OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 10, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 242

STELLA (LESLIE)
LESHESKY
V torek zvečer je preminila na svojemu domu Stella (Leslie) Leshesky, stara 74 let, stanujoča na 5802 Dibble Ave. Rojena je bila na Poljskem, odkoder je prišla v Ameriko pred kakimi 48 leti. Pred plinsko eksplozijo v naselbini, je družina bivala kakih 28 let na 1010 E. 61 St. Soprog John je umrl 2. februarja 1951.
Tukaj zapušča šest otrok; Mrs. Lottie Gorski, Henry, Theodore, Edmund, ki je do pred nedavnim vodil' pekarijo poleg Anžlovarjeve trgovine, Casey in Leo, ki vodi Cub Scouts, 17 vnukov in sedem pravnukov, štiri sestre: Mrs..Michale Sumkow-ski,. Mrs. Teofila Lefkowski, Mrs. Tillie Curta in Mrs. Helen Edler ter tri brate: Joseph, Walter in Henry Nieradko. Pogreb se vrši v soboto jutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.	;
JOSEPH CERJAK
' Včeraj popoldne okrog 4. ure je pripetila na E. 45 St. in Memorial. Shoreway težka pro-•^etna nesgeča, v kateri je našel smrt rojak Joseph Cerjak, star ^9 let, stanujoč na 16809 Grove-^od Ave. Pokojni je bil na potu domov z dela, ko se je pripetila Aesreča, v kateri sta bila poleg Cerjakovega avta uničena tudi dva druga avta. Poškodbam je podlegel štiri in pol ure po nesreči v Charity bolnišnici. Doma Je bil iz Brezina na štajerskem, kjer zapušča sestro Marijo Dar-^ach. V Ameriki se je nahajal let in je bil član društva Novi št. 7 SDZ in društva Car-^iola Tent št. 1288 TM. Delal je
kot mašinist pri Owen Bucket Co.
Tukaj zapušča soprogo Mary, ^°jena Novak, sinova Joseph ^1- v Burbank, Cal. in Franka, cer Mrs. Mary Bianchi, pet ^riukov in več sorodnikov. Po-S^eb se vrši v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele sinovi, 458 E. 152 St.
AMERIKA IN MUSLIMANI:
ZVEZA MUSLIMANOV NA VIDIKU!
TEHERAN, Iran, 9. decembra—Prihod ameriškega podpredsednika Nixona v Iran se ne spravlja samo v zvezo z iranskim petrolejem, s sporom med Iranom in Veliko Britanijo, marveč tudi z zunanjo politiko Amerike. Snoval naj bi se blok muslimanskih držav, ta blok pa bi obsegal Pakistan, Irak, Iran, Aganistan, Belučistan, Turčijo in Egipt.
Muslimanski blok kot zaveznik* —--
Marshall nagrajen
Stockholm, švedska, lo
deci
embra—Danes bo podeljena
Nobelov;
1953
Gei
a nagrada za mir za leto ameriškemu generalu orge Marshallu. Nagrada zna-
$33,840.
Istočasno bo dobili Nobelovo p^^ado za literaturo Winston ^ .^^chill. Ker je Churchill od
®oten
- in politično zaposlen, ga ® Nadomestila njegova žena.
®8ta odprta v nedeljo
Vrhovni poštar clevelandske-poštnega urada Joseph F.
da bodo glavna ta in vse uradne podružnice oate odprte prihodnji dve nede-20. decembra od 10. ij, ® dopoldne do 6. ure zvečer. ^ odredba je bila narejena, da olajša in pospeši velik naval
Poste, ki Praznike.
se jo pričakuje za
Amerike naj bi bil protiutež Indije Nehruja na eni ter komunistične Kitajske na drugi strani. Blok še ni dejstvo, je šele v snovanju. Morda bi bile potrebne povprejšnje zveze med posameznimi gori omenjenimi državami, ki imajo med seboj tudi politična nasprotstva. Posamezne muslimanske države naj najprvo ta nasprotstva odstranijo same, nato sklenejo med seboj politično zvezo in ko bi bila zglajena pot, naj bi prišlo do vseobče muslimanske zveze držav, ta blok pa razumljivo kot ameriški zaveznik bi stal v antikomuni-stičiiem taboru.
Vloga muslimanov
Vloge narodov, ki so muslimanske vere ni podcenjevati. (Med Slovenci je bilo tekom zgodovine do današnjih dni za muslimane bolj udomačeno, da smo jim rekli Turki. Turki kot narod so pristaši muslimanske vere, pustošili in požigali so po slovenskih krajih in odtod Slovencem živo v spominu.)
iVa'^ltfaijsliem polotoku n. pr. so imeli muslimani svoječasncj odločilno vlogo. Indija je bila dolgo časa pod njihovo komando. Muslimani so zašli daleč v južno-vzhodne kraje Azije in so posebno močno zastopani v Indoneziji. Kakor znano, ima sam Pakistan 75 milijonov prebivalstva.
Ozemlje, kjer prebiva muslimanski svet, je prvič strateško politično važno; drugič daje za-padni industriji prevažne surovine, da le imenujemo petrolej.
Muslimanski svet se v gotovem oziru modernizira. Imenujmo le državi Turčijo in Egipt. Tudi Iran sam je v neki stopnji modernizacije. Muslimanski svet drži skupaj in je versko fanatičen. V sosednji Sovjetski zvezi je na milijone muslimanov, ki so uporniki zoper sovjetski režim. To stanje bi izrabila ameriška zunanja politika, če bi se ji posrečilo, da spravi skupaj izven Rusije bivajoče muslimane, zvari blok muslimanskih držav, v katerem bloku bi tudi muslimani Sovjetske zvezq videli svojega zaščitnika.
Blok bi bil enako protiutež politični moči Nehruja, ki politično gotovo simpatizira s komunistično Kitajsiko, bolje rečeno s Kitajci kot azijskim narodom. Nehru ameriški zunanji politiki do Azije ni naklonjen. Muslimani se znajo pridobiti za ameriške cilje. Ameriški podpredsednik Nixon v važni državi Iran in to celo na uradnem obisku—je politično važen dogoaek. Po političnih poročilih se bodo začela razpravljanja o vseh spornih vprašanjih, ki ločijo eno muslimansko državo od druge. Poset Nixona v Iranu je tem važnejši, ker je uraden in ker zaključuje Nixonovo potovanje po azijskih državah. Nixon ima tedaj za seboj že gotovo skušnje, gotovo sliko o položajih v drugih azijskih državah In mu bo politično vzeto lažje presojati tudi tako imenovano iransko vprašanje.
šola—ne šodnija!
Mladinsko sodišče v Cleve-landu je imelo opravka s temle slučajem, ki kaže s prstom na ameriško mladino, obenem pa na lažno demokracijo po šolah.
Dne 24. novembra je bil na Addison srednji šoli pretepen Chester Tepper, ki je učitelj^ angleškega jezika. V svojem razredu je hotel napraviti red, ko neposlušni študentje niso hoteli v svoje klopi. Enega od njih je prijel in posadil v njegovo klop. Temu pa je priskočil na pomoč njegov 15-letni sošolec in izzivalno vprašal učitelja, če se upa posaditi tudi njega na isti način v klop. Pri tem je nastalo ruvanje in učitelj je dobil udarec s pestjo na oko, obenem pa je bil popraskan tudi drugod po telesu. Sluča,j se je razpravljal pred sodiščem in mladinski sodnik Albert Woldman, ki je 15-letnega pretepača pogojno obsodil, je pri tem izrekel zanimivo sodbo:
"Nesreča je v tem, da morajo šole vsled današnjega sistema zvračati odgovornost za take slučaje na sodišča, mesto, da bi jih rešile same. Učenci, ki se tako obnašajo, morajo biti strogo kaznovani."
LOS ANGELES—
TRETJE MESTO?
WASHINGTON, 9. decembra —Ameriški statistični urad je leta 1950 ugotovil, da je Philadelphia tretje največje ameriško mesto. Na prvem mestu je New York, na drugem Chicago.
Mesto Los Angeles se sedaj bori za tretje mesto v vrsti ameriških mest. Leta 1950 je imelo 1,970,358 prebivalstva, sedaj pa je narastlo za 133, 306 ljudi, tako da ima že 2,104,663 oseb. Phi ladelphia je imela leta 1950 le 2,051,605 prebivalstva, ki pa v naslednji dobi ni tako hitro naraščalo, kakor prebivalstvo Los Angelesa. (Mesto Philadelphia pa ima drug rekord, namreč najvišje število aretiranih mladih zločincev tekom enega tedna!)
VZROKI
NEZADOVOLJSTVA MED DELAVCI
Trdi se, da je nezadovoljstvo med delavci dostikrat posledica napačnega ravnanja raznih nadzornikov in ravnateljev, preddelavcev in "bossov," ker ti ne znajo ustvariti pravilnega razmerja med delavci samimi, zlasti kar se tiče odkazanega dela. To bo držalo.
Zadnjič je bila med našimi prijatelji debata o tem, da je ozračje po tovarnah kje v Nemčiji, Franciji ali Veliki Britaniji čisto drugačno kot pa po ameriških tovarnah. Padla je trditev, da je ta pojav povsem razumljiv. Tam v Evropi delajo delavci iste narodnosti^ tu v Ameriki pa je vse pomešano, značaji narodnosti pa da ostanejo. Mnoga vodstv a tovarn da te razlike izrabljajo po znanem načelu: "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima." Tudi to bo držalo.
Surovine, ki so potrebne pri produkciji atomskih bomb, naj se porazdelijo
Nizozemci glasujejo
HAAG, Nizozemska, 9. decembra — Nizozemska spodnja zbornica je že sprejela sklep o odobritvi pogodbe o skupni za-padno evropski obrambi, razumljivo da tudi z nizozemsko soudeležbo. Nizozemski senat bo vzel v roke to razpravljanje dne 19. januarja. Če bo pogodbo odobril tudi nizozemski senat, bo Nizozemska v vrsti šestih zapadno evropskih držav, ki naj sestavljajo skupno zapadno evropsko obrambo,- druga po vrsti. Prva jo je sprejela Zapadna Nemčija. Končni uspeh te politične akcije bo odvisei\ od glasovanja v Franciji. (To vprašanje je bilo med ostalim važen predmet razprav na zadnji konferenci Ame-rikancev, Angležev in Francozov na Bermudi.)
ATOMSKA ENERGIJA NAJ BI SLUŽILA V CIVILNE NAMENE!
Nastop ameriškega predsednika Eisenhower j a pred Združenimi narodi je bil važen v prvi vrsti radi tega, ker je dal nove pobude, kako naj se ravna z atomsko energijo. Povdarek je bil na tem, da preidemo s polja debat o mednarodni kontroli nad atomskim orožjem, na drugo polje, to je porazdeljevanja surovin, ki so potrebne pri produkciji atomske bombe, te surovine pa naj se uporabijo enako za sestavo atomske energije, ta energija pa naj služi v strogo civilne namene.
Predsednik Eisenhower je bil
v svojih izvajanjih zelo odkrit. Povedal je, koliko je zaloge atomskih bomb v Ameriki in kakšna je njihova kapaciteta. Ni skrival, da je tudi Sovjetska zveza seznanjena z atomsko energijo. Do sedaj posedujejo znanje o atomski energiji štiri države: Združene države, Sovjetska zveza. Velika Britanija in Kanada.
Eisenhower je naglasil moment privatnih razgovorov, kako naj se te surovine, v prvi vrsti uran, porazdelijo med seboj. Šel je na polje privatnih pogajanj, podčrtal pa je cilj, kateremu naj služi bodoča atomska energija in to potrebam kmetij-
Priznanja Eisenhowerja
Prva atomska bomba je bila odvržena dne 16. julija 1945. Nato so se vršili nadaljnji atomski poskusi. Amerika nima več monopola nad atomskim znanjem, ker ga imajo poleg nje še tri druge države. Če bi bila Amerika prva napadena z atomskim bombardiranjem, bi bila reakcija verjetno takojšnja in tako silna, da bi napadalec bil popolnoma porušen v domovini. Upanje je, da do tega ne bo prišlo. Trije zapadni zavezniki so skupno odločeni, da podvzamejo vsa pota in sredstva, da se svetovna napetost ublaži, reši pa tudi na miren način grozeče vprašanje
TEŽAVE NA KOREJI
PANMUNJOM, 9. decembra —Mirovna komisija za Korejo je verjetno pred polomom. Komunisti so zavrnili zadnje ameriške predloge in to kakor je izjavil ameriški delegat Dean—predno so jih sploh prebrali.
BOMBA V TITOGRADU
TITOGRAD, Črna gora, 9. decembra—Bomba, težka 400 funtov, ki je bila odvržena v zadnji svetovni vojni, je sedaj na nepojasnjen način eksplodirala. Ubila je pet ljudi—štiri moške in ' otroka, starega sedem mesecev.
POBESNEL OČE . UBIL TRI OTROKE, TEŽKO RANIL DVA
Za garantirano mezdo
DETROIT, 9. decmbra—Delavska zahteva, izražena na občnem zboru unije C.I.O., da pride ameriško delavstvo do garantirane letne mezde, je sprožila debate v podrejenih unijah. Delodajalci bodo tej zahtevi nasprotovali. Zato bi bilo pametno, da bi se začetkoma zahtevala garantirana mezda za 40 tednov, nato bi se poskočilo na 50 tednov. Lestvica navzgor bi vodila od ene do druge nove mezdne pogodbe vedno z novo zahtevo.
Po tovarnah pa obstoja sistem "seniority." Padel je torej predlog naj bi se delavstvo zadovoljilo začetkoma z garantirano mezdo toda samo za tiste, ki imajo visoko "seniority," nato pa bi lestvica lezla navzdol.
STEUBENVILLE, Ohio, 9. decembra—V družini Franka Holt, 34 let starega brezposelnega rudarja,^ je prišlo do družinske tragedije. Holt je bil brezposeln tri mesece. Pred dvemi leti si je postavil novo hišo in v stanju brezposelnosti razumljivo ni mogel plačevati dolga. Pred tremi tedni je bil odpeljan v veteransko bolnišnico na zdravljenje za srčno napako. Pred dvemi dnevi je proti priporočilu zdravnikov zahteval, da se ga odpusti iz bolnišnice. Tedaj ni kazal nobenih znakov duševne zmedenosti.
Včeraj popoldne je poslal svo jo ženo, staro 30 let, k sosedovim, vprašati, Če bi se lahko ž njimi peljal zvečer v cerkev. Odsotna je bila komaj pet minut, Vrnivši se, se ji je nudil grozen
krvi in z razbitimi glavami je videla svoje tri sinčke, stare eden, dve in šest let, ki so bili že mrtvi dva druga otroka, sinček star pet let in, hčerka stara tri leta, sta pa bila v drugi sobi enako s težkimi poškodbami in zdravniki nimajo upanja na njuno okrevanje.
Žena je zopet stekla k sosedovim, ki so poklicali policijo in zdravnika. Dospevša policija je našla očeta, ko se je mirno sprehajal na dvorišču in prepeval sam sebi. Na njih vprašanje zakaj je otroke pobil, je odgovoril; Bog mi je naročil naj jih pobijem, da jih rešim skušnjav pred vragom. Povedal je tudi, da je ženo poslal k sosedovim pod pretvezo, da jo je spravil z doma, ter da nje ni nameraval ubiti.
prizdr. Na tleh ležeče v mlakil ker mu Bog tega ni naročil.
stva in zdravja ter drugemu mrsi^^°niskega orožja. Zato predlog roljubnemu človeškemu delova pr^dsenhowerja, da se že surovine
'.^ porazdelijo, atomska energija pa , uporablja v civilne namene.
Velika propaganda,
če bo uspela
Obstoja vtis, da so trije zapadni zavezniki—Združene države, Velika Britanija in Francija—začeli z veliko mirovno ofenzivo, katere prvi korak je bila konferenca na Bermudi.
Tam so sprejeli važen sktep, da naj se dne 4. januarja vrši konferenca štirih zunanjih ministrov, torej tudi sovjetskega zunanjega ministra. Ta konferenca naj se vrši v Berlinu, reši pa naj nemško in avstrijsko vprašanje. Če imajo Sovjeti dobro voljo in resen namen, preko tega predloga ne bodo mogli iti, ker bi sicer bili pred svetom postavljeni kot taki, katerim ni za resnični mir.
Trije zapadni zavezniki so tudi povdarili, da je čas, da se vzhodna azijska vprašanja, za katera trenotno gre, rešijo z dogovori, torej na miren način.
Verujejo v mirno rešitev Koreje.
(Zadnje vesti iz Koreje, posebno ko gre za delo politične komisije, javljajo, da komunisti niso miroljubni.)
Veliko propagandno sredstvo je bil nastop Eisenhowerja pred Združenimi narodi, ko se je pečal z najbolj kočljivim vprašanjem, ali naj bo atomska energija rabljena v vojno razruše-valne, ali v civilne produktivne namene. Da je bila ta propaganda zasnovana na široko, kažejo že njene priprave.
Govor Eisenhowerja so prenašale vse ameriške radijske in televizijske postaje, istočasno pa 32 postaj Glasa Amerike.
• Izvajanja Eisenhowerja bodo šla v kratkem v vseh važnih svetovnih jezikih na plošče, bodo se tudi filmala, oziroma že dovršeni filmi se bodo razposlali v vse dežele izven sovjetskega bloka, pa naj si gre za Evropo,
Azijo ali Južno Ameriko. Računa se, da bodo Eisenhowerjeva izvajanja prišla na ušesa 300 milijonom ljudem. 2e izvajanja sama pred Združenimi narodi je poslušalo izven Amerike in Kanade najmanj 45 milijonov ljudi.
Bombardiranje z brzojavi
WASHINGTON, 9. decembra —Senator McCarthy je pozval Amerikance, naj pošljejo brzo-jav ali pismo v Belo hišo, v teh pošiljkah pa naj izrazijo svoje stališče do njegovega predloga, da naj se ukine vsaka denarna pomoč Amerike vsaki državi, ki kupčuje s komunistično Kitajsko.
V opoziciji zoper McCarthya so drugi republikanci in demokrati pozvali Amerikance v nasprotnem smislu. Senator McCarthy vabi Amerikance, da se izjavijo za njega ali proti njemu, vsaj kar se tiče omenjene točke, ko gre za ameriško pomoč državam, ki vodijo trgovino 3 Kitajsko.
Lahko se trdi, da oboje akcij nima zaželjenega uspeha. Ko je šlo za časa Franklina Roose-velta za kako važno politično vprašanje, je prišlo v Belo hišo na sto tisoče brzojavov. Čeprav traja akcija že več dni Bela hiša ni prejela do sedaj iz cele Amerike niti 30,000 brzojavov ali pisem. Na uro prihaja okrog sto telegramov, okrog 300 jih je bilo na uro ob koncu preteklega tedna, ta številka pa je značila višek.
Rusija ne?
WASHINGTON, 9. decembra —Po vesteh iz Moskve je moskovski radijo odklonil Eisenhow-erju predlog o novi upravi atomskih surovin. Enako glavno glasilo ruske komunistične stranke "Pravda."
V New Yorku je sovjetski delegat Andrej Višinski dejal, da je Eisenhowerjev predlog brez predmeten, ker ne predvideva brezpogojno prepoved atomskega orožja in strogo mednarodno kontrolo nad njim, kolikor je že napravljeno.
Po vesteh iz Londona pa je čakati na uradno stališče sovjetske vlade. Ni izključeno, da bo ta pripravljena na razgovore.
Modeme Robinzonke
v Wheelingu, v West Virgini-ji, so bile povabljene tri sestre na obisk. Gre za sestre družine Huffman, stare 67, 70 in 73 let. Njihova družina izhaja iz Wheelinga, živele pa so stalno v Belmont County, Ohio. Od tam se niso premaknile, zlasti ne, da bi šle pogledat kako večje mesto. Največje mesto, ki so ga videle tekom njihovega dolgega življenja, je bilo mestece St. Clairsville, O., ki ima tri tisoč ljudi.
Sestre Huffman, sedaj na obisku v Wlieelingu, so imele to pot prvič priliko opazovati in videti vse strani ameriškega modernega mesta z vso tehniko in prometnimi sredstvi. Mesto jih ni navdušilo, niso bile navajene šuma in ropota, naglice in premikanja in njihova želja s splošnim vtisom je bila ta, da je njihovo samotno bivanje v Belmont County še vedno najboljše. Preveč hrupa, preveč ljudi, preveč vsega.
Nove uradnice
Na leti seji društva Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ so bile izvoljene sledeče uradnice za prihodnje leto: Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Somrak, tajnica Cecilia Subel, 1107 E. 68 St., blagajni-čarka Antoinette Wichich, za-pisnikarica Ivanka Shiffrer, nadzornice Stella Sodeckas, Florence Zalokar in Mary Sanko-vic; zastopnica za konferenco SND Frances Legat, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Čitalnico SND Amalia Bože-glav, za Clevelandsko federacijo SNPJ Ivanka Shiffrer in A. Bo-žeglav, za Farmo SNPJ I. Shiffrer in M. Somrak, za Slov. del. dom Frances Legat, za Ameriško jugoslovanski center v Eu-Clidu Malka Božeglav in Rose Kem, zdravnik F. J. Kem. Društvo zboruje vsak prvi ponedeljek v mesecu, podpira kulturne in civične ustanove. Na letni seji se je obdarilo tudi tri dolgoletne članice in oddalo se je tri dobitke, katere so dobili: William Frank, 853 E. 218 St. —Cof f eemaker; Helen Kalan, 1188 E. 61 St.—prevleke za blazine; Rose Jurman, 1620 E. 82 St.—prtiče.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST
f f
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING Se PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndsison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)--
Tor Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 . 6.0C _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countrle«; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)-
For Six Months—(Za šest mesecev) . For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 . 7.00 - 4.5C
Sintered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o£ Congress of March 3. 1870.
104
TA ZLATA AMERIŠKA MLADINA..
(2)
Mladina kot zločinec je za enkrat priviligirana. Naj ne bo obsojena kot pravi zreli zločinec, marveč naj se ji da pravilna vzgoja in naj se poboljša. Do kdaj je računati, da bo pokazala svoje zboljšanje?
V Združenih državah je doba, ko naj iz mladine postane popolnoma odgovoren človek, različno postavljena. Nekatere zvezne države pravijo, da je ameriška mladina imela dovolj časa, da se do 16. leta pravilno vzgoji in je po 16. letu v popolni odgovornosti svojega dejanja. Druge so zopet mnenja, da s 16. letom človek ni dovolj zrel in mu dajo čas do 18. ali celo do 21. leta, ko naj dozori in bo potem popolnoma odgovoren. Povprečno gre torej za dobo 18 let, ko privilegij mladinskega sodstva odpade.
Nekaj splošnih podatkov:
Sicer bi morali mladinski sodniki redoma poročati Washingtonu vse podatke o mladinskem sodstvu. Federalna oblast sama priznava, da so mladinski sodniki ohlapni in niso pokazali preveč dobre volje, da bi vsaj poročali suhoparne številke, ne da bi zlili vanje svojih osebnih pri-" pomb. S podatki, ki so nam pri roki, pa lahko trdimo, d?® se je mladina pod 16. leti od leta 1947 dalje deloma poboljšala, mladina med 16. in 18. leti pa poslabšala. Velemesta so narastla, to je res. Toda na drugi strani je na-rastel zločin te mladine tudi po manjših mestih od 25,000 prebivalstva dalje. Velemestna rak rana je uporaba mamil ali da rabimo tukajšnji izraz "drugs." Mimogrede pri-pomnjeno so zaskrbljene tudi ameriške vojaške oblasti, ki sprejemajo nazaj vojake, ki se vračajo iz Daljnega vzhoda, predvsem iz Koreje in Japonske. Ameriške vojaške oblasti morajo na žalost ugotoviti, da pride mesečno okrog 150 vojakov, ki so zastrupljeni z mamili!
Ameriška velemesta: New York, Chicago, Los Angeles, New Orleans, pa tudi naš Cleveland so veliko leglo zastrupljevanja mladine z mamili. Teoretično in praktično vemo, da mamilo prvič zaužito ugaja, človeka prijetno omami in odtod tudi izraz. Cim pa se mamilo parkrat rabi, se naravnost udomači. Težko se mu je odreči, posebno težko z lastno voljo.
Ameriški mladinski zločinci se delijo, kar je povsem razumljivo, po spolu. Dečki so bolj udarjeni na tatvine in nasilja kot pa deklice. Statistika izkazuje, da so deklice bolj podvržene spolnim stranpotem kakor dečki. Kaj pa je glavno ozadje, kje tičijo glavni vzroki, da se je kriminal med mladino tako razširil?
Tisti, ki hočejo dobiti odgovor kar na prvi pogled, razmišljajo nekako takole: Vojna ima še vedno svoje posledice. Posledice vojne se ne dajo iztrebiti v par letih. Ena od posledic vojne je bila tudi ta, da je bilo mnogo denarja, da je bilo mnogo zaslužka in posebno v Ameriki je lov za dolarjem neomejen in služiti ga ni samo naloga vzdrževatelja družine moža in očeta, marveč vsakogar brez ozira na spol in starost. Ta pojav je na prvi pogled morda vsakdanji, zlih posledic se nihče ne zaveda. Tudi si nihče ne stavi vprašanja, kaj pomeni mlečnozobi mladini —razpolagati z lastnim denarjem. Torej preveč denarja med mladino!
Tudi površno vzeto pade druga trditev, da je ameriška demokracija tako v privatnem življenju, kakor tudi po šolah premnogokrat napačno razlagana. Demokracija namreč ne pomeni, da sme vsakdo delati kar hoče in da je vsakdo brez ozira na spol in starost enak vsakemu drugemu. Demokracija že po svojem bistvu zahteva odločno, lahko celo rečemo, da trdo vzgojo. V ozračju, v katerem so na plitek način pojmuje ameriška demokracija, pa pridemo do sledečih značilnih pojavov, doma ravno v Ameriki: Starši se bojijo otrok, učitelj v šoli se boji otrok in njegovih staršev, otrok sam, ki bi bil vzgoje in nadzorstva najbolj potreben, pa nikogar.
Zopet so verjetno samo v Ameriki možni slučaji, da se senzacionalno razpisujemo po časopisju in ima opravka sodnija, če je učitelj na katerekoli način kaznoval svojega učenca.	L.C.
Letna seja društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ
CLEVELAND, Ohio—Nahajamo se v mesecu letnih sej, in s tem se ponavlja stara pesem ■kako privabiti temvečje število članstva na te važne letne seje. Odbor kot tak si iskreno želi, da bi se članstvo društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ odzvalo v polnem številu na tej naši letni seji in tako pripomoglo do boljšega napredka na društvenem polju.
Da so letne seje važne, o tem sploh ne more biti govora, in članstvo kot tako bi jih moglo upoštevati, zato prosim članstvo društva Lunder-Adamič, da se gotovo udeležite letne seje, ki se vrši v nedeljo, 13. dec. v dvorani št. 2 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek seje bo točno ob 8.30 uri dopoldne ali pol ure po-preje kot ponavadi, da rešimo vse zadeve, ki spadajo na letno sejo. Poleg rednega dnevnega reda bo treba izvoliti tudi društveni odbor za bodoče leto. Obenem boste imeli priliko glasovati o iniciativi društva št. 2 SNPJ.
Po seji bomo imeli malo okrepčila kot je to običaj na naših letnih sejah. Torej še enkrat vljudno vabim vse člane in članice, da se udeležite letne seje v nedeljo, 13. dcembra ob 8.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
A. Wapotich.
Vabilo na letno sejo
EUCLID, Ohio—Vljudno vabim vse člane in članice društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ, da se polnoštevilno udeležite glavne letne seje v nedeljo, 13. de. cembra ob 2. uri popoldne v spodnjih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave.
Na dnevnem redu je več važnih stvari za rešiti, volitve društvenega odbora za prihodnje leto in glasovanje o iniciativi, katera je sedaj pred vami člani, dg, glasujete za ali proti. Še ta mesec imate priliko, da izrazite vaše mnenje. Podani bodo podatki 11-mesečnega poslovanja.
Po seji se razvije domača zabava s plesom za člane in prijatelje. Postreglo se vam bo z okusnimi vložki in tudi domačih krofov ne bo manjkalo. Pri vsem tem se vam bo postreglo brezplačno z ječmenovcem.
Torej na svidenje v nedeljo, 13. decembra.
Mary Dodič, tajnica.
OB ATLANTSKEM OCEANU
Pile JOHN GOHJANC
Članstvu društva Kras št. 8 SDZ
CLEVELAND, Ohio — Članstvu društva Kras št. 8 SDZ na-nanjam, da se vrši naša redna hesečna in letna seja v soboto, 12. decembra ob 7. uri zvečer v spodnji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave.
Da smo dan seje prestavili iz nedelje na soboto je vzrok ta, da ima ravno ob istem času sejo drugo bratsko društvo, katerega veliko članov spada tudi k nam. Da damo članstvu priliko, da se lahko udeleži sej obeh društev, smo našo sejo preložili. Prosim, da članstvo to/upošteva ter se seje gotovo udeleži.
Ta naša seja je važna, prvič ker je letna seja, na kateri si boste volili odbor za 1. 1954, drugič je važna zato ker prihodnje leto se vrši konvencija naše organizacije, vsled tega bodo razna priporočila na tej seji zelo na mestu, in tretjič na«a tajnica bo imela na tej seji divi-dendne čeke, to je dvomesečni asesment smrtninskega sklada za vsakega člana. Torej, mislim, da je dovolj vzroka, da se seje udeležite. Po naši stari navadi bomo imeli po seji malo zabave z prostim prigrizkom in pivom.
Druga novica je ta, da smo na novemberski seji sklenili, da priredimo skupno z društvom Col-linwodske Slovenke Miklavžev večer za našo mladino, in to v soboto, 19. decembra ob 6. uri zvečer v spodnji dvorani Slov. doma n^ Holmes Ave. Zato apeliram na stariše otrok mladinskega oddelka društev Kras in "oil. Slovenke, da dopisnico, katera vam je bila v ta namen poslana, spopolnite takoj ter isto vrnite tajnici, a ostalo prinesite s seboj, ko se Miklavževe prireditve udeležite. Na ta način bo temu odboru približno znano koliko darov imamo za pripraviti.
Torej, na svidenje dne 12. decembra na seji društva Kras in na 19. decembra na Miklavževi prireditvi.
Joško Jerkič.
Društvo Napredek št. 132 ABZ vabi na letno sejo
EUCLID, Ohio—Društvo Napredek št. 132 ABZ bo imelo svojo letno sejo v nedeljo, 13. decembra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek bo ob 2. uri popoldne.
Prosim vse člane, ki plačujejo potom pošte, da naj prinesejo plačilne knjižice, da se jih podpiše do plačanega datuma, da ne bo pozneje tekom leta kakega nesporazuma.
Na dnevnem redu bodo volitve odbornikov za prihodnje leto ter ukrepanje o drugih važnih zadevah v dobrobit društva.
Po seji bo igrala godba in sen'iralo se bo okrepčila. Vstopnina bo prosta, in vabi se tudi vse prijatelje, da pridejo na zabavo. Na svidenje v nedeljo popoldne na letni seji društva Napredek št. 132 ABZ v AJC na Recher Ave.
Adalyne B. Cecelic, tajnica.
Oglašajte v • • • Enakopravnost!
Letna seja društva V boj št. 53 SNPJ
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 13. decembra se vrši letna seja društva V boj št. 53 SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Na seji bo podan pregled društvene aktivnosti, poročilo zadnje prireditve, volitev odbora za prihodnje leto ter glasovanje o iniciativi.
Člane in članice društva vljudno vabim, da se udeležite te letne seje.
John Sorz, predsednik.
Na zdravstveni dom v Lukovici
Nedavno so odprli v Lukovici nov zdravstveni dom, ki bo za domačine velifte pridobitve. Po slovesni otvoritvi je bila v zadružnem domu prisrčna kulturna prireditev, kjer so sodelovali tudi šolski otroci s folklornimi plesi.
Krat* k stik povzročil požar
Nedavno jc pogorelo gospodarsko poslopje Ivanu Smeju v Beltincih. Zgorelo jc seno, slama in koruza ter znaša škoda 250,000 dinarjev. Za požar jc odgovoren sam gospodar, ker jc sam napeljal elektriko in to tako slabo, da je prišlo do kratkega stika, ki je povzroči? požar.


Jaz stanujem le 10 milj od atlantskega oceana, pa hočem nekoliko napisati o tem oceanu.
Ko sem zadnjič opisal moj obisk v Clevelandu, sem obljubil, da bom prihodnjič opisal zakaj jaz.ljubim živetu tukaj v Floridi in kakšne nasprotujoče vtise prinašajo obiskovalci iz nove Jugoslavije, s katerimi sem govoril.
To obljubo bi mogoče izpolnil, ker pa Enakopravnost gotovo iz opravičljivega vzroka je nekoliko zakasnila z priobčitvijo tistega potopisa, sem že mislil, da mogoče ne bo priobčen, in sem zaradi tega čakal s sedanjim opisovanjem. Potem ko je prenehalo deževati in je vročina pojenjala, sem pričel popravljati hišo, pri kateri sem vsled prejšnje zaposlenosti moral odložiti delo do časa ko sem šel v pokoj. Prvo sem si napravil prili-čno delavnico z električnimi stroji za uporabo pri različnem delu, tako da rabim električno silo namesto mojih že tako iz-črpanih sil.
No, pa pustimo to. pitatelje ne bo zanimalo kakšna je moja delavnica. Namen moj je bil, da bi najprvo opisal zakaj sem se jaz odločil živeti v Floridi in kaj je tukaj dobrega, pa tudi kaj je slabega, tako da bodo čitatelji videli, oziroma spoznali obe strani.
Ko sem pričel pisati to, sem čital v Enakopravnosti članek pod naslovom "Ob Tihem oceanu," katerega piše naš Frank Kerže. V članku omenja Frank tudi to, da smo srečni ker živimo v gorkih krajih, pa najsibo v Californiji ali Floridi, odkjer John Gorjanc piše.
Ker sem bil tukaj zaposlen s prodajanjem Electrolux čistilcev preprog, mi je preostajalo malo časa za opisovati Floride, kljub temu, da sem jo prevozil vse navzkrižem ne vem kolikokrat in bil v okrožju 75 milj v skoraj vsaki hiši, večkrat ne samo enkrat. Saj veste, da prodajalec ali salesman vtakne svoje nos vse povsod in da sreča vsake vrste ljudi, milijonarje, berače, delavce, profesijonalce, duhovnike, zdravnike, črnce, bele rjavokožce in vsi ti prodajalca prav nič ne brigajo z ozirom na njih polt, prepričanje ali profe-sijo, glavno je, da "salesman" proda svoj produkt, ker smatra, da je njegpv najboljše kvalitete. Ker je to karakteristika prodajalca, si jo mora vsak, kdor se poda v ta biznes, osvojiti, če pa ne, si mora poiskati drugo delo, katerega pa tukaj v Floridi ni tako na razpolago kot na Severu ali v Californiji. Tukaj v Floridi ni industrije in kar jo je, nima velikega pomena. Torej, to omenjam le mimogrede, da bo čitateljem bolj jasno kaj sem delal in kje je Florida.
Torej, naj se povrnem k predmetu zakaj jaz cenim živeti tukaj! Leta 1939 sem začel čutiti, da je nekaj narode z mojo nogo v boku. Šel feem takoj k zdravniku, ki jc po povzetilwBlikah spoznal, da sc me prijemlje "arthri-tes." Poslej sem hodil od zdravnika do zdravnika. Kadar mi je kdo svetoval kakega zdravnika, ki je tega in tega pozdravil, sem šel k njemu, končno pa še v bolnišnico. Vse to mi ni nič pomagalo, samo denar sem trosil in postajal vedno slabši pri hoji. Zadnji zdravnik, ki me je oskrboval v bolnišnici, mi je strogo prepovedal hoditi brez paliice. Kaj hočem sedaj? Krevljati okrog z palico v roki in iskati si delo s palico v roki? Kdo jc vendar tako usmiljen, da mi bo dal delo in zaslužek za preživljanje samo zato ker sem dela nezmožen? Nihče! Mislil sem si, zdaj ko smo v vojni in industrija po-
kako lahko delo. Kaj pa potem? Vojne bo enkrat konec in mnogim bo odvzeta zaposlitev.
Tedaj sem delal pri Address-ograph-Mutigraph Co. na Babbitt Rd. v Euclidu in sicer na "mailing" stroju, pri kateremu se je lahko sedelo ali stalo, kakor se je kateremu delavcu zljubilo. Delo in zaslužek je bil povoljen. Po nekaj manj kot dveh letih mojega dela pri omenjeni družbi, je bilo obrambeno delo skoro dovršeno in so pričeli delavce odpuščati, med temi pa sem bil tudi jaz. Hodil sem še vedno k zdravniku in sem se ž njim posvetoval kaj bi bilo zame najbolje storiti. Svetoval mi je naj se preselim v južne kraje, kjer so zime gorkejše. Vprašal sem ga če misli, da bi bila Florida priporočljiva? Odgovoril mi je, da je Florida precej vlažna, je pa gotov, da bi se veliko bolje počutil, ker je tamkaj veliko več solnca kot pa tukaj. Bolj mi je priporočal Arizono ali Texas, kjer je bolj Suho podnebje. Nikakor se nisem mogel sprijazniti z njegovim nasvetom, ker tam še nisem bil in ta dva kraja sta mi bila popolnoma tuja. Ker sem Florido že precej poznal iz svojih prejšnjih treh obiskov, sem se odločil za preselitev tja.
Koncem septembra 1944 sem se preselil sem, torej sem že pričel svoje deseto leto življenjav solnčni Floridi, katero sem, kot sem že gori omenil, prevozil in prehodil brez palice skoro vso od hiše do hiše in si zaslužil popolno pokojnino od Socialnega zavarovanja in nekaj od Electro-lux Co., pa še vedno hodioc^rez palice, čeprav nekoliko šepavo. Ce bi bil ostal na Severu, je možno, da bi hodil veliko slabše ali pa bi sploh ne mogel več hoditi brez pomoči palice.
vsote denarja za te vrste reklamo, katera je nadvse vabljiva vaba za turiste. Pokaže in opiše vse lepe hotele, krasne vrte in parke, vsi obloženi s različnim cvetjem, lepe orančne nasade, palme, ki se v lepem drevoredu ponašajo v njih lepi deviški obliki, in te slike so vedno povzete v najbolj ugodnem času in ob najlepšem solnčnem dnevu. pregledujete te reklamne oglase, se vam zdi, da je cela Florida en velik raj, v katerem ne more biti ničesar slabega. No, pa ni vse tako, imamo tudi tukaj slabo stran, če jo hočemo le pokazati Slabo je, ker je poleti preveč dežja, katerega se človek že do kraja naveliča. Kmetovalci ne morejo ob pravem jesenskem času začeti s kmetovanjem, ker je preveč mokrote in se tudi bojij" saditi prezgodaj zaradi tornadov, ki jim večkrat uničijo sadeže in je treba znova saditi. Ni pa res, da je tornado tukaj vsako jesen. Jaz sem tukaj že deseto jesen, pa je bilo le dve jeseni, v katerim smo imeli tornado v tej okolici. Kljub temu, da ta okolica ni v taki nevarnosti kot v južnem delu Floride okrog Miami, pa imamo vseeno isti strah pred njim kadarkoli vemo, da tam- razsaja, ker se zavedamo, da ga lahko zanese tudi med nas. Tudi ni resnično, da je celo zimo gorko solnce in da se greš lahko kopati v morje, kadar se ti poljubi. Večkrat precej mrzlo in se je treba p"' noči prav dobro pokriti, nas p^ včasih tudi slana obišče.
(Dalje prihodnjič)
Ko sva se pripravljala za preselitev, je mojo ženo zelo skrbelo kdo bo vpzil avtomobil tako daleč. Jaz- sem ji zatrdil, da nihče drugi kot jaz sam. In tako sem tudi takrat prevozil tisto pot v Florido in potem še skoro 200,000 milj po Floridi in dvakrat nato v Cleveland. Že v Clevelandu sem bil zelo v skrbeh na kakšen način si bom mogel preskrbeti delo za preživljanje, ker vedel sem, da za težko delo nisem zmožen. Ker pa sem se že tam v Clevelandu nekoliko privadil prodajanju, sem se odločil iti k isti družbi za prodajalca.
Torej, to je na kratko povedano zakaj sem bil skoro prisiljen preseliti se iz mrzlih krajev kam v toplejši kraj. Sedaj bom pa nekoliko opisal to našo solnčno Florido.
Veste, je že v navadi tako, da kadar pričakujemo v hišo obiskovalce, vedno pospravimo, počistimo in staro šaro poskrijemo, da bo imel obiskovalec vtis, da je vedno vse v najlepšem redu pri hiši. Ce gre državni odposlanec v drugo državo na pregledovanje, ga tudi vodijo najrajši tam, kjer jc vse najlepše, in če je le mogoče, mu ne pokažejo delavskih predelov in "slu-mov" ali zanemarjenih delov mesta. Nekako tako je tudi ko se piše, da se najrajši opisuje ono, kar je dobrega in lepega. Ampak jaz vam hočem opisati Florido ravno tako kot v resnici je, torej dobro in slabo. Navadno sc opisuje dobrote in krasote prvo, jaz bom pa pokazal slabo stran in potem pa povedal kaj je tukaj dobrega.
Torej, tukaj v Floridi ni vse tako privlačno kot mogoče kdaj čitate kako reklamo, po Chambers of Commerce, ki vabi turiste, da pridejo v kako mesto prezimovati. Podjetje Chambers
Hitler ne da miru!
BONN, Nemčija, 9. decembra —rV Zapadni Nemčiji so izdelali dokumentarni film, ki predstavlja zadnje trenutke Adolf Hit" lerja in Eve Braun. Film je nastal s sodelovanjem Grete Fege-lein, vdove Hitlerjevega poboC' nika in sestre Eve Braun. Eva Braun je Hitlerja poročila kart' ko pred njegovim in svojim samomorom.
Zapadna Nemčija je zvezna republika, vsaka od zveznih držav ima lastno kompetenco-Osem teh zveznih držav je fil®^ prepovedalo, ne pa Hamburg-Ko so v Hamburgu ta film pred" našali v desetih dvoranah naen' krat, so bili vsi sedeži že davn" pred začetkom proizvajanja razprodani.
Tiste zapadne nemške zvezi^® države, ki so v svojem področjih film prepovedale, so ga prepov®' dale iz motivov, da zna "vzbuditi staro nacistično razpoloženj®' škodovati Zapadni Nemčiji v nan jem svetu in ogrožati notr«" njost, red in varnost." Usp®^ filma v Hamburgu pa je ii^® vpliv tudi na te države in se ja^' Ija iz središča republike Bonna, da bo tudi v teh drža" vah v kratkem film dovoljen.
trebuje delavce, se še dobi kje of Commerce potroši ogromne
STEVENSON ČASTNI DOKTOR
NEW YORK, 9. decembra-" Adlai Stevenson jc povabljen nedeljo dne 13. decembra univerzo Yeshiva. Univerza praznovala 25-lctnico svojega obstanka. Stevensonu bo podd'" la ob tej priliki častni doktora iz prava.
ril<"
ALI KASLJATE?
Pri nmm Imamo isborno "1* ustavi kašelj In prabl**
Lodl Mondel. Ph G.. Ph ^
MANDEL DRUG CO 15702 Walerloo Rd—KE l-OO'
Pošljemo karkoli prodanio
kamorkoli. ___-
JOHN YAGE^
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTO^g Ako želite zgraditi novo ali klet pod vašo hišo, va^ .Kg. strežem v popolno zadovoljni
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
K spominu Etbina Kristana
Ste li polje razorali.
drobno seme posejali? . . .
CLEVELAND, Ohio—Tajto se je glasila Kristanova pesnitev "Žetev," prispevek "Zarji," katero je recitirala pevka Jennie Fatur na proslavi Kristanove 80-letnice 31. maja 1947. Napredne Vrste iz vseh delov Clevelanda so tega dne pritegnile skupaj, se zbrale v Slovenskem narodnem domu, da se tam zaslužnemu voditelju poklonijo ob njegovem častnem jubileju.
Ob tej priliki so se izlile iz ust Bašilh narodnih predstavnikov tople besede slavljencu. Jennie ^atur in Sophie Elersich sta zapeli "Zimski maj," pesem J. Krabeca na Kristanovo besedilo. Iz grl "Zarje," "Slovana" in "Jadrana" je pa zanosno donel "Oj sjavljenec današnji, pozdravljen tisočkrat." "Zarja" mu je še zapela Stravsove "Pravljice dunaj-skih gozdov," Kristanova prestava :
Solnca žar obliva griče,
log zeleni vabi, kliče! . . .
Sil je res izredno ginljiv in nepozaben večer, kot za slavljenca, tako tudi za nas navzoče. Sedaj, ° JG prišla neljuba vest o smrti delavskega borca, se ti kar dobro zdi pri srcu, da mu je bila develandska naselbina gosto-JUbna in mila in se spomnila ko je še živel, ne pa po Sttirti, kot se to vrši. Naselbina ^ JG spomnila nanj tudi prej, ob Njegovi 75-letnici.
Kristan je bil briljantna oseb-^°st z izrednim darom in zmož-•^ostjo z peresom in besedo. Kot delavski vodja je verjel v člove-^ in moč delavnega ljudstva,
BOŽIČNO DARILO!
Kupite si to krasno novo har-"omko, za žensko, 120 basov, 8 ^rst, 6 ključev. Samo $195. Prodaja lastnik.
Vpraša se na 7710 MELROSE AVE,, , 79 St. in Wade Park Av^|
ZAVAROVALNINA
»a HIŠO - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli ^varovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
Daniel stakich
815 EAST 185th STREET
Oi	poleg
&t. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
da tudi trpin pride enkrat do lepših dni. Vedno je imel lepo besedo za svojo rojstno domovino in pripravljal tla potom SRZ, da je tudi tam enkrat posijalo lepše sonce. Za to pa—ko je odhajal v domovino in so ga tam lepo sprejeli, smo mu to iz srca privoščili.
Kristana smo poznali kot pisatelja in govornika. Še pred prvo svetovno vojno je govoril v bivši Birkovi dvorani. Pozneje tudi v Grdinovi in večkrat v Slovenskem narodnem domu. Na priredbah "Zarje" je večkrat nastopil kot tudi leta 1941 ob zbo-rovi 25-letnici—za časa, ko je fašizem dvigal svojo glavo in so se na obzorju kopičili temni oblaki, kateri so potegnili skoro ves svet v vojni metež. Takrat je izrekel te le pomembne besede:
"V času, ko je zloba zasedla prestol sveta in grozi vsemu človeštvu z večno temo, potrebujejo duše bolj kot kdaj poprej— pesem upa, boja, svobode, življenja! Pojte torej, 'Zarjani,' pojte pogum in svetlobo, budite nam duhove in krepite nam srca, da bomo močni, ko se nad gorami razlije 'Zarja,' ki naznani Dan!"
V Clevelandu so bile podane tri Kristanove socialne drame. Igro "Samosvoj" je podala "Zarja" med prvo svetovno vojno v Birkovi dvorani. Dramo "Volja" je vprizorilo pozneje dramsko društvo "Ivan Cankar." "Gospodar" pa "Cankrajeva ustanova" leta 1937. Kristan je urejeval šest let "Cankarjev glasnik," bogat literarni donos k naši literaturi.	.
Kristan ni bil samo pisatelj, dramatik in govornik, temveč vemo, da je znal biti v družbi tudi družabnik. Z zanimanjem je pripovedoval svoje doživljaje in znal je biti tudi dovtipen. Podpisani se je zadnjič sestal žnjim leta 1951 na njegovem začasnem domu v Ljubljani v družbi z SeUškarjem. Pripovedoval je in se gibal mladeniško ognjevito, kot vedno.
Leo Poljšak.
*
Naslednje je podrobnejši razgled Kristanovega udejstvova-nja, katerega je A. Slodnjak objavil v "Slovenskem poročevalcu" leta 1947 ob Kristanovi 80. letnici:
Slavnostni dnevi so čas za iskrečo slast
Coke
Tako okusen z jedjo ... tako lahak za servirati
bottled under authority of the coca-cola company by
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
Cok«" || , regiitired
had# mark.
© 1953, the coca-cola company
ETBIN KRISTAN
OB NJEGOVI OSEMDESETLETNICI
Napisal A. SLODNJAK
Dne 15. aprila 1947 je izpolnil 80 let razgibanega in uspešnega življenja Etbin Kristan, eden prvih organizatorjev slovenskega delavstva, časnikar in pisatelj.
Ustanovnega kongresa Jugoslovanske socialne demokratske stranke dne 15. in 16. avgusta 1896 v Ljubljani se je udeležil tudi 29-letni Etbin Kristan, bivši avstrijski nadporočnik in tedanji urednik prvih slovenskih delavskih časnikov "Delavca" in "Svobode" na Dunaju. Na kongresu so se združile posamezne strokovne organizacije na slovenskem in nekoliko tudi na hrvaškem in srbskem področju nekdanje Avstro-Ogrske v enotno politično stranko.
S tem je zmagala misel, ki jo je že leta 1869 skušal uveljaviti France Levstik. Ta je ob ustanovitvi prvega Delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani zaman naročal ustanoviteljem, naj skrbe, da bo novo društvo gojilo delavsko politično zavest v svojih članih in se ne bo omejevalo samo na prosvetno in podporno delo, ker "spada politika v prvi vrsti v naturo delavskega društva."
In prav Kristanova zasluga je, da je to spoznanje po 27 letih prešinila delegate prvega delavskega kongresa na Slovenskem in da se je del našega delavstva po mnogih neenotnih in političnih ter idejno motnih poizkusih, priboriti si socialne in politične pravice, vključil v socialng demokratsko delavsko gibanje.
Etbin Kristan je po kongresu ostal v Ljubljani in se je odločno lotil organizacijskega, agitato-ričnega in časnikarskega dela. Po izobrazbi in po govorniškem daru je bil v dragoceno pomoč tovarišem, pionirjem delavskega gibanja, ki so bili obrtniki in delavci. Urejal je najprej "Svobodo" v Trstu, leta 1898 je ustanovil glasilo Jugoslovanske socialne demokracije "Rdeči prapor (nekaj časa je časnik izhajal še s starim imenom "Delavec") in mu je dal značilno geslo: "Kdor ne zna svobodno misliti, ne more se boriti za svobodo."
Leta 1911 je Kristan pretvoril "Rdeči prapor" v dnevnik "Zarja" in ostal njegov urednik in poglavitni delavec do jeseni 1912. Napisal je več propagandnih in polemičnih knjižic, urejal "Majske spise" ter priobčeval načelne politične članke v reviji "Naši zapiski." Bil je vodilni član izvr-ševalnega odbora Jugoslovanske socialno demokratske stranke, sodelavec njenih glasil, organi zator in najboljši govornik njenih shodov, politični poročeva lec na rednih strankinih sestankih in kandidat ob volitvah.
Kristanovo politično delo pa se prepleta ob trenutku, ko se je zagnal v delavsko gibanje s pisateljskim snovanjem. Odpor zoper preživelo družbo in njeno nasilje, ki je privedel E. Kristana kot mladega častnika v vrste socialno demokratičnega delav stva, ga navdaja tudi pri lepo slovnem in kritičnem delu. Kot pesniški učenec naprednih in borbenih evropskih pesnikov v pesništvu zlasti Ceha Macharja in Antona Aškerca, v dramatiki Norvežana Ibsena, v pripoved ništvu pa Francoza Zolaja, pojmuje Kristan umetnost kot svoj-sten, vendar nedeljiv odsek enot ne bojne črte delavstva in iz-obraženstva zoper kapitalistične oblike življenja. "Niti pravica ne prihaja sama in ne svoboda," je zapisal Kristan ob svoji sedemdesetletnici in dodal; "Delati je treba zanjo in bojevati se kakor od začetka sveta." In to spoznanje navdaja Kristana le-poslovca. Zato je zavestno upodabljal v leposlovnih delih posamezne oblike tega boja.... (Dalje prihodnjič)
SLOVENIJA OD TEDNA DO TEDNA
Ljubljana v novembru 1953. Cene tekstilnega blaga so se znižale
Letos je bila jugoslovanska tekstilna industrija dobro založena s surovinami in zato je lahko tudi domači trg dobro založila s svojimi izdelki, ki pa zaradi razmeroma visokih cen niso šli v denar. Zato je Zvezni izvršni svet izdal uredbo, po kateri so se cene tekstilnemu blagu znižale povprečno za 23 odstotkov. Volnenim tkaninam in konfekciji so padle cene povprečno za 15 do 18 odstotkov, bombažnim tkaninam za 26 odstotkov, tkaninam iz naravne svile za 20 odstotkov; najbolj so se pocenile nogavice in umetna svila, in sicer za 35 odstotkov.
Seveda je razumljivo, da se je štetilo kupcev v trgovinah zelo povečalo. Ljudje se zlasti zanimajo za razno volneno in bom-aažno zimsko blago in to predvsem za blago boljše kakovosti. Kako so se cene znižale, se vidi že iz primera—za denar, kolikor je prej veljal en par nylon nogavic, dobi danes kupec poleg ny-lonk, en par moških, en par otroških in en par ženskih flor nogavic, pa mu še ostane 64 dinarjev. Za vsoto, ki je bila prej potrebna za nakup prešite odeje, dobi danes kupec poleg odeje še dve rjuhi. -
60-letnica socialističnega časopisja na Slovenskem
Dne 2. novembra letos je preteklo 60 let, odkar je začel izhajati prvi socialistični list na Slovenskem, "Delavec," ki je v svojem podnaslovu jasno izpovedal svoj namen:
"List za interese slovenskega delavskega ljudstva."
List je urejal Josip šimnovec, izdajal pa ga je Anton Grablo-vic. "Delavec" je izhajal šest let. V tem času pa je imel dosti težav. Preganjale so ga oblasti, napadali nasprotniki in bil je se-
veda neprestano v denarnih stiskah. Najprej so "Delavca" tiskali v Narodni tiskarni v Ljubljani, kmalu pa je tiskarna pogodbo odpovedala in "Delavec" je moral v Zagreb, kjer so ga tiskali v Srbski štampariji. Tam je bil spet preganjan in spet se je moral seliti, zdaj na Dunaj v tiskarno Fr. Martineks.
Tam se je menjal tudi značaj lista—iz političnega je postal strokovni časopis. Dobil je nov podnaslov: "Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrt-nijskih delavcev. Njegov lastnik pa je bilo Društvo prometnih služabnikov avstrijskih. Tako je postal "Delavec" prvi slovenski železničarski list. Leta 1907 se je končno preselil v Trst, kjer ga je tiskala tiskarna Tomasich.
Leta 1898 je "Delavec" prenehal izhajati. Zamenjal ga je "Rdeči prapor," ki je že imel podnaslov: "Glasilo jugoslovanske socialne demokracije" in geslo : "Kdor ne zna svobodno misliti, ne more se boriti za svobodo!"
Slovenija je praznovala "Poštni teden"
Od 8. do 15. novembra je bil v Sloveniji propagandni poštni teden. V Ljubljani so imeli poštar> ji v tem tednu kar tri razstave ter razne druge prireditve. Glavna pošta je v tem tednu žigosala pošiljke s posebnim žigom. Nečloveška izkoriščanja zaostalih viničarjev
Okrajna komisija za zemljiški sklad v Ptuju, ki pripravlja odločbo za odkup zemlje od velikih kmetov, je s svojimi podkomisijami morala rešiti in raziskati na tisoče grdega izkoriščanja viničarjev.
Veliki kmet Lenart iz Velovla-ka v ptujski občini je svojega viničarja Janeza Šarija*", ki mu gara že polnih 20 let, ves čas plačeval samo s "špani," ki so jih uporabljali še v času Marije
Terezije veleposestniki za "plačevanje" svojih delavcev. To je majčken kos pločevine z napisom : 1 T ali le T, kar pomeni 10 delovnih dni ali "tabrhov." Vsako leto je Janez Šari naredil gospodarju 250 do 300 delovnih dni. Za to garanje v vseh letih ni dobil niti dinarja, ampak je imel pri gospodarju v dobrem prav toliko "španov." Dobil pa ni niti "španov,' niti denarja. Za celoletno garanje mu je izko-riščevalni Lenart dal kos hleva, 20 oralov sadovnjaka, stelje in nekaj drv. Vse to pa se je kmetu Lenartu zdelo še preveč za celoletno delo njegovega viničarja in sta končno obračunala tako, da je ostal lani še celo opeharjeni viničar kmetu dolžan celih 40 delovnih dni. Viničar Janez Šari ima 14 otrok, ki so zrasli ob največjem garanju in pomanjkanju ter se sami dokopali do kruha. Trije najmlajši pa so še nepreskrbljeni.
V Grosuplju so ustanovili "društvo prijateljev mladine"
Na ustanovnem občnem zboru je bilo prisotnih 160 mater in očetov, ki so ustanovitev društva toplo pozdravili. Želja vseh je bila, da bi skupno s profesorji in učitelji reševali razna vzgojna vprašanja, ki se ne tičejo le šolske mladine, temveč tudi predšolskih otrok ter mladine, ki je že zapustila šole. Ljubljančani so iz leta v leto bolj žilavi
V letih do 1918 do 1922 je bilo v Ljubljani povprečno 13 rojstev na 1,000 prebivalcev. Leta 1923 pa je ta številka poskočila na 16 rojstev na 1,000 prebivalcev. To je bila najvišja številka v stari Jugoslaviji. V letih 1925, 1934, 1940, 1945 je bilo v. Ljubljani več smrtnih slučajev kakor rojstev. Poslej pa so rojstva po-rf stopoma naraščala. Leta 1950 se je rodilo že 27 otrok na 1,000 prebivalcev. Obenem kažejo statistični podatki, da v Ljubljani stalno pada število smrtnih slu-
čajev. Leta 1952 je v Ljubljani znašalo število smrtnih slučajev komaj 7.73 na 1,000 prebivalcev, kar je najnižje število, odkar stoji Ljubljana. Tudi umrljivost otrok se je po osvoboditvi zelo zmanjšalo, kar je vsekakor zasluga zboljšanja zdravstvenih razmer.
Leta 1945 je bilo v Ljubljani 1,000 ljudi bolnih za nalezljivimi boleznimi, lani pa le 395. Pri teh boleznih niso vštete ošpice, oslovski kašelj in sploh tiste otroške bolezni, ki jih prej ali slej preboli vsak otrok. Ves čas po osvoboditvi je v Ljubljani obolelo na davici 621 otrok, od katerih jih je umrlo 17. Uvedba splošnega cepljenja proti davici se je zelo dobro obnesla. Lani je obolelo v Ljubljani za davico le 16 otrok in to le tistih, ki niso bili cepljeni. Smrtnega primera za davico pa v Ljubljani že tri leta ni bilo.
(Slovenska izseljenska matica)
V NAJEM
3 OPREMLJENE'SOBE
se odda v najem, pripravno za pečlarje.
Vpraša se na 5812 St. Clair Ave., zgoraj
Stanovanje s 5 sobami
se odda v najem pošteni družini. Nahaja se na E. 72 St. v bližini St. Clair Ave., zgoraj.
Za podrobnosti pokličite RE 2-9595
Sobo se odda v najem mirni, pošteni ženski.
Blizu trgovin in transportacije. Vpraša se na 11101 REVERE AVE. ali pokličite DI 1-8029
NAPRODAJ
Proda se trgovski prostor s stanovanjem s 4 sobami.
VSE NANOVO, DEKORIRANO.
Vpraša se na 16725 WATERLOO RD., zadaj IV 1-5549
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
Ženske 15 Denier, 51 Gauge Full Fashioned
NYLON NOGAVICE
Tudi 30 Denier — 45 Gauge Business Sheer
Ko hočete lepoto nog . . . gladko čisto nylon . . . dobro mero . . . vprašajte za naše "Cold Mark" fbll fashioned nogavice! Nogavica, ki je lepa in udobna za nošo! Srednje ali ekstra dolgi v vseh novih barvah. Mere 8Hi do 1 1. Primerno darilo za dati . . . izvrstno za prejeti!
Poštna in telefonska naročila sprejeta za 2 ali več parov v soboto do 6. ure in v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.—Pokličite CHerry 1-3000
The May Co.'s Basement oddelek z ženskimi nogavicami
Še ena pošiljka pravkar dospela!
Dec j!, otroški, dekliški, deški in za odrasla dkleta
DO
.95 ZNANEGA
IZDELKA
CEVUl
Baš ob času za praznike! 1200 parov čevljev znanega izdelka po zelo znižanih cenah. Vsak stil in tip, katerega si morete zmisliti! Izberite si po en par za.vsakega v družini. Vi, veste kako imajo radi te nove čevlje!
The May Co.'s Basement oddelek s čevlji
STRAN
ENAKOPRAVNOST
L. N. TOLSTOJ
RODBINSKA SREČA
(nadaljevanje)
—Tudi meni je dobro,—sem rekla, toda težko mi je prav radi tega, ker je vse pred jnano tako lepo. V meni je vse tako neurejeno, neizpolnjeno, vedno se mi nečesa hoče, pred menoj je pa vse tako prelepo in pokojno. Ali se pri tebi res ne spaja z uživanjem prirode nekakšna žalost, kakor da si želiš nekaj, kar je minilo?
Dvignil je roko z moje glave in je nekoliko pomolčal.
—Da, prej sem imel tudi jaz take stvari, posebno spomladi, —je dejal, kakor da kliče spomine.—In sem tudi posedal po cele noči v željah in nadah, in kako lepe noči! . . . Toda tedaj je bilo vse pred menoj, zdaj je pa vse za mano; sedaj je zame dovolj tega, kar je, in dobro mi je,—je končal tako uverjenoma-lomarno, da sem morala verjeti, da govori resnico, čeprav so me njegove besede bolele.
—In si ničesar ne želiš?—sem ga vprašala.
—Nič nemogočega,—je odgovoril, uganil je moje čuvstvo.— Ti na primer si močiš glavo,— je pristavil in me pobožal kakor otroka po laseh,—zavidaš i listju i travi, ker jih moči dež, ti bi bila rada i listje i trava i dež. Jaz se jih pa samo veselim, kakor vsega na svetu, kar je lepo, mlado in srečno.
—In ti ni ničesar prešlega žal? —sem ga vpraševala dalje; čutila sem, da mi postaja vse težje in težje pri srcu.
Zamislil se je in je spet umolknil. Videla sem, da je hotel odgovoriti popolnoma iskreno.
—Ne!—je odvrnil kratko.
—Saj ni res, saj ni res!—sem spregovorila, se okrenila k njemu in mu pogledala v oči.—Ni ti žal preteklega?
—Ne!—je ponovil še enkrat, —hvaležen sem zanj, toda žal mi ga ni.
Toda ali ne bi hotel, da bi se povrnilo?—sem rekla.
Obrnil se je v stran in je jel gledati na vrt.
—Ne želim, kakor si ne želim, da bi mi zrastla krila,—je rekel. —To ni mogoče!
—In ne popravljaš preteklega? ne obtožuješ ne sebe ne mene?
—Nikdar! saj se je vse obrnilo v najboljše.
—Poslušaj!—sem rekla in se dotaknila njegove roke, da bi se ozrl k meni.—Poslušaj, zakaj mi nisi nikoli rekel, da želiš, da bi živela tako, kakor ti hočeš, zakaj si mi dajal svobodo, kije nisem znala uporablajti, zakaj si me nehal učiti? Če bi ti hotel, če bi me ti drugače vedel, bi ne
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FOR SALE
CHRISTMAS GIFTS — Perfumes, accessories, custom jewelry, pens, toys, etc. Attention dealers, lodges, clubs, churches, manufacturing plants, unions, beauty stores and agents. Wholesale only. — P. F. BALAS & CO., 608 S. Dearborn., WA 2-1944
DOMESTIC FEMALE
Nice Suburban Home needs RESPONSIBLE HOUSEKEEPER. No laundry or windows. Must like children. Excellent salary. Stay.
FOrest 9-8292
bilo ničesar, ničesar,—sem mu rekla z glasom, v katerem seje silne je in silneje izražala hladna nejevolja in očitek, ne pa prejšnja ljubezen.
—Česa bi ne bilo?—je rekel in se je začuden obrnil k meni,— saj tako ničesar. Saj je vse dobro. Zelo dobro, —je pristavil s smehljajem.
"Ali res ne razume ali kar je še hujše—noče razumeti?" sem pomislila in solze so mi stopile v oči.
—Ne bilo bi tega, da bi bila kljub svoji nekrivdi od tebe kaznovana s tvojo ravnodušnostjo in celo s prezirom,—sem se nenadoma izpovedala.—Ne bilo bi tega, da bi mi brez vsake krivde odvzel vse, kar mi je bilo drago.
—Kaj pa govoriš, duša moja! —je rekel, kakor da ne razume, kaj da govorim.
—Ne, pusti me, da povem . . . Odvzel si mi svoje zaupanje, ljubezen, celo spoštovanje; kajti po tistem, kar je bilo, ne morem verjeti, da me zdaj ljubiš. Ne, jaz moram vse hkrati povedati, kar me že tako dolgo muči,— sem ga spet prekinila.—Kaj sem mar kriva, če nisem poznala življenja; ti pa si me samo pustil iskati . . . Ali sem jaz kriva, če se sedaj, ko sem sama spoznala, kaj je potrebno, že celo leto ubijam, da bi prišla nazaj k tebi, ti pa me odrivaš, kakor da ne razumeš, kaj hočem; in vse to delaš tako, da ti ni mogoče ničesar očitati, jaz sem pa kriva in nesrečna! Da, ti me hočeš spet pognati v tisto življenje, ki je zakrivilo mojo in tvojo nesrečo.
—S čim pa sem ti vendar to pokazal?—je vprašal z iskrenim strahom in začudenjem.
—Ali nisi včeraj govoril, sploh pa vedno trdiš, da se tukaj ne bom mogla vživeti in da se bova morala na zimo spet preseliti v Peterburg, ki ga ne morem videti? — sem nadaljevala. — Mesto, da bi mi pomagal, se izogibaš vsaki odkritosrčnosti, vsaki iskreni, nežni besedi z menoj. In potem, ko bom popolnoma padla, mi boš očital in se boš veselil mojega padca.
—Stoj, stoj,—je rekel strogo in hladno,—to, kar zdaj govoriš, to pa ni lepo. To dokazuje samo, da imaš slabo čuvstvo do mene, da me ne...
—Da te ne ljubim? govori! govori!—sem končala in solze so se mi udrle iz oči. Sedla sem na klo-pico in si z robcem pokrila obraz.
"Tako me je torej razumel!" sem premišljevala in skušala zadržati ihtenje, ki me je dušilo. "Končana, končana je najina prejšnja ljubezen," je govoril neki glas v mojem srcu. Mož ni stopil k meni in me ni utešil. Užalilo ga je, kar sem rekla. Njegov glas je bil pokojen in suh.
—Ne vem, kaj mi prav za prav očitaš,—je pričel,—če mi očitaš, da te nisem tako ljubil, kakor sem te prej . . .
—Ljubil!—sem spregovorila v robec in grenke solze so še obilne je vrele nanj.
—Tedaj je tega kriv čas in midva sama. Vsakda doba ima svojo ljubezen . . . Pomolčal je za trenutek.—In ali naj ti povem vso resnico, ko že zahtevaš odkritosrčnost? Kakor sem tisto leto, ko sem te spoznal, pre-bdel cele noči z mislimi nate in sem sam delal svojo ljubezen in je ta ljubezen rasla v mojem srcu, prav tako sem i v Peterbur-gu in v inozemstvu prebdel grozne noči in sem razbijal in rušil to ljubezen, ki me je mučila. Nisem rušil ljubezni, marveč samo
tisto, kar me je mučilo; pomiril sem se in te vseeno ljubim, toda z drugo ljubeznijo.
—Da, ti to imenuješ ljubezen, toda to je muka,—sem spregovorila.—Zakaj si mi dovolil živeti v družbi, če se ti je zdela tako škodljiva, da si me j en j al ljubiti radi nje.
—Zakaj nisi vporabil svoje ob-
—Ne družba, draga,—je rekel, lasti,—sem nadaljevala,—zakaj me nisi zvezal, ubil? Bilo bi mi bolje, kakor pa izgubiti vse, kar je tvorilo mojo srečo, bilo bi mi dobro in ne bilo bi me sram.
Spet sem zaihtela in si pokrila obraz.
Tedaj sta prišli Katja in Sonja veseli in mokri med glasnim govorom in smehom na teraso; ko sta naju zagledali, sta utihnili in sta takoj odšli.
Ko sta odšli, sva dolgo molčala; iz jokala sem se in postalo mi je lažje. Ozrla sem se nanj. Sedel je s podprto glavo in je hotel nekaj odgovoriti na moj pogled, pa je samo težko vzdihnil in se znova naslonil na roko.
Stopila sem k njemu in mu potegnila roko od obraza. Njegov pogled seje zamišljeno obrnil name.
—Da,—je povzel, kakor da nadaljuje svoje misli.—Vsi, posebno pa ve ženske, moramo sami preživeti vso nespamet življenja, da se lahko povrnemo k življenju samemu; drugim pa človek ne more verjeti. Ti takrat še zdavnaj nisi preživela tiste dra-žestne in mile nespameti, nad katero sem se jaz opajal v tebi; in pustil sem te, dk si jo preživljala, in sem čutil, da te nimam pravice ovirati, čeprav je zame tisti čas že zdavnaj minil.
—Zakaj pa si z menoj preživljal to nespamet in si mi jo pustil preživljati, če me ljubiš?— sem rekla.
—Zato, ker bi mi ne mogla verjeti, tudi če bi mi hotela; sama si morala spoznati in si spoznala.
—Ti si prevdarjal, veliko si prevdarjal,—sem rekla.
—A malo ljubil.
Spet sva nekaj časa molčala.
—To, kar si pravkar rekla, je kruto, toda resnično,—je spregovoril in je nenadoma vstal in jel hoditi po terasi:—da, to je resnica. Jaz sem bil kriv,—je pristavil in je obstal nasproti meni: —ali bi si sploh ne smel dovoliti ljubiti te, ali pa bi te moral ljubiti bolj preprosto, da.
—Pozabiva, vse, — sem rekla boječe.
—Ne, kar je minilo, je minilo, vrnilo se ne bo nikoli več,—in njegov glas seje omehčal, ko je izgovarjal te besede.
—Vse se je že vrnilo,—sem rekla in sem mu položila roko na ramo.
Odstranil je mojo roko in mi jo je stisnil.
—Ne, nisem govoril resnice.
da mi ni žal preteklosti; ne; žal mi je zanjo, jočem po tisti nekdanji ljubezni, ki je ni več in ki jene more več biti. Kdo je tega kriv, ne vem. Ostala je ljubezen, toda ne več tista, ostalo je njeno mesto, ona pa je vsa razboljena, ni je več v nji sile in sočnosti, ostali so spomini in hvaležnost,
3. • • •
—Ne govori tako ... — sem mu segla v besedo.—Spet naj bo vse, kakor je bilo. Saj je mogoče? Da?—sem ga vprašala zroč mu v oči. Toda njegove oči so bile jasne, mirne in so—ne globoko gledale v moje.
Medtem ko sem govorila, sem že čutila, da je to, kar si želim in česar ga prosim, nemogoče. Nasmehnil se je z mirnim, krotkim in, kot se mi je zdelo, star-čevskim smehom.
—Kako si še mlada, jaz sem pa tako star,—je dejal.—V mpni ni več tistega, kar iščeš; zakaj bi se človek slepil?—je pristavil z istim smehljajem.
Molče sem stala poleg njega in v duši mi je postajalo mirneje.
—Ne bova se trudila življenje ponavljati,—je nadaljeval,—ne bova lagala sama sebi. Da pa ni več starih razburjenj in nemirov,—hvala Bogu! Midva nima-va več česa iskati in se razburjati. Našla sva že in sreče sva bila deležna dovolj. Zdaj se morava pričeti polagoma umikati in delati prostor temle,—je rekel in je pokazal na dojiljo, kije prišla z Vanjo na rokah in je obstala pri vratih na teraso.—Taka je ta stvar, moja draga,—je končal in je sklonil mojo glavo k sebi ter me poljubil.
A izza vrta je vse silneje in sla je vstajala dišeča svežost noči, zvoki in tišina so postajali bolj in bolj svečani, in na nebu so se vse olj na gosto prižigale zvezde. Pogledala sem ga v obraz in nenadoma mi je postalo lahko pri srcu, kakor da bi mi bil odvzet bolni nravni živec, ki mi je prizadejal toliko trpljenja. Mahoma sem jasno in mirno razumela, daje čuvstvo onega časa minilo za vedno, kakor čas sam in da bi ga bilo sedaj ne samo nemogoče vrniti, marveč da bi bilo to mučno in moreče. Sploh pa, ali je bil tisti čas, ki se mi je zdel tako srečen, res -tako lep? In kako zdavnaj, zdavnaj je že vse to bilo!
—Veš kaj, zdaj bo pa res že čas čaj pit!—je rekel in šla sva skupaj v sprejemnico. Med vrati sem spet srečala dojiljo z Vanjo. Vzela sem otroka v naročje, mu pokrila rdeče nožice, ki so se mu razodele, ga pritisnila k sebi in sem ga s prav lahnim dotikijajem ust poljubila. Otrok je kakor v snu zamigal z rokico in s štrlečimi nagubanimi prstki in je odprl motne očke, kakor da bi nekaj iskal ali kakor bi se hotel nečesa spomniti; nenado-
ma pa so se ti očki vstavili na meni, iskra misli je blisnila v njih, mehka ustka so se jela nabirati in so se odprla v smehljaj. "Moj, moj, moj!" sem pomislila in sem ga s srečno napetostjo v vseh udih prižela k sebi; le težko sem se premagala, da mu nisem prizadejala bolečine. In jela sem poljubljati njegove hladne nožice, njegovo telesce, rokice in glavo, kije bila prav komaj poraščena z lasmi. Mož je stopil k meni in jaz sem hitro skrila otrokov obraz in ga spet pokazala.
—Ivan Sergjejič!—je spregovoril mož in ga je s prstom pobožal pod bradico. Toda jaz sem spet hitro skrila Ivana Serg-jejiča. Nihče raz'en mene ga ni smel dolgo gledati. Ozrla sem se na moža; njegove oči so se smejale, ko so zrle v moje, in prvič po dolgem času mi je bilo lahko in radostno gledati vanje.
Ta dan seje končal moj roman z možem, staro čuvstvo je postalo drag, nepovraten spomin, novo čuvstvo ljubezni do otrok in do očeta mojih otrok je pričelo novo, toda že popoln-ma drugače srečno življenje, ki ga v tem trenutku še nisem preživela . . .
(K O NEC)
s E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 1561h STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprlo vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrne
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
CASH & CARRY
Posebna cena na vsem LOKALNEM PIVU Razne vrste vino - ale - šampanjec - nfiešana pijača - likerji Se prijazno priporočamo v naklonjenost ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejo mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd-NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
NAŠA IZJAVA!
Vsem prijateljem in odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost.
Danes kot vedno se lahko zanesete na kakovost našega blaga in na našo iskreno ter pošteno postrežbo.
V naši trgovini boste dobili najlepšo izbero vsakovrstnih zaves, znanih izdelkov kot "QUEENTEX," "DOUBLE LIFE," itd.
Naj vam služi naša trgovina za glavni stan vaših potrebščin za na dom.
PARKWOOD KOME FURNISHING
7110 St. Clair Ave.
EN 1-0511
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!

belaj

NAZNANILO IN ZAHVALA
V tihi žalosti naznanjamo, da se je od nas poslovila soproga, mati, stara mati, hči in sestra, naša ljubljena
Mary Belaj
rojena MODIC
Svoje blage oči je za vselej zatisnila v petek, 20. novembra 1953. Pogreb se je vršil v torek, 24. novembra 1953. Truplo je bilo položeno v družinsko grobnico na Lake View pokopališču.
Pokojna je bila rojena dne 27. januarja 1895 v Clevelandu, Ohio.
Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem številnim prijateljem in prijateljicam ter znancem, ki so pokojno v njeni dolgotrajni bolezni pogostokrat obiskovali in ji s pogovori lajšali prenašati mučnost bolezni.
Zahvaliti se želimo številnim obiskovalcem, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo številni prijatelji in prijateljice, ki so v znak čustvovanja okrasili s cvetjem njeno krsto in prostor, kjer je ležala.
Istotako se zahvaljujemo vsem onim, ki so v znak čustvovanja do pokojne izročili denarne prispevke v namenjene svrhe.
Izražamo našo iskreno zahvalo nosilcem krste.
Zahvalo naj sprejmejo številni prijatelji in znanci, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za prevoz udeležencev ob spremstvu na pokopališče. Enako se želimo zahvaliti vsem, ki so se udeležili pogreba in se od naše drage pokojne zadnjič poslovili ob odprtem grobu.
Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili čustvovanje z besedo, kartico ali dejansko.
Iskreno zahvalo izrekamo Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso uljudnost in vzorno uredbo ter vodstvo pogreba.
Ti pa, draga soproga, mati, stara mati, hči in sestra, počivaj v miru I Tvoje zavednosti in dobrodelnosti, katero si nam po človeško nesebično delila, ne bomo pozabili nikdar!
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog
OLGA, poročena CONWAY, hči
TIMMY, vnuk
KAROLINA MODIC, mati
JOHN, JOE, ANTHONY in ALBIN, bratje
ANNA MILAVEC, CAROLINE in
josephine McDonnell v Califomiji, sestre
Cleveland, Ohio, dne 10. decembra 1953.