Lstavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) N. Državno denarstvo. b) Pos red n i d a v k i. W posredniin davkom prištevamo: Carino, užitn i n o , k o 1 k o v i n o , o d r e d b i n o (t a k s e ), p r istojbine od pravnih opravil, cestarino, dohodke od puncevanja, davščino od točenja, trgovine in podrobn.e prodaje žganih opo j nih pi j ač, potem, v daljšem poinenu besede, so 1 n o saniotrštvo in samotrštvo s tobakom. Carino pobira državna uprava za uvoz raznega blaga iz inozernstva ali pa tudi za izvoz blaga v inozemstvo po določeni carinski tarifi. Kdor pošilja oziroma pripošilja blago, mora zaradi obdačenja pri dotionem carinskem uradu ulagati pisnieno izjavo. v kateri je natanko opisovati blago in ga imenovati z irnenom, s katerim se nahaja v zakonski carinski tarifi. Ni dovoljeno, da bi se posluževali drugih ali tujih imen; tudi ni dovoljeno, da bi se blago itnenovalo s kakim splošnim izrazoni. Malone z vsemi evropskimi državami ima Avstrija sklenjene pogodbe, vsled katerih so carine proste razne vrste blaga a*li pa se od njih pobira manjša davšeina. Katere vrste blaga pa so sploh proste, ali pogojno ali deloma proste carine, to natančno navaja zakon o carinski tarifi. Važnejše tuje države, iz katerih uvoz blaga v Avstrijske dežele nam prinaša največ dohodhov na carini, so: Nemčija, Francija, Angleško in Švica. Carina se plačuje v zlatu. Užitnina. To davščino je plačevati od žganja, od vina in mošta, od piva, od mesa, oziroma klalne živine; v zaprtih mestih pa tudi še od raznih drugih tvarin in pridelkov. Davščino od žganja je plačevati, če se žganje samo izdeluje ali pa če se tudi prodaja, in znaša 35 krajcarjev za vsako hektolitersko stopinjo alkohola. Kdor napravlja žganje izključno za domačo porabo, se oproščuje davščine. Sine pa za to porabljati tekom enega leta k večjemu 56 litrov žganja. Žgati srae samo na svojem posestvu. Dovoljenja mu je izprositi od deželne finančne oblasti. V to svrho mora javiti vsaj do 15. vel. srpana pristojnemu županstvu ali oddelku c. kr. finančne straže svojo prošnjo. Kadar hočeš žgati, ne da bi bil davščine oproščen, moraš 48 ur pred pričetkom to javiti c. kr. davčnemu uradu in ob enem plačati davščino. Ko si to storil, izroči se ti boleta, na kateri so napisane okolnosti, pod katerimi izvršuj kuhanje žganja. Natančno po tern predpisu se mora dotičnik odslej tudi ravnati, če ne, zapade kazni. Sicer pa veljajo v tem oziru tudi še druga splošna določila, katerih se je natančno držati slehernemu, ki kuha žganje. Davščina od vina in mošta, potern od mesa, oziroma klalne živine. To vrsto užitnine daje država navadno v zakup zasebnim podjetnikom ali pa prepušča pobiranje užitnine udeležencem dotičnega užitninskega okraja, v katerem le-ti plačujejo užitnino, proti pavšalni odškodnini. Le redkokdaj pobira državna uprava užitnino v svoji režiji in sicer tedaj, če so obravnave zaradi zakupa brezuspešne. Davščina se odmerja po tarifi. Davščino od piva je plačevati od količine kuhe in od alkoholovitosti pivne začimbe. Računa se z 16*7 krajcerjev za zaharometersko stopinjo in vsak hektoliter. Predno zaoneš pivo kuhati, treba to prijaviti c. kr. finančni straži in poleg tega naznaniti vse okolnosti, s katerimi naj se izvrši kuhanje. Po tej napovedbi pa se je poslej tudi natanko ravnati. Kolkovina, odredbina (takse) in pristojbine od pravnih opravil so davšoine iste vrste, saino da se v različnih slučaiih tudi na različen način odmerjajo in plačujejo. Imenujemo vse te vrste davščin z eno besedo: pristojbine. Pristojbini so podvržena: </) Vsa pravna opravila, s katerimi se zakonito veljavne pravice utemeljujejo, prenašajo, vtrjujejo, prenarejajo ali pa uničujejo, bodisi da prehaja lastninska pravica ali samo pravica do užitka in porabe nepremakljive reči, proti odškodnini ali brez odškodnine, na drugega upravičenca kupne pogodbe, menjahie pogodbe, preživitne pogodbe — bodisi da se daje premakljiva reo v dar in da se v tem mej živečim dariloem in podarjencem sklene pisniena listina ali pa če se — brez take pismene listine — podarjena reč izroči podarjencu še le po smrti darilčevi. b) Vsi prenosi premoženja tudi za sluoaj smrti —• dedinske pogodbe, ženitne pogodbe. c) Spričevala, trgovitiske in obrtne knjige. d) Vse vloge na vladarja, na državne, deželne in občinske zastope, na oblastva, urade ali uradne osebe, drugopisi, priloge in nadpisi teh vlog; vknjižba stvarnih pravic v javne knjige ali pa njih izbris; uradni izpiski, obsodbe in obvestila. Pristojbina se plačuje ali posredno, to je s kolkom, ali pa neposredno, to je pri c. kr. davčnern uradu. Imamo stalne pristojbine, pristojbine po lestvici in odstotne pristojbine. Vsaka kolkovanju zavezana listina mora biti spisana na papirju, na katerern je prilepiti kolek. Kolek se prilepi na prvi strani sleherne pole in se tako prepiše, da seže vsaj prva vrsta besedila oez njegov spodnji del. Tudi moraš kolek prej pritisniti na papir, predno listino zacneš pisati. Ce se nahajajo pod kolkora sledovi pisanja, tedaj ne velja listina kot kolkovana. Na ulogah, njih prepisih in prilogah pa je dovoljeno kolek prilepiti, ne da bi ga bilo treba prepisati. Razun v že napominanem slučaju se smatra listina kot nekolkovana, če del kolka manjka, če so posamezni deli raztrganega kolka na papirju zopet sestaviti, če kolek ni na predpisanem kraju prilepljen in če ni na svojem spodnjem delu s črnilora prepisan, kakor veli zakon. Ge listina ali spis sploh nista kolkovana ali pa sta premalo ali proti predpisu kolkovana, tedaj se predpisujejo pristojbinski poviški, ki se odmerjajo po znaku prikrajšbe na kolku. Odmera pristojbin se ravna po predpisih pristojbinskega zakona. Pristojbine, ki se plaoujejo neposredno, odmerjajo davčni uradi in c. kr. urad za odmero pristojbin, ki je za to posebej postavljen. Tu sem spada tudi pristojbinski namestek (ekvivalent), to je davšoina, ki se pobira od premoženja takozvane mrtve roke, oziroma njegovega donosa tekom vsakih deset let. Ta davšoina se za vsako desetletje naprej odmerja in predpisuje, vender pa v teku te dobe vsako leto le z eno desetinko to je s tistim zneskom plačuje, ki pripada na eno leto. Da se odmerja in predpisuje pristojbinski namestek, morajorr davčni zavezanci pred začetkom vsakega deset- letja, ki se sklada s koledarskim desetletjem, vlagati svoje napovedbe. Brezpogojno kolkovine prosti so naslednji čini in spisi: Akcepti na menicah, odstopi na državnih obveznicah, kuponi državnih vrednostnih listin, potrdila o vrnitvi predmetov, ki so bili v sodnem ali uradnem varstvu, zlasti potrdila o sprejerau vrnjenih varščin, jaračevin, poroštvenih listin i. dr.; dalje potrdila in pobotnice o plačani šolnini in kolegnini, o miloščinah in sploh o zneskih pod dveraa goldinarjema; razlastitvene listine, razkaznice varovancev, prehodni listi do osem dni. računi o potnih troških, spisi v kazenskem postopanju, knjižice sirot, spričevala o uboštvu i. dr. Trgovski računi — saldirani ali ne saldirani — so kolka oproščeni, če ne znaša znesek več kot 10 gld.; računi o zneskih čez 10 gld. do 50 gld. se morajo kolkovati s kolkom 1 krajcarja, računi o večjih zneskih pa s kolkorn 5 krajcarjev. Ge se saldirani raouni kot priloge porabljajo v uradno svrho, tedaj jih je kolkovati tako kakor pobotnice; računi o zneskih do 10 gld. pa so tudi tukaj kolka oprošoeni. Kolek se prilepi na papir, predno se račun spiše, in se pritisne na kraj, kjer se z besedilom računa more prepisati, vendar pa je prepovedano kolek prepisati z naslovom računa ali datumom ali pa s podpisom izstavljavčevim. Koledarji, ki so naraenjeni za tuzemstvo, ae morajo kolkovati s 6 krajcarji in sicer v vsakem slučaju, bodisi da obstoje zase, bodisi da tvarjajo samo del tiskanega spisa. Kolkovina se plačuje lahko neposredno in se da koledar le signirati, ali pa posredno, to je s kolkom, ki se prileplja na papir. Na kolek je vtiskati uradni pečat. Gasniki, ki izhajajo v inozemstvu in prihajajo v avstrijsko ozemlje, rnorajo biti kolkovani z 2 krajcarjema, domači časniki pa se kolkujejo z 1 krajcarjem.*) Kolkovine prosti so uradni in strokovni listi. Pri prornetu z vrednostnimi papirji plačevati je posebno pristojbino aii v kolkih ali pa se neposredno odpošilja na c. kr. blagajnico. Tudi od igralnih kvart je plačevati kolkovino. Kolkovani morajo biti tudi železnični vozni listi in menice. Kolik kolek je uporabljati ali koliko pristojbino je plačevati za posaraezni slučaj, o tem na drobno govori pristojbinski zakon in dotične posebne odredbe. Takse plačujejo uslužbenci, ki so z dekretom začasno ali pa stalno nameščeni v cesarskih službah ali v javnih in privatnih zavodih; takse plačujejo notarji za podeljena jim notarska mesta; tudi za podelitev privilegij je treba takso plačati i. dr. Kolke na drobno razpečavajo prodajalci, ki so navadno ob enem tudi trafikanti za tobak. Cestarina**) prinaša državi dohodke v svrho pokritja troškov za vzdržavanje državnih cest. Pobiranje cestarine daje država navadno v zakup in le tarn, kjer razpis zakupne obravnave niraa povoljnega uspeha, ima državna uprava pobiranje cestarine v lastni režiji. Cestarina se odmerja po določeni tarifi, katera je na vsaki mitnici na primernem kraju za upogled občinstva pribita. Tarifa razločuje vprežno živino in gnano živino, in po tej razliki določa svoto cestarine. Za pobiranje cestarine *) Vlada je nedavno predložila državnemu zboiu zakonski načrt, po katerem bi odpadel kolek na koledarje in časnike. **) Tudi cestaiino narneravajo opustiti. so postavljene mitnice — zatorej tudi izraz »mitnina". Kraj, kjer mora mitnica stati, je za vsak slucaj posebej določen. Mitnica je označena po mitniški zagraji (šrangi). Plačevanja cestarine so oproščeni prebivalci mitniškega kraja ali okraja in tisti, ki v mitniškem okraju izvršujejo kak obrt ali gospodarsko podjetje ali kmetujejo, četudi ondi ne stanujejo, glede živine, ki hodi na pašo ali katero gonijo napajat, ali podkovat, ali zdravit, ali na polje pri kmetiji i. dr. Dohodki od puncevanja zlatnine, srebrnine i. dr. niso velikega pomena, ker niso znatni. Davščina od točenja, trgovine in podrobne prodaje žganih opoj nih pijač. Za izvrševanje obrta je treba dovoljenja politične oblasti. Izvršuje se pa obrt lahko kot glavno ali pa samo kot postransko podjetje. Trgovina z žganimi opojnirai pijačami da mora biti omejena na zaprte posode, obsegajoče po največ 1 liter tekočine. Odmerjanje davščine se ravna po številu prebivalcev v tistem kraju ali selu, kjer se razpečava opojna tekočina in pa po tem, kakoršno je podjetje. Davščino je plačevati vsako polletje naprej. Oproščeno davščine je točenje in podrobna prodaja žganih opojnih pijac v vojaških šotorih zunaj stalnih poslopij, potera v lekarnah pri napravi zdravil in v planinskih kocah, ki so postavIjene na gorah kot zavetišča. Kdor začne obrt, mora štirinajst dni pred prioetkom to naznaniti, ustno ali pismeno, pristojnemu davčnerau uradu in ob enem plačati davščino Kadar pa poneha z obrtom, mora to pravočasno prijaviti. (Dalje prih.) Naši dopisi. Z Grorenjskega. (Spominske svetinje za učitelje) Iz treh preslavnih rodbin so se rodili do zdaj Avstrijskirn deželam in narodorn sloveči in raogočni vladarji. Njihovi slavni čini bodo živeli in sloveli, dokler po znanem reku: A. E. I. O. U. (Austria erit in orbe ultima) zgodovina s skoncem sveta tudi ne bo končala svojega vpisovanja v svetovno kroniko. Da bi bil pa kateri vladar osrečeval Avstrijo tako dolgo, kakor Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo, presvetli cesar Pranc Jožef L, to doživimo avstrijski narodi zdaj prvič.*) Ni čudo torej, da se tega redkega dogodka raduje in veseli vse, in da vse ugiblje in preudarja, kako naj bi se ta, za avstrijske podanike tako srečen praznik obhajal in praznoval. Razni stanovi tekmujejo o tem. Tudi slovensko učiteljstvo, kakor je obče znano, boče ovekovečiti to priložnost s »Cesarja Pranca Jožefa I. jubilejno ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem" in z ustanovitvijo nšolskega muzeja" ter pokazati svojo dinastično udanost in zvestobo do presvetlega cesarja. Enakih dokazov bo v Avstriji gotovo neštevilno. Guje se pa tudi o nasprotnera priznanju, ki bo od strani presvetlega vladarja došlo zvesto-udanim podložnikora. Tako bodo n. pr. vsi vojaki,**) aktivni in bivši, prejeli spominske svetinje. Da jira take odlike nihče ne zavida, je in ostane resnica. A človeka pa pri tem vendar nekaj z nekakirn žalnim čutom navdaja, to namreč, ker učiteljstvo menda nikogar nima, ki bi za kako, bodisi tudi še tako skromno priznanje vložil dobro besedo na merodajnem višjem mestu.***) Vojaški stan je vzvišen, iraeniten, težaven, tako tudi uradniški — toda tudi učiteljstvo se po svoji strani trudi po vseh močeh, odgojiti *) Cesar Friderik III., ki je umrl leta 1493., je vladal 58 let. Uredn. **) Tudi civilni uradniki. Uredn. ***) Povdarjali smo že v zndnji številki, da bi bilo pravično in prav, da se tudi zaslužnim učiteljem priznajo spoininske svetinje. Morda bi ne bilo napačno, če vloži naša ,Zaveza1' potoin vis. c. kr. dež. šolskega sveta prošnjo na naučno ministerstvo, da se v spnmin na jubilejno leto tudi učiteljstvu priznajo spominske svetinje. Uredn. državi zvesto-udane podložnike in navdušene prihodnje bojnike-borivce za cesarja, vero in dom. Upamo, da se nam zaradi naših skromnih želja ne bo očitala rnorda sebičnost Saj pravi pregovor: »Clovek, pomagaj si!" Poznali smo gospo, ki je dejala: »Ljubezen do bližnjega se začne v I. vrsti pri moji lastni osebi!" — Kar bo torej drugirn milo, bi bilo tudi nam učiteljem drago! — L. Iz radorljiškega okraja. Dne 2. rožnika je zborovalo naše društvo v Mošnjah. Ker pa do sloveče božje poti Marije pomagaj na Brezjah ni dlje ko četrt ure, se nas je zbralo na Brezju pred zborovanjem vcč tovarišev in tovarišic. Veličastna nova stavba, pa tudi že dozidan frančiškanski samostan poleg cerkve krase eden najlepših krajev naše Gorenjske, in vse vpliva na srce, da z zbranitn duhom počastiš \n se priporočiš Bogorodici. — Točno ob x/211. uri otvori g. predsednik Grčar v novi prelepi dvorazredni šoli zborovanje, pozdravi 15 tovarišev in tovarišic ter omeni, da ima današnje zborovanje posebni pomen, ker praznujemo letos 501etnico vladanja našega presvetlega vladarja Prančiška Jožefa I., in razna društva tekmujejo, kako bi bolj dostojno in slovesno praznovala 501etnico. Tem društvom se pridruži tudi naše in pozivlje prisotne, da zakličemo zaščitniku našemu trikratni ,,slava", kar se je zgodilo z navdušenjem. Nato poroča, oziroma sestavlja g. Rozman program bodočemu koncertu v proslavo 501etnice, ki bo v dan 19. listopada t. 1. v Radovljici. Odobri se sledeči program: 1.) Slavnostni govor — prolog. 2.) Cesarska pesein. 3.) Avstrija moja. Moški zbor. A. Nedved. 4.) Naše gore. Mešan zbor. A. Poerster. 5.) Cveterospev. Zberejo si ga pevci sami. 6.) Solo za sopran, bariton ali tenor. Kdor poje, si zbere pesein sam. S spremljevanjem. 7.) Kitica narodnih pesmi s spreinljevanjem klavirja. A. Foerster. Začetek ob 7. uri. Vstopnina prosta. Vstop dovoljen povabljencem. Gospod J. Medic, nadučitelj z Jesenic, poroča o spomineku rajneinu uoitelju A. Triplatu iz Koroške Bele. Sporninek bo sklesal iz kamena g. Vurnik iz Radovljice in bode visok približno dva metra. Cena mu bode prav nizka in pravi, da ne bode iskal izdelovavec prav nič dobička. Veljal bo 40 gld. Darovali bodo večjo vsoto njegovi prijatelji. Določi se, da se mu postavi spominek prvi četrtek meseca vinotoka iu da se daruje za rajnkega slovesna črna sv. maša. Napis na kamen določi odbor, ko dobi potrebna data. Ker imamo v našem okraju že več novih šol, se določi, da se prihodnje zborovanje vrši na novoustanovljeni šoli na Olšah poleg Podnarta. Predaval bo g. Fr. Lavtižar, učitelj v Kamni Gorici. Pri obedu v BOtoku" smo se prav prijateljski zabavali; počastil nas je s svojo navzočnostjo g. Iv. Berlic, župnik iz Mošenj. Oraenil je tudi, da so se razmere predrugačile in bodemo zopet lahko skupno delovali v izobrazbo, v dušni in materijelni prospeh našega naroda. Sicer pa je vedno z učitelji dobro shajal, ker je bil on in starejša duhovščina za slogo, ker le sloga med našima stanovoma rodi pravi sad izobrazbe. Jos. Korošec.