julijske Alpe. Na apnenčevih skalah nad Velim poljem; 1800 m. -— VII.
1616. Juncus trifidus L. — Julijske Alpe. Mangart. Med travami po pečevju; na silikatnih tleh; 2000 m. — VII.
Silikatna rastlina, dočim velja J. monanthos za kalciofilno raso te vrste, ki je v naših Alpah splošno razširjena; J. trifidus pa je pri nas redek in razen z Mangarta drugod nepoznan.
1617. Juncus compressus Jacq. — 1. V Črni dolini za Kamnikom blizu sela Potok ob potih; aluvij; 500 m. — VI. — 2. Ob Večni poti za Rožnikom pri Ljubljani; na vlažnih travnatih mestih; ilovnata tla; 300 m. — VII. — 3. Na vlažnih travnatih mestih blizu Bohinjske Bistrice; apnenčeva tla; 550 m. — VII.
1618. Juncus Gerardi Lois. — Pri opuščenem kolodvoru Dravlje (ljubljanska okolica) na peščenih tleh; 300 m. — VI.
Litoralni halofit, na označeno mesto očividno zanesen ob času svetovne vojne, sicer pri nas ni nikjer udomačen.
1619. Juncus tenuis Willd. — V veliki množini za Rožnikom pri Ljubljani ob poljski poti od Herzmanskijevega vrta proti graščini Bokaliče; ilovnata tla; 300 m. — VIL
Severno amerikanska priseljenka, ki se od 1. 1825. širi po Evropi in v zadnjih letih tudi po naših krajih.
1620. Juncus Jacquini L. — Julijske Alpe. Mokra melišča na Mangartu; silikatna tla; 2100 m. — VIL
Endemizem Alp. Tudi v dolini Triglavskih jezer in na Stolu; niso ga pa dosedaj našli v Kamniških Alpah.
1621. Juncus Jacquini L. f. nov. pygmaea Paulin. — Julijske Alpe. Mangart. Na mokrem skalovju; silikatna tla; 2500 m. — VIL Planta summae regionis alpinae, caespites parvulos formans. Cau-les maximum ad G cm alti, anthela in capitulum terminale congesta, flores 3—5 ni, perigonii phylla paulo breviora quam apud plantas typicas.
1622. Juncus filiformis L. — Julijske Alpe. Ob robu erioforeta »Malo polje« pod Vodnikovo kočo; po večini apnenčeva tla; 1650 m. — VIL
Tudi v dolini Triglavskih jezer; vobče pa pri nas redek.
1623. Juncus effusus L. — 1. Na mokrih peščenih mestih blizu Bele cerkve pri Novem mestu; aluvij; 180 m. — VIL — 2. V mlakah za Rožnikom pri Ljubljani; skril; 300 m. — VIL
1624. Juncus effusus L. f. compacta Lej. et Court. — Na ljubljanskem barju pri Črni vasi; na šotnatih tleh; 290 m. — VIII.
1625. Juncus conglomeratus L. — 1. Blizu Ljubljane na mokrih travnatih mestih kraj gozda; ilovica; 300 m. — VI. — 2. Karavanke. V Zelenici pod Begunjščico na mokrih pašnikih; apnenec; 1300 m. — VII.
1626. Juncus glaucus Ehrh. — Ob Cerkniškem jezeru blizu Grahovega; na mokrih ilovnatih mestih; 550 m. — VII.
1627. Juncus longicornis Bast. — Goriško. Na močvirnatih, ilovnatih travnikih pri Devinu; 30 m. — VI.
Južna, na obmorski okoliš omejena, s prejšnjo sorodna vrsta.
1628. Juncus maritimus Lam. — Tržaška okolica. Ob obali jadranskega morja na solinah pri Žavljah; 40 m. — VII.
Halofitska litoralna rastlina, katere izven jadranske obale drugod na slovenskem ozemlju ni.
1629. Juncus supinus Much. — 1. Na grozovitih mestih pri Kosezah blizu Ljubljane; ilovnata tla; 300 m. — VII. — 2. Kamniške Alpe. Pod šenturško goro pri Sidrožu (srez kamniški) na mokrih peščenih mestih; aluvij 650 m. — VII.
1630. Juncus acutiflorus Ehrh. — 1. Za Rožnikom pri Ljubljani v gozdnem močvirju; glina; 300 m. — VI. — 2. Na močvirnem mestu niz sela Gradišče pri Zalogu (srez kamniški); glina; 300 m. — VII.
1631. Juncus alpinus Vili. var. fusciater Rchb. — Ob Večni poti za Rožnikom pri Ljubljani; na močvirnatih ilovnatih mestih; 300 m. — VIL
1632. Juncus alpinus Vili. var. mucroniflorus (Clarv.) A. et G. —
Julijske Alpe. V erioforetu »Malo polje« pod Vodnikovo kočo; po večini apnenčeva tla; 1650 m. — VIL
1633. Juncus lampocarpus Ehrh. — Na mokrih travnikih blizu Ljubljane; ilovnata tla; 300 m. — VIL
1634. Juncus lampocarpus Ehrh. f. congesta A. et G. — V Bohinjski dolini; travniški jarki; aluvij; 500 m. -— VIL
1635. Luzula luzulina (Vili.) D. T. et Sarnth. — 1. V gorskih gozdih pri Kočevju; 900 m. — VI. — 2. Karavanke. Stol; nad Valvasorjevo kočo v gozdu; 1200 m. — VI. Na obeh nahajališčih so tla iz apnenca.
1636. Luzula pilosa Willd. — 1. V gozdih pri Novem mestu; 200 m.
V.	— 2. V gorskih gozdih pri Kočevju; 900 m. — VI. Na obeh nahajališčih je apnenec za podlago.
Raste enako rada tudi na skrilavčevih tleh, kakor n. pr. po vseh gričih iz karbonskega skrilavca in peščenca pri Ljubljani (Rožnik, Golovec itd.).
1637. Luzula Sieberi Tausch. — 1. Karavanke. Na alpskih tratah Golice; apnenec; 1600 m. — VII. 2. Julijske Alpe. Tolstec nad Velim poljem; na apnencu med alpskimi travami; 1700 m.
— VII.
Tudi v dolini Triglavskih jezer v višini 1650 m.
1638. I. Luzula nemorosa (Poli.) E. Mey. var. leucanthena (Wallr.)
A. et G. — Julijske Alpe. V gozdu blizu sela Koprivnik pri Beli peči na skrilavčevih tleh; 900 m. — VI.
1638. II. Luzula nemorosa (Poli.) G. Mey. var. leucanthena (Wallr.) A. et G. f. nov. erubescens Paulin. — V gozdih na Gorjancih srez novomeški); na apnencu; 1100 m. — VI.
Perigonii phylla erubescentia. A var. leucanthema in var. cuprinam transiens.
1639. Luzula nemorosa (Poli.) G. Mey. var. cuprina (Roch.) A. et G.
— Karavanke. Begunjščica; na zelovitih travnatih pobočjih; na apnenčevih tleh; 1500 m. — VI.
1640. Luzula nemorosa (Poli.) G. Mey. var. parviflora Doli. — Ljubljansko barje. V gozdu na griču Grmez; skrilavec; 320 m. — V.
1641. Luzula nemorosa (Poli.) G. Mey. var. parviflora Doli. f. nov. rubella Paulin. — Nanos nad krajem Razdrto; na gozdnatih mestih med travo; apnenec; 1000 m. — VI.
1642. Luzula nivea (L.) Lam. et DC. — Julijske Alpe. V gozdu nad bohinjskim jezerom blizu slapa Savice; na apnencu; 600 m.
— VII.
Paulin jo je na tem mestu našel 1913 kot za teritorij novo rastlino in je to nahajališče skoraj gotovo najvzhodnejša točka njene razprostranosti.24 Spada med bolj terniofilne elemente in je značilno, da se je ohranila v njeni bližini istotako termofilna Iris C e n g i a 11 i Ambr. iz Centaurea alpigena.
1643. Luzula spadicea (Ali.) Lam. et DC. — Julijske Alpe. Mangart; na kremenčastem pečevju med travami; 2000 m. — VII. Našel prvi Paulin v zarezi med Travnikom (2197 m) in Malini Mangartom (2259 m), kjer tvori skupno z Luzula spicata asociacijo »Luzuletum spadiceae«.25 Pri nas edino znano nahajališče. Razširjena v centralnih Alpah na prakamenskih tleh. Balkanska gorovja, izvzemši ona v Bulgariji, je nimajo.
1644. Luzula spicata (L). Lam. et DC. — Julijske Alpe. V dolini Triglavskih jezer blizu turistovskega zavetišča; na apnenčevo-silikatnih tleh; 1700 m. — VII.
Pri nas jo je prvi zasledil Freyer na Mangartu L 1839., pozneje Paulin pri Triglavskih jezerih, na Črni prsti, na Stolu, Zelenici in v Bašeljskem sedlu.28
24 A. Paulin. Uber einige fiir Krain neue oder seltene Pflanzen II. v »Carniola 1916. VII. pag. 124.
25 A. Paulin, 1. c., pag. 126.
20 A. Paulin, 1 c., pag. 128.
1645. Luzula sudetica (Willd.) DC. — Julijske Alpe. Na južnih pobočjih Triglava; apnenec; 2100 m. — VII.
Nadalje v dolini Triglavskih jezer, na Črni prsti, Golici, Begunj-ščici in v Kamniških Alpah na Krvavcu.
1646. Luzula sudetica (Willd.) DC. var. Kochii A. et G. — 1. Karavanke. Na alpskih pašnikih Golice; tla apnenčevo - silikatna; 1800 m. — VII. — 2. Snežnik na Notranjskem; med planinskimi travami; na apnencu; 1600 m. — VII.
1647. Luzula campestris (L.) DC. — 1. Na travnikih pri Novem mestu; 230 m. — IV. — 2. Na travnikih pri Bledu; 550 m. — IV.
1648. Luzula multiflora (Ehrh.) Lej. — Ljubljansko barje; na šotna-tih tleh; 300 m. — IV.
L. sudetica, campestris in multiflora spadajo v isti likovni krožek; sudetica je gorska, ostale dve pa nižinski rastlini, z razliko, da ljubi campestris suha, multiflora pa bolj vlažna, zlasti šotnata mesta.
1649. Luzula multiflora (Ehrh.) Lej. var. pallens A. et G. — Na
vlažnih, gozdnatih mestih pri Novem mestu; apnenec; 240 m.
— V.
Loranthaceae.
1650. Loranthus europaeus Jacq. o’ Q. — 1. V gozdih pri Leskovcu (srez krški) kot parasit na Quercus sessiliflora; 250 m. — V. ■— 2. o' Pri Trebnjem (srez novomeški) na hrastih iste vrste; 400 m. — V.
Iz jugovzhodne Evrope sega L. europaeus tudi v naš teritorij in sicer na Dolenjsko in bivše južno Štajersko (Slovenske Gorice, Maribor, Ptuj, Celje).
1651. Viscum abietis (Wiesb.) Fritsch. o'S. — Parasit na Abies alba v gozdih blizu Verda pri Vrhniki (srez ljubljanski); 300 m.
— IV.
1652. Viscum album L. o’ £. -—- Parasit na Pirus piraster pri selu Breg, nasproti Radeč pri Zidanem mostu; 300 m. — IV.
Ra n unculaceae.
1653. Caltha palustris L. — V vodnih jarkih blizu Ljubljane; na ilovnatih tleh; 300 m. — IV.
1654. Nigella arvensis L. — Na njivah blizu Dobrne (srez celjski); 320 m. — VIII.
Arheofit mediteranskega izvora. Tu in tam po njivah, vendar redka.
1655. Nigella sativa L. — Goriško. Subspontanka pri Podgori blizu Gorice; aluvij; 200 m. — VIL
Južna Evropa.
1656. Ranunculus Seguieri Vili. — Karavanke. Vajnaš; na skalovitih mestih med travami zajedno s Senecio carniolicus; na silikatnih tleh; 2100 m. — VI.
Poleg velegorja v Črni gori edino nahajališče v Jugoslaviji. Geološki substrat na tem mestu je opozorljiv, ker raste R. Seguieri sicer izključno le na apnencu, Senecio carniolicus pa pač na kremenitih tleh.
1657. Ranunculus carinthiacus Hoppe. — Julijske Alpe. Alpski pašniki na Velem polju; 1700 m. —- VII.
Pod št. 65 le-te Flore je priobčen R. carinthiacus z Relščice v Karavankah. Nahaja se tudi na Črni prsti, Mangartu, Stolu, Zelenici itd., vsekako pa je dvomljivo, ali tudi v Savinjskih Alpah.
Leguminosae.
1658. Lotus tetragonolobus L. — Iz okolice Maribora, kjer ga goje radi užitnosti. — VII.
Iz južne Evrope.
1659. Astragalus illyricus Bernh. — Hrvatsko Primorje. Na prisojnih kamenitih mestih pri Kraljeviči; apnenec 50 m. — IV.
Pogosto tudi okoli Trsta in v severni Istri. Eksikati od Kraljeviče odgovarjajo var. Wulfenii	(Koch) R e c k.
1660. Vicia monantha (L.) Derf.	— Našel jo je pri	Postojni
M u 11 e y , kjer je rasla subspontano. Prišla iz južne Evrope.
1661. Vicia faba L. — Jo goje kot poljski pridelek radi užitnosti in naredko se tudi sama zaseje, zlasti med krompirjem. — VI.
1662. Vicia narbonensis L. — Istra. Med travo blizu trga Umag; na peščenem svetu. — VI.
Verjetno je, da se tu in tam zanese tudi v južne dele našega teritorija.
1663. Vicia ervilia (L.) Willd. — V vipavski dolini kot priseljenka; na lapornih tleh; 110 m. — V.
Mediteranskega izvora.
1664. Lens esculenta Much. — Jo	sejejo na poljih,	včasih	pa	raste
tudi podivjana na neobdelanem svetu. — V.,	VI.
1665. Cicer arietinum L. — Notranjsko. Blizu Prema v dolini Reke ga zaradi užitnosti goje z imenom »peček«, odkoder se včasih tudi sam zaseje ob njivah. — V., VI. Doma je iz zapadne Azije.
Zygophyllaceae.
1666. Tribulus terrestris L. — Istra. Na starem zidovju blizu Poreča (Parenzo). — VIII. Severno odtod bržkone nikjer več.
Polygalaceae.
1667. Chamaebuxus alpestris Spach. — Šmarna gora (ljubljanska okolica); na kamenitih, prisojnih mestih med grmovjem; dolomit; 600 m. — IV.
1668. Chamaebuxus alpestris Spach var. grandiflorus Gaud. — Karavanke. V hosti med travo na Stolu; apnenec; 1200 m. — V. Krila škrlatno rdeča.
1669. Polygala vulgaris L. f. cyanea Rchb. — 1. Na travnikih blizu Črnuč na ljubljanskem Posavju; aluvij; 300 m. —- VI. — 2. Julijske Alpe. Na travnikih blizu Koprivnika pri Beli peči; skrilavec; 900 m. — VI.
1670. Polygala vulgaris L. f. carnea Rchb. — Ljubljansko Posavje pri Tomačevem, desni breg Save; na peščenih mestih med travo; aluvij; 290 m. — VI.
1671. Polygala vulgaris L. var. rosulata Fr. — Karavanke. Na gorskih senožetih pod Begunjščico; apnenčeva tla; 800 m. ■— VI.
1672. Polygala vulgaris L. var. oxyptera Rchb. f. albida Chod. —
Kamniške Alpe. Na zapadni strani gore Krvavec nad Kokro; apnenec; 1000 m. — VI.
1673. Polygala comosa Schk. var. stricta Chod. f. carnea Rchb. —
Na travnikih blizu mesta Kamnik; apnenec; 400 m. — VI.
1674. PoIygala comosa Schk. var. pyramidalis Chod. — Ljubljansko Posavje pri vasi Savlje; na bolj vlažnih travnikih ob desnem bregu Save; aluvij; 300 m. — V.
1675. PolygaIa comosa Schk. var. leucostachys Borb. — Julijske Alpe. Na travnikih blizu Kamne gorice; apnenčeva tla; 570 m. — VI.
1676. Polygala comosa Schk. var. pedemontana (Chod.) Hay. —
Vipavska dolina; na	travnikih blizu Vipave; 120 m. — VI.
1677. Polygala	nicaeensis	Risso	subsp.	mediterranea	Chod.	var.
adriatica Chod. f. rosea A. et G. — Južno Notranjsko. Na travnikih gore Vremščica nad krajem Vreme v dolini Reke; 800 m; apnenec. — VI.
1678. Polygala	nicaeensis	Risso	subsp.	mediterranea	Chod.	var.
adriatica Chod. f. coerulea Freyn.
Nahajališče tam, kakor pri št. 1677.
1679. Polygala	nicaeensis	Risso	subsp.	mediterranea	Chod.	var.
adriatica Chod. f. ochroleuca Freyn.
Nahajališče tam, kakor pri št. 1677.
Polygala nicaeensis je razširjena po deželah ob Sredozemskem morju in so označena nahajališča na skrajni severni črti.
1680. Polygala carniolica A. Kern. — 1. Nanos; na skalovitih, travnatih mestih okoli in pod kapelico sv. Hieronima nad Razdrtim; na apnenčevih tleh; 1000 m. — VI. — 2. Karavanke. Na gozdnatih pobočjih gore Hrastnik ob poti iz sela Potoki na Stol; apnenec; 900 m. — VI. — 3. Karavanke. Belščica; na kamenitih pašnikih v višini 1200 m; apnenec. — VI. — 4. Julijske Alpe. Na hostnatih mestih med travo nad Mojstrano, ob poti, ki vodi v dolino Kot in Krmo; dolomit; 800 m. — VI.
Glede 4. nahajališča je Paulin dostavil sledečo pripombo: Rastline iz tega kraja so v A. Kernerjevi Flora exsiccata Austro-Hun-garica Nr. 893. II. pogrešno kot Polygala forojulensis priobčene. Primeri Chodat, Monographia Polygalacearum pag. 464. v Memoi-res de la societe de Physique et d’I4itsoire Naturelle de Geneve; vol. supplem. 1890. Nr. 7.
Raste še v Bosni in Hercegovini in jo prištevajo ilirsko-pontiškim rastlinam.
1681. Polygala croatica Chod. (P. Rossiana Borb.) — 1. Travniki nad vasjo Borovec (srez kočevski); apnenec; 550 m. — VII. — 2. Travniki nad vasjo Osilnica (med rekama Kolpa in Čabran-ka) v srezu kočevskem; apnenec; 600 m. — VII. — 3. Snežnik na Notranjskem; alpske trate v višini 1650 m; apnenec. — VII.
1682. Polygala alpestris Rchb. — 1. Karavanke. Kamenite trate gore Belščice; apnenec; 1200 m. — VII. — 2. Julijske Alpe. Alpske trate na Črni prsti; apnenec pomešan s skrilavci; 1800 m. —
VII.	— Z njo identična je rastlina v Reichenbach »Flora german-exs.« pod imenom Polygala pyxophylla iz Bohinjskih Alp (»ex Alpibus Vochinensibus«). — 3. Notranjsko. Javornik; na vzhodnih travnatih pobočjih; apnenec 1700 m.
— VI.
Sistematsko razmerje med P. croatica Chod. in P. alpestris Rchb. odgovarja razmerju dveh podvrst v okviru kolektivne vrste Požgala alpestris Rc h. s. 1. (v širšem pomenu besede). Izmed teh dveh podvrst je prva eu-alpestris srednjeevropsko-alpin-skega pokolenja in spadajo sem vsi eksikati št. 1682. Druga podvrsta je P. croatica, ki zastopa prvo v ilirskih gorah in je identična z rastlinami št. 1681. Nahajališča, ki jih navaja Paulin za oba tipa, so zelo poučna in se da po njih z veliko verjetnostjo sklepati, da P. croatica preko Snežnika na sever ne gre.
1683. Polygala amara L. — Kum pri Radečah. Na gorskih travnikih nad Hrastnikom; dolomit; 800 m. — VI.
1684. Polygala amara L. var. brachyptera Chod. — Karavanke. Golica; na alpskih tratah; apnenec; 1600 m. — VII.
1685. Polygala amara L. var. stenosepala Borb. — 1. Gorjanci; gorski travniki na Trdinovem vrhu; 1150 m; apnenec. — VI. — 2. Karavanke. Pašniki v Zelenici pod Begunjščico; apnenec; 1350 m.
— VI.
1686. Polygala amarella Cr. var. vulgatissima Chod. — Vlažni travniki pri Radovljici; ilovnata tla; 500 m. — VI.
1687. Polygala amarella Cr. var. minutiflora (Chod.). — 1. Vlažni travniki pri Borovnici (ljubljanska okolica); na ilovnatih tleh; 320 m. — VI. — 2. Pri Koprivniku blizu Bele peči na vlažnih travnikih; skrilavec; 800 m. — VI.
1688. Polygala amarella Cr. var. austriaca (Cr.) Borb. — Kot št.
1687/2 — 700 m. — VI.
Cucurbitaceae.
1689. Bryonia alba L. — Po grmovju blizu Kamnika; na ilovnatih tleh; 400 m. — VII.
1690. Bryonia dioica Jacq. o’ Q. — Po grmovju na griču Babna gora blizu sela Lavrica (ljubljanska okolica); apnenec; 320 m. — VI.
Lythraceae.
1691. Lythrum hyssopifolia L. — V »Čučji mlaki« blizu Bele cerkve na Dolenjskem; na ilovnatih tleh; 150 m. — VIII.
Bolj pogosto le na ozemlju bivše Mariborske oblasti; v okolici Maribora, Ptuja, Ljutomera; ni ga pa na Gorenjskem, Notranjskem, v ljubljanski okolici in v višjih legah Dolenjske.
1692. Lythrum salicaria L. — Na ljubljanskem barju v jarkih in močvirnatih mestih; 300 m. — VIII.
Oenotheraceae.
1693. Epilobium hirsutum L. — Ob vodnih jarkih v Zgornji Šiški pri Ljubljani; glina; 300 m. — VIL
1694. Epilobium parviflorum (Schreb.) With. — Ob vodnih jarkih in na mokrih travnikih blizu Ljubljane; glina; 300 m. — VIII.
1695. Epilobium montanum L. — 1. V gozdičih pri vasi Snebrije (ljubljanska okolica); aluvij; 300 m. — VIL — 2. Julijske Alpe. Dolina Krma; ob gozdih; apnenec; 850 m. — VIL — 3. Karavanke. V gozdih pod Stolom; apnenec; 1000 m. — VIL — 4. var. subalpinum Neilr. Karavanke. V gozdih pod Belščico; apnenec; 1300 m. — VIL
1696. Epilobium collinum Gmel. — Na prisojnih skalah in starem zidovju gore Farjev vrh v Trnovskem lesu nad krajem Fužine (Notranjsko); apnenec; 1000 m. — VIL
1697. Epilobium roseum (Schreb.) Pers. — Na mokrih mestih kraj jarkov pri vasi Podpeč (ljubljanska okolica); aluvij; 290 m. — VIL
1698. Epilobium alpestre (Jacq.) Krock. — Karavanke. Na zelovitih mestih v subalpinskem pasu Begunjščice; apnenec; 1600 m. — VII.
Na sličnih mestih tudi v Julijskih (Črna prst) in v Kamniških Alpah.
1699. Epilobium palustre L. — Mokri travniki pri Zgornji Hrušici v ljubljanski okolici; na ilovnatih tleh; 300 m. — VII.
1700. Epilobium nutans Schmidt. — Julijske Alpe. V erioforetu Malo polje pod Vodnikovo kočo; na apnencu, pomešanem z glino; 1650 m. — VII.
Novo in do sedaj edino znano nahajališče te alpske cvetice v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh. Živi najrajši na silikatnih tleh. Prim. pripombo k št. 1492!
1701. Epilobium alsinefolium Vili. — 1. Kamniške Alpe. »Na podeh« pod Grintovcem; studenčnata, kamenita mesta; apnencc; 2000 m. — VII. — 2. Na sličnih mestih na Begunjščici v Karavankah; 1600 m. — VII. in 3. v Julijskih Alpah nad dolino Krmo na Debeli peči; 1900 m. — VII.
1702. Chamaenerion angustifolium (L.) Scop. — Kum pri Radečah; na gozdnih posekah; dolomitna tla; 1500 m. — VII.
1703. Chamaenerion palustre Scop. — Na savskem produ pri Črnučah (ljubljanska okolica); aluvij; 290 m. — VIII.
1704. Oenothera biennis L. — Na neobdelanem svetu ob železnici pri Notranjih goricah (ljubljanska okolica); 290 m. — VIII. Neofit iz Severne Amerike, ki se je pa sedaj že skoraj po vsej Evropi udomačil, zlasti oh rekah na peščenih in prodnatih tleh.
1705. Circaea alpina L. — 1. Kamniške Alpe. Na zapadni strani Kokrskega sedla v gozdih; apnenec; 1000 m. — VII. — 2. Julijske Alpe. V senčnatih gozdih na Črni gori nad Bohinjsko Bistrico; apnenec; 1200 m. — VII.
1706. Circaea internedia Ehrh. — 1. Julijske Alpe. Na mokrih senčnatih mestih pod selom Ahlete, nasproti Bele peči; na apnenčevih tleh; 800 m. — VII. — 2. Julijske Alpe. Pokljuka; na podobnih mestih; 1100 m. — VIII.
1707. Circaea lutetiana L. — Na senčnatih mestih kraj hoste pri selu Belica blizu Dobrove pri Ljubljani; glina; 350 m. — VIII. Na njej živi glivica Ovularia čadu ca, ki jo je na rastlinah iz gozdov pri Ljubljani zasledil kot novo vrsto V o s s .
Umbelliferae.
1708. Eryngium campestre L. — Ob železničnem nasipu ne daleč od postaje Zalog (ljubljanska okolica); 300 m. — VII.
Rastlina, ki ima značaj potovalke, se je pojavila na tem mestu ob času svetovne vojne, verjetno pa je, da bo zopet izginila. Nahajališča ob železničnih progah so za njo prav značilna. Tu in tam se opaža na ptujskem polju.
1709. Eryngium serbicum Panc. — Iz univerzitetnega botaničnega vrta v Ljubljani, kjer rastlino gojijo. — VIII.
Rastlino je prvi zasledil in opisal kot samostojno vrsto srbski botaničar Pančič; je endemizem Srbije in raste na prisojnih ka-inenitih mestih.
1710. Chaerophyllum Villarsii Koch. — Karavanke. Golica. Med subalpinskimi steblikami na apnenčevo-silikatnih tleh; 1700 m. — VII.
Tudi drugod v subalpinskem pasu vseh naših Alp; tudi na Boču pri Poljčanah.
1711. Anthriscus scandix (Scop.) Asch. — Na desnem bregu Save, nasproti železnične postaje Zidani.most; na pustih neobdelanih mestih; 200 m. — VI.
Adventivna priseljenka; bržkone prehodnega značaja, pri nas dosedaj nepoznana.
1712. Torilis anthriscus (L.) Gmel. — Ob mejah in kraj gozdov blizu Ljubljane; na ilovnatem svetu; 300 m. — VII.
1713. Caucalis latifolia L. — Na železniškem nasipu med postajama Ljubljana in Zalog; 300 m. — VII.
Na Primorskem pogostna, pri nas tu in tam prehodno naseljena.
1714. Orlaya platycarpa (L.) Koch. — Blizu Ljubljane na kamenitih mestih med travo. — VI.
Mediteranska rastlina; pri nas le tu in tam blizu prometnih križišč prehodno naseljena.
1715. Bupleurum longifolium L. — Notranjsko. Nanos; kraj gozdov nad krajem Razdrto; apnenec; 1200 m. — VII.
Gorsko-gozdna rastlina, v Alpah redka, na severnem Balkanu po-gostnejša. Nanos je na teritoriju te flore edino doslej znano nahajališče.
1716. Apium graveolens L. — Z vrtov, kjer jo gojijo za kuhinjsko uporabo, podivjana okoli Ljubljane. — VIL
Raste pristno divji le kot litoralni halofit.
1717. Apium nodiflorum (L.) Rchb. — Goriško. V jarkih blizu Ogleja (Aquileia); na ilovnatih tleh; 3 m. — VIII.
Izven obmorskih krajev drugače na našem ozemlju nikjer.
1718. Apium leptohylIum (Pers.) F. Muli. — Amerika, Avstralija. Na tukajšnjem botaničnem vrtu so rastlino gojili že pred 100 leti, kjer se pa od tedaj sama zaseje in je dobila značaj subspontane vrtne adventivke. Fleischmann (Obersicht der Flora Krains 1844 pag. 83) navaja to rastlino kot spontan-ko iz okoliša med Vipavo in Tržičem (Monfalcone) in jo je od tam priobčil v Reichenbachovi Flora exsiccata germanica Cent. XXII.
Jasno je, da je indigenat rastline na tem mestu izključen.
1719. Petroselinum hortense Hoffm. — Goji se po vrtovih za kuhinjsko uporabo; odkoder tu in tam podivjan okoli Ljubljane. — VII.
1720. Cicuta virosa L. — Iz univerzitetnega botaničnega vrta v Ljubljani. Nekdaj je divja rastla na ljubljanskem barju, kjer je pa izumrla. Drugače le še od Pragerskega dalje na ptujskem polju (pri Ptuju, Ormožu itd.).
1721. Pimpinella alpina Host. — Julijske Alpe. Alpske trate na Črni prsti; na skrilastih tleh; 1840 m. — VII.
Bržkone tudi drugod, pa se je prezrla in zamenjala s Pimpinella saxifraga. Njen avtor pa ni Host, kakor ga ima tudi Fritsch v svoji znani Exursionsflori, nego Vest.
1722. Libanotis montana Cr. — Na griču Babna gora pri Lavrici (ljubljanska okolica); apnenec; 300 m. — VII. Skoraj na vseh naših apnenčevih gorah.
1723. Libanotis montana Cr. var. minor Koch. — 1. Julijske Alpe. Na apnenčevih pečinah Črne prsti; 1600 m. — VIL — 2. f. nov. pygmaea Paulin. Kamniške Alpe. Na Storžiču; na enakih mestih; 2100 m. — VIII.
Planta biennis. Caulis humilis, 3- 4 cm altus, e basi ramosus, pu-berulus, folia pinnatisecta, foliolis sessilibus pinnatisectis vel bipinnatisectis, laciniis oblonge - ovatis, acuminatis, ad marginem dense. ciliatis. Umbellae parvae, 20- -30 radiatae. Forma regionis alpinae.
1724. Libanotis daucifolia (Scop.) Rchb. — Notranjsko. Po pečevju na gori Baba pri Postojni; apnenec; 800 m. — VIL Razmejitev med L. montana in daucifolia še ni docela izvedena, vendar se mora misliti, da je L. daucifolia rastlina južnejših krajev, zlasti Krasa.
1725. Athamanta cretensis L. — 1. Kamniške Alpe. Na apnenčevih meliščih Grintavca; 2000 m. -— VIL — 2. Julijske Alpe. Rja-vina; na skalovju apnenčevem; 2200 m. — VIL V literaturi se navaja tudi Nanos (Pospichal).
1726. Athamanta mutellinoides DC. — Julijske Alpe. Črna prst; na apnenčevih pečinah; 1700 m. — VIL
Identična je z Athamanta cretensis L. f. d e c i p i e n s D u b y. Ima gole ali skoraj gole liste.
1727. Athamanta rupestris (Scop.) Rchb. — V skalnih razpokah blizu kraja Vreme v dolini Reke; na apnencu; 450 m. — VIL Kraška rastlina, ki pa je omejena le na zahodni del Krasa in ne gre na Balkan. Nadaljna nahajališča so na Krasu med Trstom in Gorico, ob vznožju Nanosa in Snežnika, Šturje in Col pri Vipavi.
1728. Peucedanum ostruthium (L.) Koch. — Julijske Alpe. V dolini Triglavskih jezer na vlažnih grmovitih mestih ne daleč od turistovskega zavetišča; na apnenčevih tleh; 1700 m. — VII. Poleg Velega polja je tukaj closedaj edino znano nahajališče v naših planinah. Ker jo ponekod tudi goje na vrtovih, je mogoče, da včasih tudi podivja.
1729. Heracleum sphondylium L. — Na bolj vlažnih travnikih okoli Ljubljane; 300 m. — VIII.
1730. Heracleum Pollinianum Bert. — Julijske Alpe. Na kamenitih in meljnatih mestih na gori Tolstec nad Velim poljem; apnenec; 1900 m. — VII.
V vzhodnih Alpah in na balkanskih gorah domača rastlina. Razmejitev s sorodnim Heracleum montanum ni na našem ozemlju še izvedena in je gotovo, da sta se ti vrsti zamenjavali. Tako n. pr. H a y e k in Paulin v »Flora der Sanntaler Alpen« (Abhandl. der k. k. zool. botan. Gesellschaft in Wien, B. IV. H. 2. 1907) H. Pollinianum s Savinjskih Alp sploh ne omenjata, dočim navaja Hegi27 poleg nahajališč Črna prst, Ljubelj, Obir, Peca še Kokrsko sedlo, Na Podeh in Solčavo v Savinjskih Alpah, sklicujoč se na poročila istega Hayeka, vendar kolikor toliko v dvomu, če ni bilo pogrešne zamenjave.
Ericaceae.
1731. Loiseleuria procumbens (L.) Desv. — 1. Julijske Alpe. Na pe-čovitih mestih med travami na Rjavini in Kredarici; apnenec; 2200 m. — VII. — 2. Karavanke. Kamen (Kameni vrh) nad Ljubnem v Savinjski dolini; trahit; 1600 m. — V.
Alpska azaleja, v cvetočem stanju diven kras planin, je pri nas razmeroma redka; poleg omenjenih mest je znana tudi z Golice; nahajališče na Kamnu doslej ni bilo znano; tudi ni čudno, ker jo je tudi tam zelo malo. V Savinjskih Alpah manjka docela. F. Seidl imenuje še nahajališča na Dobraču (v Ziljskih Alpah), in v triglavski skupini pa navaja imena Viš. Belo polje in Jezerce.28
V ekologiji visokogorskega rastlinstva igra Loiseleuria važno vlogo, ker tvori na alpskih tratah, potem ko so se tla že izčrpala za drugo rastje, v družbi z nekaterimi cirkumpolarnimi - ka-koršna je tudi sama mahovi in lišaji ter maloštevilnimi drugimi rastlinami posebno asociacijo alpskih azalejskih blazinic (Loise-leurietum). Pri nas tako tipično razvite asociacije ni, vsaj v večjem obsegu ne.
HydrophyIlaceae.
1732. Phacelia tanacetifolia Benth. Rastla je subspontano ob Ižanski cesti, ki pelje iz Ljubljane na Studenec (ljubljanska okolica); 290 m. — VIL
Drugače je pri nas to le kulturna rastlina, doma iz Kalifornije.
27 G. Hegi 1. c. V/2, pag. 1449.
28 F. Seidl, Rastlinstvo naših Alp, pag. 145.
Labiatae.
1733. Lavandula špica L. — Kraj vinogradov blizu vasi Goče nad Vipavsko dolino; na lapornih tleh; 300 m. — VII.
Bržkone podivjana iz kakega vrta, živi divja le v južni in zapadni Evropi.
1734. Marrubium vulgare L. — Na grobljah ob železnici med postajama Ljubljana in Zalog; 300 m; — VI.
Vzhodno-evropski arheofit. V južnih in vzhodnih delih teritorija tu in tam raztresen, drugod redek.
1735. Nepeta cataria L. — Na pustih mestih blizu kraja Razdrto pod Nanosom; 600 m. — VII.
Na podobnih mestih tudi drugod, zlasti blizu selišč in vrtov; rastlina je adventivka, odnosno podivjanka iz vrtov.
1736. Nepeta pannonica L.	— Med	travo ob	železnici	med	posta-
jama Ljubljana in Zalog; 300 m. — VIL
Priseljenka iz jugovzhodne Evrope; prišteva se med elemente panonske flore, je pa razširjena tudi po Balkanskem polotoku, kjer raste tudi po višjih gorah.
1737. Prunella vulgaris L. — Na travnikih in kraj gozdov pod Rožnikom pri Ljubljani; na glinasto - skrilastih tleh; 300 m. —• VIL
1738. Prunella grandiflora (L.) Jacq. — 1. Kameniti travniki na Grmadi pri Polhovem gradcu (ljubljanska okolica); dolomit; 800 m. — VIL — 2.	Baba pri	Postojni;	na	travnatih	mestih
med hosto; apnenec;	750 m. —	VIL
1739. Prunella laciniata L. — 1. Na peščenih travnikih pri Zadobrovi (ljubljanska okolica); 300 m. — VIL — 2. V dolini reke Kolpe blizu Osilnice na travnatih mestih med hosto; na apnenčevih tleh; 350 m. — VIL
1740. X Prunella bicolor Beck. (P. grandiflora X laciniata.). — Na travnikih v okolici Ljubljane med roditelji; na glinasto-peščenih tleh; 300 m. — VIL
1741. Galeopsis angustifolia Hoffm. — Na gramoznih mestih pri Mostah blizu Ljubljane; aluvij; 300 m. — VIL
1742. Galeopsis ladanum L. — 1. Med žitom blizu Ljubljane; 300 m. — VIL — 2. Blizu Vrhnike (srez ljubljanski) na kamenitih hostnatih mestih; apnenec; 350 m. — VIL
1743. Galeopsis tetrahit L. — Na neobdelanem svetu blizu Logatca; na peščeno - ilovnatih tleh; 550 m. — VII.
1744. Galeopsis tetrahit L.	Forma. — Na poljih	pri	Blatni Brezovici
(ljubljanska okolica);	300 m. — VIL
Nežna oblika z enostavnim ali le pri vrhu nekoliko vejnatim steblom, ki ji avtor	ni prisodil posebnega	imena. Po	mojem
mnenju so to rastline	z okrnjenim razvojem	in	spadajo k	f. a r -
v e n s i s Schlecht.
1745. Galeopsis tetrahit L. var. Reichenbachii (Rent.) Rap. — V
gozdnih posekah na Gotniškem Snežniku nad selom Gotnica (srez kočevski); na apnenčevih tleh; lOOOm. — VII.
1746. Galeopsis pubescens Bess. — Na hostnatih mestih pri Vrhniki (srez ljubljanski); glinasta tla; 350 m. — VII.
1747. Galeopsis speciosa Mili. — Na bolj vlažnih senčnatih mestih pod Grmezom na ljubljanskem barju; na šotnatih tleh; 300 m.
— VIII.
Vse tukaj navedene vrste iz rodu Galeopsis se pri nas nahajajo že iz prastarih časov, so kot domače, vendar je gotovo, da niso članice prvotnih tukajšnjih rastlinskih zadrug. Izvestni razlogi opravičujejo mnenje, da so prišle od vzhoda, G. angusti-f o 1 i a od juga.
1748. Leonurus cardiaca L. — Na pustih grobljah blizu železnične postaje Zidani most; 200 m. — VI.
Adventivna, pri nas redka rastlina, ki ni v Evropi nikjer resnično prvotna; domovina ji je Azija.
1749. Ballota nigra L. — Na grobljah ob zidovih pri Ljubljani; 300 m.
— VII. Arheofit iz južne Evrope.
Arheofit iz južne Evrope.
1750. Stachys Jacquini (Gren. et Godr.) Fritsch. — Polhograjski dolomiti. Golek, hrib blizu sela Topol (srez ljubljanski); na dolomitnih travnatih mestih; 800 m. — VII.
Na apnencu in dolomitu povsod po naših višjih	planinah	razšir-
jena, gori v subalpinski pas idoča rastlina alpigenskega izvora. Na njej živi glivica Ovularia Robičiana,	ki	jo	je	prvi	našel
V o s s pri Bledu in jo imenoval po Robič u.
1751. Stachys officinalis	(L.)	Trevis. — Na bolj	vlažnih, ilovnatih
travnikih za Rožnikom	pri Ljubljani; 300 m.	— VI.
1752. Stachys officinalis (L.) Trevis. var. danica (Mili.) Hay. — Julijske Alpe. Gorske senožeti nad Bohinjsko Bistrico; apnenčeva tla; 750 m. — VIL
1753. Stachys serotina (Host) Fritsch. — Na tratah gore Vremščice nad krajem Vreme v dolini Reke; apnenec; 700 m. — VIII. Kraška rastlina, ki gre preko Dalmacije in Hercegovine še v Črno goro.
1754. Stachys germanica L. — Na neobdelanem svetu pri kraju Nova Sela blizu Banjaloke (srez kočevski); na ilovnatih tleh; 550 m. — VIL
Doma je v deželah	ob Sredozemskem morju,	na Balkanu	in v
Orientu; mogoče bi	bilo,	da spada to že precej	južno ležeče	naha-
jališče še v okvir njene prave domovine. Drugod je tu in tam raztresena le kot priseljenka ali podivjanka iz vrtov in dobi s časom značaj udomačenosti. Kot take kraje navaja Hayek pri Mariboru, Celju, Rogatcu itd.
1755. Stachys alpina L. — 1. Gora Kum. Na hostnatih mestih nasproti železnične postaje Hrastnik; dolomit; 600 m. — VI. — 2. Karavanke. Begunjšeica. Na gozdnatih, kamenitih mestih na apnencu; 1200 m. — VII.
1756. Stachys silvatica L. — Pri Ljubljani ob grmovju; na glinastih tleh; 300 m. — VII.
1757. Stachys palustris L. — Kraj njiv blizu Ljubljane; 300 m. — VIL
1758. Stachys recta L. — Na suhih kamenitih tratah pri Šmartnem ob Savi (ljubljanska okolica); aluvij; 300 m. — VI.
1759. Stachys labiosa Bertol. f. glabrescens Hay. — Na pečinah desnega brega Save nasproti železnični postaji Trbovlje; dolomit; 220 m. — VI.
S t a c h y s labiosa raste tudi v Polhograjskih dolomitih in sicer na Grmadi med drugimi kserotermnimi rastlinami, ki jih je na južnem pobočju te gore precej.
1760. Stachys annua L. — 1. Na njivah ljubljanskega polja; 300 m. —r
VI.	— 2. Na enakih mestih blizu kraja Vreme v dolini Reke (južno Notranjsko); 450 m. — VIL
Njivski plevel — arheofit iz južne Evrope.
1761. Stachys arvensis L. — Na njivah blizu Celja; 240 m. — VIL Neprimerno redkejši nego prejšnji, na ozemlju bivše Kranjske nepoznan; nadaljna bivališča so še pri Ponikvah, Poljčanah in pri Mariboru.
1762. Salvia officinalis L. — Goriško. Na kamenitem svetu blizu Devina (Duino); apnenec. — VI.
Nje glavni areal se prične še le na hrvatsko-primorskem Krasu in gre preko Dalmacije dalje na jug.
1763. Salvia glutinosa L. — Med grmovjem na gori Konec blizu železnične postaje Zagorje; apnenec; 350 m. — VIL
Pri nas splošno razširjena, izrazito gozdna rastlina gori do tja, ko preneha gozd.
1764. Salvia pratensis L. — Na travnikih okoli Ljubljane; na ilovnatih tleh; 300 m. — VI.
Se rajši kot na ilovnatih, živi S. pratensis na apnenčevi podlagi in na suhih tratah kot sestojni del asociacije Br omet um erecti, ki je pri nas zelo pogostna.
1765. Salvia nemorosa L. — Ob železničnem nasipu blizu Ljubljane med travo; 300 m. — VI.
Adventivka; drugače pri nas nikjer drugod. V vzhodni Evropi bolj pogostna. Nova članica naše flore.
1766. Salvia verticillata L. — Ob potih blizu Črnuč (ljubljanska okolica); aluvij; 300 m. — VIL
1767. Melissa officinalis L. — Za mejami blizu kraja Gradišče v Vipavski dolini; na lapornih tleh; 150 m. — VII.
Doma v južni Evropi; pri nas le slučajno zanesena in iz vrtov podivjana; tako bržkone tudi na označenem nahajališču.
1768. Satureia hortensis L. — Tu in tam subspontano pri Ljubljani; drugače jo goje na vrtih za kuhinjsko uporabo. — VII. Divja le v južni Evropi.
1769. Satureia montana L. — 1. V Bohinjski dolini blizu kraja Nomenj ob cesti na s travo porastlem skalovju; 500 m. — VIII. — 2. Na prisojnih kamenitih mestih na Nanosu nad Razdrtim; 600 m. — VIII. — 3. V črnomeljskem srezu blizu Vinice na griču Klanec; na prisojnih, kamenitih mestih; 350 m. — VIII. Povsod na apnenčevi podlagi. -— 4. Satureia montana f. var. nov. parviflora Paulin. Na kamenitih mestih gore Vremščice nad Košano; apnenec; 450 m. — VIII.
Var. parviflora differt a planta typica floribus dimidio dimi-nutis, staminibus partim abortivis.
Satureia montana je izrazita kraško mediteranska rastlina; enclave v Bohinju je tolmačiti kot termofilni relikt, kakršnih ima Bohinjska dolina več (n. pr. Iris Cengialti var. v o c h i -nensis C o t y n u s coggygria, Centaurea alpigena). V družbi z njo raste tukaj tudi A s p 1 e n i u m f i s s u m, ki je ilirskega porekla.
1770. Satureia variegata Host. — 1. Južno Notranjsko. V dolini Reke blizu kraja Vreme na prisojnih kamenitih mestih; apnenec; 550 m. — IX. — 2. V kočevskem srezu blizu Banjaloke na gori Vršič; na sličnih mestih in na isti podlagi; 650 m. — VIII. Drugi (V i s i a n i, Hayek itd.) imajo S. variegata za formo, spadajočo k S. montana.
1771. Satureia subspicata Bartl. — 1. Slivnica nad Cerknico; med travo na kameniti, apnenčevi podlagi; 700 m. — VIII. — 2. Pri Senožečah na gori Gabrek (južno Notranjsko); na kamenitem apnenčevem svetu; 450 m. •— VIII.
1772. Satureia subspicata Bartl. f. nov. umbratica Paulin. — Južno Notranjsko. V borovju gore Gabrek nad Senožečami; na apnencu; 650 m. — VIII.
Planta elatior, 20—30 cm alta, ramis glaberrimis, foliis lineari-lanceolatis, ad 2 cm longis, 3—4 mm latis, brevitor acuminatis, superioribus mucronatis margine sparse ciliatis. Calycis dentes setoso-ciliati. Forma pinetorum.
1773. Satureia subspicata Bartl. f. nov. elongata Paulin. — Na zasenčenem zidovju ne daleč od kraja Harije ob poti, ki pelje v Podgrad (Južno Notranjsko); 500 m. — VIII.
Planta ad 4 dm alta, pauce ramosa, rami e caule decumbente erecti vel adscendentes, superna in parte curvati, sparse foliosii, folia
1-2 cm longa, 4—5 cm lata, elliptice-lanceolata, margine integra. Cymae špicam 5- 8 cm longam interruptam formantes. Forma loci umbrosi deserti.
1774. Satureia montana X subspicata. — Južno Notranjsko. Vremščica ne daleč od Košane; na prisojnih kamenitih mestih med roditelji; na apnencu; 450 m. -— VIII. — Hibrid, ki je identičen z Justinovo Satureia Karstiana. (Prim. Mit-theilungen des Musealvereines fiir Krain XVII. 182.)
1775. Satureia thymifolia Scop. — 1. V razpokah apnenčevih skal pri Idriji v soteski Zala; 400 m. — VIII. — 2. Na strmih apnenčevih meliščih Nanosa nad Razdrtim; 900 m. — VIII.
Rastlina ilirskega gorovja. Najbolj severno pomaknjena in osamljena nahajališča so konglomeratne skale ob Savi med Podrečami in Mavčičami (sre/, kranjski) ter v Julijskih Alpah na Črni prsti. Tudi v teh dveh primerih je mogoče govoriti o kserotermnih reliktih iz toplejše dobe, ko je bil prvotni glavni areal rastline segal dalje proti severu nego dandanes.
1776. Satureia grandiflora (L.) Scheele. — 1. V gozdih na Krimu (srez ljubljanski); 800 m. — VII. — 2. Karavanke. Javorniški rovt nad Javornikom; 950 m. — VII. — 3. Snežnik na Notranjskem, 1000 m. — VII.
Povsod dosledno na apnencu. Nadalje v Logarski dolini, pri Solčavi in Lučah v območju Savinjskih Alp; najbolj je razširjena po notranjskih gozdovih in vse kaže, da gravitira proti Balkanu, odnosno proti sredozemskim deželam.
1777. Satureia calamintha (L.) Scheele. — 1. Kraj gozdov v soteski Pekel pri Borovnici (srez ljubljanski); na apnencu; 330 m. — VIII. -— 2. Karavanke. Na gozdnatih mestih pod Begunjščico; apnenec; 700 m. — VIII.
1778. Satureia menthaefolia (Host) Fritsch. — V hostah pri Postojni; na apnenčevih tleh; 550 m. — VII.
Nekateri (Hegi) jo imajo za podvrsto, spadajočo v kolektivni okvir Satureia calamintha s. 1., s katero je po mnogih prehodnih oblikah povezana, drugi (Hayek) še celo le za formo. V tipični obliki dana le v jugozahodni Evropi. Vsekako je nahajališče pri Postojni najsevernejše na ozemlju. Navajajo se nahajališča pri Mariboru, Ormožu, Celju, Rogatcu itd.
1779. Satureia nepetoides (Jord.) Fritsch. — 1. Na starem zidovju pri Črnučah v ljubljanski okolici; 300 m. — VIII. —- 2. Južno Notranjsko. Na grobljah blizu kraja Vreme v dolini Reke; 450 m. — VIII.
1780. Satureia nepeta (L.) Fritsch. -— Na zidovih in grobljah pri Vipavi; 110 m. — VIII.
Južna rastlina, ki se omenja tudi pri Braslovčah, Celju in Raj-henburgu.
1781. Satureia vulgaris (L.) Fritsch. — Med grmičevjem pri kraju Utik v ljubljanski okolici; dolomit; 310 m. — VII.
1782. Satureia alpina (L.) Scheele. — Na polhograjski Grmadi; na prisojnih dolomitnih mestih; 800 m. — VII.
Pri nas splošno razširjena gorsko-subalpinska cvetka na apnikovih gorah.
1783. Satureia acinos (L.) Scheele. — 1. Na apnikovo - peščenih mestih pri Metliki; 250 m. — VI. — 2. Pri Bohinjski Bistrici v Julijskih Alpah na podobnih tleh; 550 m. — VII.
1784. Hyssopus officinalis L. — Nabran na vrtih pri Ljubljani kot kulturna rastlina; 300 m. — VII.
Domač je na primorskem Krasu, deloma na tržaškem, pogosteje na hrvatskem; je pontiško-mediteranskega porekla.
1785. Majorana hortensis Much. — Kulturna vrtna, od tod podivjana rastlina blizu Ljubljane; 300 m. — VIL
1786. Lycopus exaltatus L. f. — Na mokrih mestih med grmovjem blizu Maribora; glina; 270 m. — VIII.
Razširjen po ogrski nižavi, je proti zahodu vedno redkejši; na ozemlju bivše Kranjske ga že ni.
1787. Mentha pulegium L. — Na mokrih pašnikih ob Kamniški Bistrici blizu Kamnika; apnenčeva tla; 410 m. — VIII.
Ob vodah na mokrem svetu na več krajih, zlasti v dolini Save in Savinje; tudi v Primorju na solnatih tleh morske obale.
1788. Mentha arvensis L. subsp. agrestis Briqu. — Na bregovih Bohinjskega jezera v Julijskih Alpah; aluvij; 550 m. — VIL
1789. Mentha arvensis L. subsp. austriaca (Jacq.) Briqu. f. pulchella (Host) Hegi. — Na šotnatih tleh ljubljanskega barja; 300 m. — VIL
1790. Mentha arvensis L. subsp. austriaca (Jacq.) Briqu. f. multiflora (Host) Hay. — Na mokrih travnikih blizu vasi Bašelj pod Storžičem (Kamniške Alpe); ilovnata tla; 550 m. — VIL
1791. Mentha rubra Huds. — Ob gramozni jami blizu Št. Vida nad Ljubljano; aluvij. — VIII.
Rastlina si je v teku časa pridobila značaj samostojne vrste; postanek je hibridogenskega izvora, in sicer se misli potem križanja med vrstami Mentha a q u a t i c a, arvensis in v i r i d i s. Tu in tam jo goje po vitovih, nastopa pa tudi subspontano.
1792. Mentha aquatica L. f. riparia (Schreb.) H. Br. — V vodnih jarkih pri Bevkah na ljubljanskem barju; šotnata tla; 300 m. —
VIII.
1793. Mentha aquatica L. f. capitata (Opiz) Neilr. — Na mokrih, šotnatih travnikih ob griču Kostanjevica na ljubljanskem barju; 300 m. — VIII.
1794. Mentha longifolia (L.) Huds. subsp. longifolia Briqu. f. Hugue-nini Desegl. et Dur. Briqu. — Kamniške Alpe. Na mokrih gozdnatih tleh na Storžiču; apnenec; 1000 m. — VIII.
1795. Mentha spicata Huds. — Za ljubljanskim kolodvorom na neobdelanem svetu; 300 m. — VIII. Adventivka, doma iz za-padne Evrope. Na sličnih mestih še drugod.
1796. Mentha rotundifolia (L.) Huds. — Na desnem bregu Ljubljanice v Ljubljani; ilovnata tla; 300 m. — VIII.
Zapadno-evropska rastlina, ki se pri nas tu in tam le slučajno naseli; večinoma je podivjana iz vrtov.
1797. Lonicera xylosteum L. — Kamniške Alpe. Na zapadni strani Kokrskega sedla; apnenec; 900 m. -— VIL
1798. Lonicera nigra L. — 1. V gozdih gore Bela stena (Velika gora) pri Ribnici (srez kočevski); apnenec; 900 m. — VIL — 2. Karavanke. V gozdih blizu kraja Planina Sv. Križ pod Golico; apnenec; 1100 m. — VIL
1799. Lonicera nigra L. — 3. Julijske Alpe. Pri Belopeškem jezeru na vlažnih gozdnatih mestih; apnenec; 1000 m. — V. VIL
1800. Lonicera coerulea L. — 1. Julijske Alpe. Na hostnatih strminah Črne gore nad Bohinjsko Bistrico; 1400 m. •— V. VI. — 2. Karavanke. Med grmovjem po pečinah Begunjščice; 1500 m. — VI. — Kamniške Alpe. Na meliščih niz Kokrskega sedla; 1100 m. — VI. V vseh treh primerih na apnenčevih tleh.
Zusammenfassung.
Das vorlicgende Verzeichnis bezieht sich auf das bekannte von Prof. Alfons Paulin, Direktor des botanischen Gartens der Universitiit Ljubljana i. R., seit 1901 herausgegebene Exiccatenwerk Flora exiccata Carniolica und enthiilt die Namen der in den Cent. XV.—XVII.29 enthaltenen Pflanzen sammt Angabe der Standorte, ihrer Beschaffenheit, Seehohe und geologischen Subtrates. Bei einigen selteneren Pflanzen wurde von Seite des Autors auch ihrer Associationen gedacht, vom Berichterstatter vvurden aufierdem noch Bemerkungen zumeist pflanzengeographischen Inhaltes, bei neuen Formen kurze Beschreibungen der wichtigsten Unterschei-dungsmerkmale in lateinischer Sprache beigefiigt. Es ist dies eine Art Fortsetzung der anfangs in fiinf separaten Heften erschienenen
2a Das auf die Cent. XI.—XIV. bezugnehmende Verzeichnis wurde vom Berichterstatter seinerzeit in »Glasnik muzejskega društva za Slovenijo« (Bulletin de Passociation du musee de Slovenie) X. 1929 ver-offentlicht.
Paulin’s »S c h e d a e ad Floram exiccatam carniolica m«, von denen die ersten drei noch mit besonderen »Beitragen zur Kenntnis der Vegetationsverhaltnisse Krains« versehen waren; mit AbschluB der X. Cent. muBte Paulin ihr VVeitererscheinen aus auBeren Griinden unterbrechen.
Das dem Werke zugrundeliegende Florengebiet, urspriinglich nur auf das ehemalige Land Krain beschrankt gedacht, umfaBt das ganze heutige Draubanat, sammt dem sudlich und sudwestlich anstofienden Karst, stellenweise bis zu seinem Ubergange in die litorale Stuffe am adriatischen Meere. Insoferne hier die Pflanzen-welt hoherer Gebirge in Betracht kommt, sind es die Siidostalpen (Julische Alpen mit dem Zentralstocke und ihrer Ostkette, sowie die Karawanken), die in das Gebiet einbezogen sind.
In 14 Fallen gelangen zur Ausgabe abweichende Formen, welche Paulin als neu auffafite und sie dementsprechend mit eigenen Namen bezeichnete, und zwar: Carex caryophyllea Lat. f. vegetior, Carex flava L. f. p y g m a e a, S c h o e n o -plectus mucronatus (L.) Palla f. microstachys, Thesium bavarum Schrank f. intermedia, Arabis Halleri L. f. intermedia, S a x i f r a g a sedoides L. F. ramificans, Asplenium ruta muraria L. f. m i c r o -lobum, Taxus intermedia, Luzula nemorosa (Poli.) G. Mey. var. leucanthema (W a 11 r.) A. et G. f. erubes-cens, Luzula nemorosa (Poli.) G. Mev, var. p a r v i -flora Doli f. rubella, Libanotis montana Cr. var. minor Koch f. pygmaea, Satureia montana L. var. parviflora, Satureia subspicata Bartl. f. umbra-tica, Satureia subspicata Bartl. f. e 1 o n g a t a.
Unter den Fundorten sind viele, die bis jetzt unbekannt waren, beziehungsweise nicht veroffentlicht wurden. Als neue Burger des Florengebietes erweisen sich: Thesium tenuifolium, C y -tisus ratisbonensis, C y t i s u s ciliatus, Epilobium nutans, Anthriscus s e a n d i x, Salvia nemorosa, C a -rex laevis.
^ '• <-
* V'Jyr >
iMtiSS
NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK F. ŠTRUKELJ)