m 301. O ijubljonl, g torek, dne 31. decembra 1901 Leto xxxo. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26-— ■ —' 13'— za pol leta „ „ .. ta četrt leta „ „ 6 50 u en mesec „ „ 2*20 V upravništvu: /a celo leto naprej K 20 — za pol leta „ „ 10*— ta četrt leta „ „ 5*— za en mesec „ „ 1*70 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mrn): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i® v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s«" ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulkah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 12 strani. Širite, naročajte Joventn"! 1908. S samozavestjo stopamo v mladoletje. Ne zato, da bi se s svojim delom ponašali, temveč ker vidimo njega uspehe. Kot katoličani moremo zabeležiti, kar se skupnega kulturnega dela tiče, znatne pozitivne pridobitve. Ideja krščanske demokracije je prodrla na vsej črti. kjer pa še ni, tam je versko mrtvilo sledilo nepojmovanju novih družabnih idej, kakor n. pr. na Francoskem. Niso umeli, kaj bi jim lahko bilo v prid in zato sta Briand in Clemenceau z novo devolucijsko postavo celo mrtvece okanila za molitve. Poleg socialnopolitične preporoditve, ki je zlasti v Avstriji v dobi splošne in enake volivne pravice našla v prvi vrsti pripravljene in organizirane katoličane, pa so se poglobila tudi verska vprašanja, tako da po pravici lahko trdimo, da živimo ravno zdaj v času oživljene religiozne misli. To je pokazala kulturna debata v avstrijskem parlamentu. Dr. Krek in dr. Drexel sta tu dokazala, da moderna svetovna ideja katoličanom ni ovira za njihov nadaljni razvoj, temveč prilika, da se s tem, kar je na njej življenske moči, okoristijo. Tu res vlada neke vrste natorni izbor. V konkurenčnem boju duhov bo obveljalo, kar bo prilagodeno konečni težnji življenja: etični povzdigi človeštva. Materiali-zem in liberalizem sta propadla, ker sta bila izključna deduktivna, neempiriška sestava, nezmožna življenje omiliti, obogatiti in olepšati. Tudi med katoličani samimi so se pojmi razbistrili. Zadnja okrožnica »Pascendi domi-niči gregis« je označila mejo, ki je potrebna, da se razvojna smer katoliškemu kulturnemu delu ne izprevrže. V tem oziru je okrožnica v prvi vrsti normativnega značaja. Ločeni smo na eni strani od omejenega racionalizma, na drugi od lažimističnega »katoličanstva«, ki hoče religijo emancipirati od njenega razumnega temelja in jo poriniti v ponižni kot čustvovanja. Dva fetiša sta se na tla zrušila. Naši nasprotniki govorijo o krizah. Bore malo čutijo, kaj s tem pravzaprav trdijo. Slabo bi bilo in nenatorno, ako bi ne bilo kriz v tako vseobsegajočem organizmu. Take krize so dokaz prerajania. Kristološki bogoslovni prepiri, frančiškansko gibanje v srednjem veku, boj med avguštinizmom in aristoteliz- mom so nam dokaz za to. Ni čuda, da se na bohotno razvijajočem se drevesu pojavijo izrastki. Kaj so katoličani v preteklem letu vse storili na znanstvenem polju! In to niso bili morebiti tendenčno-apolegetični proizvodi, kakor se čestokrat očita, ampak pridobitve, ki se morajo uvrstiti kot neobhodna gibala v tok modernega prosvetnega dela. Zato bilanca za katoličane v preteklem letu ni bila neugodna. V Nemčiji se svobodo-miselcem ni posrečilo razdreti centrum in vneti kulturni boj, na Angleškem se protikon-fesionalna šola ni mogla uveljaviti in zdi se, da bo delila svoj čas usodo zdaj vladajoče stranke, na Španskem so zapustili pot francoskega katolicizma in se lotili organizatorič-nega dela med ljudstvom, v Italiji se sirovi gonji svobodomiselcev proti duhovništvu ni posrečilo katoličanom vzeti eno samo pozicijo. V Rusiji kaže izgled junaškega škofa vilnskega, barona Roppa, da je katoličanstvo sredi splošnega družabnega in etičnega propada ostalo nedotaknjeno, v Ameriki, Švici in skandinavskih državah pa vživa cerkev svobodo, kakoršna ji gre kot družbi, ki ima od države neodvisni smoter in lastna sredstva za to, da ga doseže---— Kaj pa v naši deželi? Politični liberalizem je opravil, kulturnega pa itak nikoli ni bilo. Zdaj se vlači okoli nas oštarijski liberalizem, liberalizem klafača, dacarja iz Cankarjeve »šentflorijanske doline«. Do njega ni mostu, kakoršen bi bil lahko med nami in poštenim svobodomiselstvom. Za liberalizem, ki hujska in blati, ker mu lastnih misli manjka, ni prostora med nami. Novo leto bo stalo v znamenju deželnozborskih volitev. Delati prognoze nima nobenega pomena: vedno so pomanjkljive. Toda to je gotovo, deviza naših nadaijnih bojev je: Proti nevednosti in neiz-obraženosti! Zunanji! politika. Nemčija. — Francoska. — Belgija. — Rusija. Maroko. — Perzija. V Nemčiji politiki ne uživajo posebnega veselja ob praznikih, kajti konservativci in liberalci, ki so zdaj mesto katoliškega cen-truma vpreženi v vladni voz, se pridno prepirajo. Treba bo dovoliti nove davke — žga-njarski trgovinski monopol in davek na ci-garne banderole. Ce sc pa gre za denar, so tudi liberalni volivci občutljivi. Zato zahtevajo liberalni poslanci, da sc po iinančni moči posameznih držav nanovo urede matrikularne davščine. Na Francoskem je framasonski blok odobril Briandovo devolucijsko postavo, ki določa da so pobožne ustanove last države ne-glede na to, kedaj so bile cerkvi podeljene v upravo. § 14. te postave določa, da se država nima brigati za obveznosti, ki so z ustanovami združene. Tako so torej še mrliči za svoje molitve oropani od človekoljubnih svobodomiselcev. Radikalni svobodomiselc Sho-piteau je pri debati govoril o tej roparski postavi in vskliknil: »Iz nas hočete napraviti tatove — jaz pri tem nočem imeti nobenega opravka!« Njegov govor je tako zelo vplival da je za svoj protipredlog, naj se obveznosti izpolnjujejo, dobil 273 glasov, proti pa je bilo 314. Ponavadi ima vladni blok vedno na razpolago 400 glasov! Liberalni holandski »Al-gemeen Handelsblad« upa, da senat te postave ne bo sprejel in »tudi topot brzdal lakomno in nepravično počenjanje ix>slanske zbornice.« Menimo, da se liberalni list korenito moti. V Belgiji sc parlament in ministrstvo borita proti kralju Leopoldu. Kralj je namreč lastnik velike Kongo-države v Afriki, zdaj pa jo ima državi odstopiti. Noče pa sprejeti pogojev. V parlamentu bodo njegov pogodbeni načrt odklonili, uprli se :nu bodo liberalci in neka močna frakcija desnice, katero vodi minister Beernaert. Pa tudi ljudstvo je ogorčeno proti kralju, ki skoro nikoli ni v svoji domovini, ampak jx> svoji stari navadi veseljači po Parizu. Ce bodo torej nove volitve razpisane, gotovo ne bo noben kraljev pristaš izvoljen. Tudi izprememba kabineta Leopoldu ne bo koristila. Moral se bo seveda udati. V Rusiji se vse zanimanje osredotočuje okoli procesa proti braniteljema Port-Arturja, Steslju in Focku. Pravzaprav je majhnega pomena, če zdaj v procesu konštatujejo, koliko braniva je bilo v trdnjavi, kajti, čeprav je po vojaškoteoretičnih načelih verojetno, da bi se bil Port-Artur dal še nekaj časa braniti, je gotovo, da je bila njega usoda že zdavnaj pred vojsko zapečatena. Največja krivda Sfbsljeva temelji v vsem ruskem vojaškem šlendrianu in v predpripravah za obrambo. Ni bilo nobene discipline, nobene požrtvovalnosti in edinosti. Glavna priča je general Kuropatkin, ki pa o zatožencu ni podal nobene jasne slike, kar je zelo čudno. V Maroku so zdaj Francozi malodane neomejeni vladarji. Prodirajo od dveh strani, od Alžira in od Casabiancc. Sporazumeli so se v tem oziru s slabotnim pohotnežem, sultanom Abd el Azisom. Zdaj pripravljajo vojaški pohod v Kazba Medino, kjer se zbirajo uporniki. Nemčija je pasivna, pravijo, da ie ccsarja premotil spretni Edvard angleški, ki pa za Francoze gotovo nc dela zastonj. Druge velevlasti se v maroško afero nc vtikajo, dasi je Francoska očividno prekoračila svoj algeziraški mandat. Usodni nemiri se vršijo v Perziji (glej tozadevni članek na drugem mestu). V laseh sta si šah in parlament. Šah se je zazdaj udal: prisegel je vdrugič na ustavo, dal mu na razpolago posebno obrambeno stražo in svojo telesno kozaško brigado, ki je Perzijcem trn v očesu, podredil vojnemu ministrstvu. Rus- kim častnikom je moral odvzeti poveljstvo, poslujejo pa dalje kot inštrukcijski častniki. Parlament podpihujejo Angleži, ki bodo od tega spora brezdvomno imeli največji dobiček, kar bo v škodo Rusije. Baje ruski poslanik v Teheranu ni svoji nalogi kos. Angleški listi — v tem slučaju zeio sumljiv vir — pišejo, da tudi ljudstvo stoji na strani parlamenta, baje se je uprla cela provincija Aserbeičan. Angleži hočejo samodrštvo šahovo omajati. Rusija pa ga podpira. Ni izključeno, da vzlic nedavno sklenjeni angleškoruski pogodbi med tema državama zaradi Perzije v doglednem času izbruhne nevarni spor. Perzijske homatlje. (Šah Muzaffer Eddin. — Evropska potovanja. — Guvernerji. — PuntL — Anglija in Rusija.) Zadnji čas poročajo listi neprestano o nemirih in bojih v Perziji. Nismo samo kot časnikarji dolžni bravce informirati zaradi dejstev samih o vzrokih ondotnih zapletkov, temveč ker so tudi z ozirom na mednarodni politični položaj važni. Glede na Perzijo sta namreč Rusija in Anglija ne dolgo tega sklenili pogodbo. Kakor pa zdaj poročajo dobroin-formirani listi — n. pr. »Golos Pravdy« — igra Angleška nasproti svojemu zavezniku v Perziji dvoumno igro. Ni čuda, Angleži so bili vedno zdravi računarji in egoisti. Oglejmo si zdai perzijske razmere. Vseh homatij niso krive edinole intrige Angleške in Rusije, ampak bivši šah Muzaffer Eddin, ki je svojemu nasledniku, 351etnemu Mohamed Aliju zapustil popolnoma razrovano državo. Prejšnji vladarji, zlasti Nasr Eddin (1848—1896) so bili samodržci, ki so z železno pestjo vladali — in take vladarje rabijo Perzijci. Muzaffer Eddin pa je bil slabotnež in mehkužnež, kar je Perzijo upropastilo, zlasti zato, ker Angleži neumorno delajo na to, da država obnemore. Pomisliti treba, da perzijski šah ni obenem duhovni poglavar svojih podložnikov, ki so mohamedanci šijitskega veroizpovedanja, kakor sta turški in maroški sultan nad sunitskimi mohamedani, temveč le posvetni despot. Duhovna oblast je zdaj v rokah Mirze Abal Kazema. Vpliv fanatičnih reakcionarnih mohamedanskih svečenikov je zelo velik, ustavljajo se pa vsakeršni reformi. Če bi bil Muzaffer Eddin odločen mož kakor njegovi predniki, bi bil odpor molahov najbrž stri, toda bil je od opija in nenravnih ekscesov oslabelo bitje, dasi so nekateri njegovi nameni bili najboljši. Kadar je v Evropi najel posojilo, je dobro polovico porabil za svoje potovanje po Evropi, drugo pa so požrli dvorni uradniki, ki so povečini Turki iz pro-vincije Aserbaičan in z zaničevanjem gledajo na perzijsko šijitsko ljudstvo. Vojakom se plača po cela leta ni izplačala, kar seveda ni LIK6K. MrtveCeon roka. Francoski spisal Maupassant. Pred nekako osmimi meseci je povabil k sebi nekega večera moj prijatelj Louis R. nekoliko bivših gimnazijskih sošolcev; pili smo punč, pušili, pogovarjali se o umetnosti,slikarstvu, in vmes vpletali vesele anekdote, kakor je že to navada med mladimi ljudmi. Nakar se odpro vrata in v sobo plane kakor vihra eden mojih prijateljev. »Uganite, odkod prihajam!« zakliče. »Stavim, iz Mabilla.« odgovori nekdo. »Ne, preveč ni vesel; ravnokar si si denarja izposodil, svojega strica pokopal, ali pa uro zastavil,« reče drugi. »Pijan si,« pravi tretji, »in ker si tukaj zavohal punč, si prišel, da z nami dalje popivaš.« »Motite se; prihajam iz D. v Normandiji, kjer sem bil osem dnij in odkoder vam prinašam velikega zločinca, katerega vam hočem predstaviti z vašim dovoljenjem.« Po teh besedah je izvlekel iz žepa pri členkih odsekano roko; ta roka jc bila strašna, črna, posušena, jako dolga in skrčena; izvan-redno močne mišice so bile od zunaj in znotraj zvezane s pergamentno Ijožo: rumeni in ozki ■ohti na prstih so bili še ohranjeni. Vse to je dišalo po zločinu. »Pomislite,« reče moj prijatelj, »da so ne- davno prodajali zapuščino nekega starega čudaka, ki so ga imeli vsi za čarovnika; — vsaj govorilo se je, da je vsako soboto zvečer jahal na metli na Klek, da se je pečaJ s čarovnijo in da je znal zakleti živino, da je dajala zeleno ali modro mleko, kakor se mu je ravno zljubilo. Največje veselje je napravljala temu čudaku ta-le roka, ki je bila last, kakor je zatrjeval, velikega zločinca, ki je bil obešen leta 1736., ker je najprej na glavo vrgel v vodnjak svojo ženo in nato župnika, ki ga jc poročil, obesil v cerkvenem stolpu. Po tem dvojnem zločinu je hodil po svetu in v svojem kratkem, a burnem življenju še oropal dvanajst potnikov in zažgal dvajset menihov v nekem samostanu.« »Kaj hočeš vendar početi s to roko?« smo zaklicali vsi. »Za ročaj mi bo pri zvoncu ob vratih v moje stanovanje, da bom strašil ž njo svoje upnike.« »Dragi prijatelj,« reče Henri Smith Soly, skrajno flegmatičen Anglež, »jaz mislim, da ta roka ni ničesar druzega. nego na nov način posušeno indijsko volovsko meso; svetujem ti, da si ž njo skuhaš juhe.« »Ne šalite sc. gospodje,« pravi neki medi-cinec, že napol pijan, z največjo ravnoduš-nostjo, »in čc ti smem dati dober svet, Pierrc, pusti ta del človeškega telesa spodobno pokopati, čc nočeš, da ga zahteva od tebe njegov bivši posestnik; in mogoče je, da ima ta roka slabe navade, kajti poznaš vendar pregovor: Kdor je moril, mori dalje.« »In kdor je pil, pije dalje,« reče Kučegaz-da in natoči tnedicincu velik kozarec punča. Ta ga izpiie v enem dušku in se nato do ne- zavesti pijan zvrne pod mizo. Vse je prišlo v smeh in Pierre je dvignil kozarec, se priklonil pred roko in dejal: »Piiem na bodoči obisk tvojega gospodarja.« Pogovor se ie obrnil na druge stvari in nato smo se ločili. * * * Drugi dan okoli dveh sem šel k svojemu prijatelju. Čital je in pušil. »No, kako se imaš?« ga vprašam. »Prav dobro,« mi odgovori. »In tvoja roka?« »Moja roka! Saj si jo videl ob vratih, kjer sem jo pripel ob zvonec včeraj zvečer, ko sem prišel domov. Le pomisli, neki bedak je, da bi me ostrašil, o polnoči zvonil ob mojih vratih; vprašal sem, kdo da jc; ker mi pa nihče ni odgovoril, sem zopet legel v posteljo in zaspal.« V tem trenotku je zazvonilo. Vstopil je, ne da bi pozdravil, hišni gospodar, surov in skrajno nesramen patron. »Gospod,« je rekel mojemu prijatelju, »prosim vas, da takoj odstranite mrtvaško kost, ki ste jo pripeli pod zvonec, če ne. vam odpovem stanovanje.« »Gospod,« mu odvrne Pierre jako dostojanstveno, »vi žalite roko, ki tega ne zasluži; vedite, da je bila last nekega iako visokega gospoda.« Gospodar se je obrnil in odšel, kakor je vstopil. Pierre mu je sledil, odvezal roko in jo privezal na zvonec svoic spalne sobe. »Ta roka.« reče, »je bolie nego »Memento mori« trapistov, kajti vsak večer, predno bom zaspal, mi bo vdihnila resne misli.« Čez eno uro sem se vrnil v svoje stanovanje. • * * To noč sem jako slabo spai; bil sem nervozen, razburjen in večkrat sem skočil iz spanja; v nekem trenotku se mi je celo zdelo, da se je priplazil v sobo neki možak, in vstal sem ter pogledal v omare in pod posteljo. Okoli šestih zjutraj, ravno, ko sem hotel dobro zaspati, me je vrgel iz postelje močan udarec na vrata. Bil je sluga mojega prijatelja, ki je tre-ščli v sobo napol oblečen, bled in tresoč se. Ihte jc vzkliknil: »O gospod, mojega ubogega gospoda so umorili.« V vsej naglici sem sc oblekel in tekel k Pierru. Hiša je bila polna ljudi. Vse se je prepiralo, prerivalo, vsak je govoril in razlagal dogodek po svoje. Z veliko težavo sem prišel do njegove sobe. Vrata so bila zastražena; imenoval sem svoje ime in spustili so tne notri. Štirje policijski uradniki so stali z beležnicami v roki, sredi sobe, preiskali vse, tiho govorili med seboi in vse zapisavali; ob postelji, kier je ležal Pierre nezavesten, sta sedela dva zdravnika in se menila. Pierre ni bil mrtev, a strašno jc izgledal. Njegove široko odprte oči so zrle z veliko grozo na nekaj strašnega, nepoznanega; njegovi prsti so bili skrčeni; njegovo telo je blo od brade doli pogrnjeno s prtom, ki sem ga dvignil. Na vratu jc imel vtiske nohtov, ki so se zarili globoko povečalo njihovih simpatij do šaha. Šah je guvernerska mesta po provmcijah prodajal tistemu, ki mu je daJ jamstva, da mu bo kar največ davkov iztirjal. Zadnje evropsko potovanje umrlega šaha je stalo štiri milijone frankov, kar je za finančno izžeto Perzijo ogromna vsota. Do meje ga je spremilo 5000 ljudi, med njimi vse haremske žene in mnogo klativitezov, ki so plenili, kamor so prišli. Ker prometni minister ni mogel -spraviti skupaj dovolj kamel in konjev, ga je šah dal po pod platih nabiti - kazen, katera se v Perziji odmeri vsakemu stanu, od berača počenši do velikega vezirja. Guvernerji so šahu poslali velike vsote, da ni potoval skozi njihovo ozemlje. Vsled slabih letin jc ljudstvo stradalo, šah pa si je nabavil državnega fotografa, ki je vlekel letno plačo 40.000 M. Zadnja leta je šahu huda predla. Ker jc bil vedno suh, se je Angležem posrečilo pripraviti ga do tega. da je za neznatno ceno prodal tobačni monopol neki angleški tvrdki. To je ljudstvo, ki si ni moglo predstavljati, kako naj nadvse priljubljeni tobak prejema iz rok »prokletih krščanskih psov«, tako razkačilo, da je nastal punt. Šah je moral monopol zopet Angležem odkupiti za osem milijonov mark, ki jih je seveda moral vzeti na posodo od Angležev samih. Punt so netili svečeniki. Zelo se je ljudstvu zameril, ko se ni osebno udeležil bei-ramske slavnosti, najbrž iz strahu ne. Nejevolja je prikipela do vrhunca, ko je na prigovarjanje Rusov ustanovil v svojo vrsto 2000 mož močno kazaško brigado. Častniki, uniforme in povelja so bila ruska. Parlamentarna vlada, ki jo je naposled uvedel, ni bila piškavega oreha vredna. Bivši francoski po-slaniški tajnik v Teheranu, Lustachc de Lo-rey pripoveduje v ravnokar izišli knjigi o Perziji (Oueer Things Aboul Persia, London 1907), da je šah po celi svoji državi dal postaviti poštne nabiralnike, v katere naj bi ljudstvo vrglo svoje pritožbe proti uradnikom in ki so bili zapečateni s šahovim pečatom. Guvernerji so pa k nabiralnikom postavili vojake, ki so vsakogar, ki je hotel vreči vanje svojo pritožbo, prepodili in povrh še pretepli. Kajti, dasi je v Perziji šah samodržec, delajo uradniki, kar se jim poljubi! Tako je n. pr. sin sedanjega šaha Bil es Sultan, ko je bil živ še Muzafer Eddin. ustanovil kot guverner v Ispahanu na jugu samostojnio državico. Vojakom je dal za poveljnike angleške častnike iz Indije in jih tako izborno izuril, da šah proti njemu ničesar ni mogel storiti. Sedanji šah, njegov oče, ga je zvijačnim potom spravil v Teheran in ga zaprl. Med tem časom je razpustil par polkov svojega nepokor-nega sinčka, druge prestavil v oddaljene province in si prisvojil topove. Nato je sina izpustil in mu zopet podelil guvernerstvo v Ispahanu. Največji državnik Perzije, veliki vezir Amin es Sultan je pod umrlim šahom imel vso oblast v svojih rokah in šah je bil brez najmanjše moči proti njemu. Na prigovarjanje tujih poslaništev je naposled bil izobčen in je živel v Londonu. Sedanji sultan ga je zopet poklical v deželo, da z eneržijo reši, kar se še da rešiti. Šejki, glavarji nekaterih skoroda neodvisnih rodov šahu dostikrat niso hoteli davkov plačevati. Ako je ta nazadnje poslal vojake, so jih večkrat natepli, jim vzeli orožje m napol nage poslali »kralju vseh kraljev« nazaj. V enem oziru pa je »senca Alahova, vzvišeni in solncu podobni vladar, kojega sijaj presega blesk zvezda«, res neodvisen, sme namreč neomejeno prodajati redove in naslove. Vse, kar se okoli šaha plazi, se imenuje vezir. Med drugimi imajo tudi vezirja nad vsemi osli in kamelami in vso tovorno živino. Veliki vezir je minister za zunanje zadeve, najvišji sodnik in finančni upravitelj obenem. Davek je v Perziji dvojen: Malliat in Sadir. Malliat znaša petino vseh žetev in vso carino za uvoz in izvoz, sadir pa je izvanredni davek, kateri pa večinoma izgine v žepih guvernerjev, ki ga pobirajo tudi trikrat na leto, če jim kaže. Ostali najvišji uradniki so naib el hukuma, podguverner, kalantar, mestni glavar in kadoga, policijski ravnatelj. Lastninska | in zapuščinka vprašanja, zakone in ločitve rešujejo molahi, svečeniki po koranu. V vaseh je edini sodnik kadi, ki svojevoljno odloča. Kazni so sledeče: pretepanje po podplatih, odrezavanje nosu in ušes in obglavljenje. Velike hudodelcc privežejo pred top in razstreie ali pa iih zakopljejo v blato. Novi šah Mohamed Ali je jel pošiljati v proviincije izobražene može za guvernerje. Kaj se je zgodilo? Ljudstvo jih zaničuje, jim plačuje komaj četrtino davkov, zločinci se pa množijo. Šahu zdaj dela težave še parlament, ki je sestavljen iz najrazličnejših elementov od evropsko izobraženih mož do navadnih falotov, je vse v njem zastopano. Kako bo šah s parlamentom opravil, od tega je usoda Perzije zdaj odvisna. Kaj iz tega nastane, bo prihodnjost pokazala Najbrž pa bodo od vsega imeli dobiček le Angleži, eventualno Rusi, ako bodo diplomati. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 30. dec. Predsedstvena naznanila. Seji predseduje župan, ki imenuje za zapisnikarja občinskega svetnika Kozaka in Malega. Tvrdka Moskovič je podarila mestnemu ubožnemu zakladu 50 K- Vodstvo Klizabetne bolnišnice se zahvaljuje za redno podporo 1000 K in izredno podporo 500 K. Zapisnik zadnje seie se prečita in odobri v prihodnji seji, ker še niso rešeni vsi sklepi. Mestno loterijsko posojilo. Proračun mestnega loterijskega posojila ljubljanskega izkazuje za leto 1908 pokritje s 187.485 K 15 v, potrebščino pa 138.187 K 65 v, prebitek pa z 49.297 K 50 v. Proračun amor-tizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila za I. 1908 izkazuje pokritja 1395.762 K 11 v. Proračun se odobri. Poroča občinski svetnik. Zvišanje plač mestnim delavcem. Poroča občinski svetnik Svetek. Sklene se: 4 delavcem se določi tedenska plača 24 K, 25 a 2 K 60. 15 & 2 K 40, 15 i 2 K 10, 25 a 2 K in 26 delavkam po 1 K 70 v na dan. To znaša na leto 69.216 K. Nadalje dobe bolni delavci pravico, da dobe ob času bolezni skozi 20 tednov podporo v višini 60% mezde, kar bi znašalo po izkušnjah na leto 1100 K. Zamenjava sveta za novo cesto. Obč. svetnik g. Svetek poroča o dodatnem županovem dopisu glede na sklep občinskega sveta o zamenjavi sveta Ceste na Ru-dolfovo železnico za novo cesto preko posesti Deghengija ob kolizeiskem poslopju. Sklene se, da mestna občina prepušča Knezu zemljišče, da na svoje stroške nasuje cesto z gramozom z dirkališča. Prispevek za vzdržavanje trgovske šole. Občinski svetnik Svetek poroča o prošnji trgovskega gremija za vzdržavanje trg. šole. Predlaga se, da se od leta 1908 nadalje nakaže stalna podpora 500 K- Obč. svetnik Knez: Pri seji finančnega odseka nisem bil navzoč. Zato moram to popraviti in predlagam, naj se določi podpora s 1000 K. Zupan se protivi temu predlogu, ker bi se težko dobilo pokritje. Obč. svetnik Knez: Gremij že računa na to podporo. Se bo že dobilo pokritje. Mi potrebujemo denarja. Poročevalec vztraja pri predlogu finančnega odseka, ki končno obvelia. Subvencija »Slovenskemu planinskemu društvu.« Obč. svetnik Svetek poroča o prošnji i »Slovenskega planinskega društva« za podporo v I. 1908. Dovoli se rednih 600 K. Subvencija Josipini Kajzeljevi. O prošnji Josipine Kajzeljeve za subvencijo za zdravljenje ubožnih otrok v njenem ortopedičnem zavodu poroča obč. svetnik Mally. Mestni fizikat se je o zavodu povoljno izrazil. Dovoli se podpora za vsakega otroka 100 K, ki ga pošlje magistrat v zavod. Odda se pet otrok v zavod. Podžupan želi stroge kontrole. Dr. Oražen pravi, da se v treh mesecih tak otrok ne ozdravi. Deželno društvo za bolne na pljučih. Obč. svetnik Maliy poroča o prošnji »Deželnega društva za bolne na pljučih« za subvencijo za 1 1908. Oskrbovalo je društvo 25 jetičnih rodbin. Zupan je z ozirom na slabo finančno stanje nasvetoval, naj se odkloni vsaka podpora, sklene se, da se podeli društvu podpora 500 K- »Ljubljanska društvena godba.« O prošnji »Ljubljanske društvene godbe« za izredno podporo poroča obč. svetnik Knez. Dovoli se izredna podpora 600 K za 1. 1908. Oddaja mizarskih in ključavničarskih del pri šentjakobskem župnišču. O dopisu mestnega magistrata glede na dražbo za oddajo mizarskih in ključavničarskih del pri novem šentjakobskem župnišču poroča občinski svetnik Hanuš. Mizarska dela se oddajo tvrdki Petrin, ključavničarska pa tvrdki Irkič. Naknadni kredit za licej. Občinski svetnik Hanuš poroča o dopisu mestnega magistrata glede na dovolitev naknadnega kredita za razna izvršena dela pri novem poslopju mestnega dekliškega liceja. Prekoračenje povzroča ura, napis, prepleska-nje oprave, nove klopi, asfaltirati se je morala telovadnica, planiranje vrta, vrtnarska dela in razne druge naprave kot dva reliefa, polirski tlak, spominska plošča, v znesku 27.859 K. Sklene se , da se podeli naknadni kredit. Izprememba reguiačnega načrta v Trnovem. O dopisu mestnega magistrata glede na izpremembo reguiačnega načrta za oni del Trnovskega predmestja, ki leži med Opekarsko cesto. Cesto v mestni log in Pred konjušnico, poroča obč. svetnik Hanuš. Sklene se, da se regulacijski načrt izpremeni. Parcelacija na Poljanskem predmestju. Dovoli se parcelacija Josipu Javorniku na Poljanskem predmestju ob Freierjevem posestvu na pet parcel. Prošnja Ivaua Ogrina. Obč. svetnik Hanuš poroča o prošnji Iv. Ogrina za izpremembo parcelacije št. 25/5, 25/6 in 25/7 kat. občine Karlovsko predmestje ob Grubarjevem kanalu, kateri se ugodi. Razstava »otrok«. V imenu šolskega odseka poroča občinski svetnik Šubic o prošnji »Splošnega slovenskega ženskega društva« za prispevek za pripravljalna dela za razstavo pod geslom »otrok«. Sklene se prispevati 500 K. Ograje na mestnem sejmišču. — Mostovi na Barju. ___ Obč. svetnik Predovič predlaga, naj se z ozirom na konjsko smrkavost nameste lesene ograje na sejmišču z železnimi ograjami. Popravljanje barjanskih lesenih mostov pa stane toliko^ da bi bilo boljše, da se nameste s kamnitimi ali asfaltnimi mostovi. Turk: Stavbni urad slabo skrbi za sejmišče. Gotovo že ni bilo posuto dve leti, take jame so na njem. Zupan: Se bo naročilo stavbnemu uradu, da posipa in gleda na red na sejmišču. Predovič sodi. da ni tako hudo. Veste, konji napravijo jame s kopiti. Županov govor. Zupan Ivan Hribar vstane in nagovori občinski svet. V tekočem letu je imel obč. svet 10 rednih in 10 izrednih sej, ravno toliko, kolikor lani. S predsedniškega mesta je bilo vloženih 57 predmetov. Vseh razprav .ie imel občinski svet 398, lani 358. Delovanje se je pomnožilo. Pred vsem omenjam delo na socialnem polju. Poleg tega, da so sc dovolile petletnice policijskim stražnikom, povišale so se ravno v današnji seji plače delavcem. Tre- ba je pa tudi skrbeti, da se uravnavajo plače mestnih slug, ki so zaostali. Lotim se takoj po Novem letu tega dela. Z ozirom na finančno stanje so zaostali sluge, ravnotako so zaostali tudi pomožni uradniki Delati moramo tudi na stalno razmerje pomožnih uradnikov in na to, da dobe pokojnine. Tok časa to zahteva Občinski svet se je bavil z vprašanjem o draginji. Draginjski svet je imel več sej. Doseglo sc je. da so se zvišale (obč. svetnik Mayr: zvišale!) cene govejemu mesu. Magistrat je urgiral pri Mesarski zadrugi, da se znižajo cene telečjemu mesu. Mesarji se še niso udali, a upa, da se to pereče vprašanje povoljno reši. Vsekakor se pa ne bomo mogli preje uspešno boriti proti draginji, dokler ne bo tržnice. Potem bo šele mogoče odločno in uspešno nastopiti. Mogoče bo tudi boriti se proti draginji. Kar se tiče javnih stavb, naznanjam, da so se končala pred tremi dnevi pogajanja glede na zgradbo preskrbovališča. Pogodba, ki se sklene s poveljništvom III. armadnega zbora, predložim občinsk. svetu v seji danes teden. Graditi se prične preskr-bovališče letos spomladi, 1. 1909 se žc par-celuje svet. Storil sem na Dunaju korake, da se podaljša postava o davčni oprostitvi za dve leti. Pričakujem ,da se proda tako uspešnejše svet. Glede na prezidavo južnega kolodvora mi jc povedal stavbni ravnatelj južne železnice, da Južna železnica sprejme sklep občinskega sveta. Zdaj se gre samo še za prispevek državne železnice. Prezidava južnega kolodvora je potrebna že zato, ker prično že 1. 1910 voziti na južni kolodvor vlaki iz Karlovca. Južna železnica bi bila tako ali tako prisiljena razširiti kolodvor kolikor toliko. Pričakujem, da se prične prezidavati južni kolodvor prihodnjo spomlad. Okolu sv. Plorijana se je izvršila velika izprememba. Po regulaciji Rožne ulice jc okolica zdaj popolnoma iz-premenjena. Več storimo, ko bo zboroval deželni zbor. Dve šoli nas čakata, tržnica in prično se tudi osuševalna dela na Barju. Letošnje leto smo sklenili razširiti mestno dekliško šolo v VI. letni liccj. Licej postane deležen večje državne podpore. Trdim, da smo z ustanovitvijo višje dekliške šole leta 1896. storili epohalno delo. Od tistega časa se ne čuje več toliko nemščine po ulicah. Naše ženstvo postane globoko izobraženo, v srci: narodno. Omeniti mi je še važen čin. Naše rodoljubne dame so ustanovile internat »Mladika«. Kakor je žc zdaj gotovo, se zida za internat novo poslopje. Na prostoru, kjer stoji »licej«, nastane naselbina, posvečena prosveti. Gospodje! Mi smo po iniciativi Šubičevi stavili v proračun za nakup umetnin vsoto 2000 kron. Več nismo mogli, ker smo siromaki. Na ta način hočemo priti siromaki do umetniške galerije, ki je predpogoj, da stopi narod med kulturne narode. Pri nas se iz vsega norčujejo. Saj so se našli ljudje, ki so se iz tega sklepa norčevali. (Plantan: »Saj so sami osli!«) Ne moremo dati več, ker smo siromašni. Dokazali smo pa, da umevamo, kako potrebna ie umetnost. In kupili smo žc nekaj slik iz Ažbetove zapuščine in na tržaški razstavi, kjer jih je izbral ravnatelj Šubic. Imeli smo letos tudi volitve v državni zbor. Nesreča je hotela, da sem bil izvoljen jaz za državnega poslanca. Storil sem to po vaši želji in vaša krivda je, ako ne bom mogel tako izpolnjevati svoje županske dolžnosti, kakor bi jih rad. Imejte torej potrpljenje z menoj in imejte nekoliko usmiljenja, ako ne morem, kakor bi to rad, vsega storiti. Vloženih je bilo do danes na magistrat 51.069 vlog; lani pa 49.090. Nerešenih je le še 282 vlog in pride na tisoč 2'/s vloge. Referenti poslujejo marljivo in redno. Privadili so se tekom let na red. Tako malega števila nerešenih vlog razven enega leta še nismo imeli. Mestnemu uradništvu izrekam svoje priznanje in zahvalo. Storili so, kar so obljubili ob povišanju, da hočejo vestno vršiti svojo dolžnost. Prepričan sem, da se bo tudi naprej uradništvo tako držalo. Vam, častiti tovariši, uajiskrenejša zahvala na podpori, ki sem .io vedno dobival med vami. Tolaži me vaše priznanje. Saj veste, da lete na mene dan na dan pšice od vseh strani. Dasi med seboj priznavajo, da stori magistrat veliko dobrega, da napredujemo, v v meso; srajca .ie bila oškropljcna z nekoliko kapljicami krvi. V tem trenotku sc ni posvetilo; slučajno sem pogledal na zvonec spalne sobe, mrtve-čeve roke ni bilo več pod njimi. Najbrž sta jo zdravnika odstranila, da ne bi plašila ljudi, ki so stopili v ranjenčevo sobo, kajti roka je bila res strašna. Vprašal pa nisem, kaj da sc je ž njo zgodilo. * * * Tu vam podam poročilo iz nekega časopisa, ki je je prinesel prihodnji dan, z vsemi posameznostmi zločina, ki jih je mogla dognati policija. Poročilo se je glasilo tako-le: »Strašen atentat se je zgodil včeraj na pravnika gospoda Pierra B., ki izhaja iz ene najboljših rodbin Normandije. Mladi gospod je prišel včeraj zvečer okoli desetih domov; svojega slugo, nekega Rouvina, je poslal spat, češ, da jc utrujen in da hoče leči. Nekako o polnoči ga je zbudilo silno zvonenje iz gospodove spalnice. Prestrašil sc je, prižgal luč in čakal. Zvonenje je prenehalo za eno minuto. a se potem znova oglasilo s tako silo, da jc sluga ves prestrašen zbežal iz sobe in poklical hišnika. Ta je skočil na policijo in čez četrt sta dva stražnika vlomila vrata. Strašen prizor se jima je odprl; pohištvo je bilo prebrnjeno in vse jc kazalo na to, da se je vršil strašen boj med zločincem in njegovo žrtvijo. Sredi sobe, na hrbtu, otrpnelih udov jc ležal nepremično mladi Pierre B., mrtvaško bledega obraza, Široko razprtih oči; okoli vratu sc je videlo vtiske petih prstov. Poročilo doktorja Bourdeau-a, ki so ga takoj poklicali, se glasi na to, da je moral imeti napadalec neizmerno suho in mišičasto, močno roko, kajti prsti so prišli v vratu skoro skupaj. Kaj da ie vzrok zločina in kdo da jc zločinec, o tem ni znano ničesar. Policija nadaljuje svoja poizvedovanja.« * # * Prihodnji dan je stalo v istem časopisu: »Gospod Pierre B., žrtev strašnega atentata, o katerem smo včeraj poročali, sc je zopet osvestil po dve uri trajajočem, truda-poinem prizadevanju dr. Bourdeau-a. Njegovo življenje ni v nevarnosti, a bati sc ic za njegov razum. O krivcu ni sledu.« Moj ubogi prijatelj je v resnici zblaznel. Sedem mesecev sem ga obiskal vsak dan v sanatoriju, kamor so ga prepeljali, toda ne za trenotek se mu ni povrnila pamet. V svo.ii blaznosti ie govoril čudne besede, in kakor vsi blazni, je tudi on imel fiksno idejo; mislil ie, da ga pregania neki strah. Nekega dne so me v vsej naglici poklicali k njemu in mi povedali, da umira. Ležal ic žc v agoniji. Dve uri je bil popolnoma miren. Nato pa se .ie vzlic našemu prizadevanju dvignil v postelji, pričel mahati z rokama in v strašni grozi kričal: »Vzemi io! Vzemi io! Zadavil me bo! Na pomoč! Na pomoč!« Nato ie tuleč groze bežal dvakrat po sobi okoli in potem pal mrtev na tla. na obraz. # * * Ker jc bil sirota, so .učni naročili, naj prepeljem njegovo truplo v majhno vas P. v Normandiji, kjer so bili pokopani njegovi sta-riši. Iz iste vasi je prišel oni večer, ko nas jc obiskal pri Louisu R., kjer smo pili punc in kjer nam je pokazal svojo mrtvo roko. Truplo so zaprli v svinčeno krsto in štiri dni potem sem se sprehajal žalosten s starim žup- nikom. ki mu je dal prvi poduk, po pokopališču, kjer so mu kopali grob. Bilo jc krasno vreme, ternnomodro nebo se je bleščalo v polni svetlobi, ptički so prepevali po grmovju, kjer sva kot otroka brala robide. Še zdaj se :ni je zdelo, da ga vidim ob živem plotu, kako se plazi skozi luknjo, ki sem jo opazil na koncu pokopališča, kjer pokopujejo berače; nato sva se vrnila domov, po licih in ustnicah črna robidinega soka. Ogledoval sem grmovje; bilo ie polno robid; nehote sem eno vtrgal in jo vtaknil v usta. Župnik je odprl brevir in natihoma mrmral molitve, in na koncu drevoreda sem čul motike grobokopov, ki so kopali grob. Nakrat nas pokličejo; župnik zapre knjigo in podava se k njim, da zveva, kaj hočejo. Našli so krsto, z enim udarcem krampa so odbili pokrov, in opazili smo nenavadno dolgo okostje, ki ic ležalo na hrbtu in nas s svojimi votlimi očmi še sedaj nezaupno gledalo. Neprijetno mi je bilo; sam ne vem. zakaj; skoro me ic bilo strah. »Poglejte vendar,« reče eden grobokopov, »ta vrag ima odrezano roko; tukaj-le je.« Pri tem je pobral dolgo, zraven okostja ležečo suho roko in mi jo podal. »Ti, čuj,« pravi drugi, smejoč se, »skoro bi mislil, da tc gleda in ti hoče na vrat skočiti, da mu daš roko nazaj.« »Prijatelji,« reče župnik, »pustite mrtve v miru in zasujte ta grob. Za ubogega gospoda Pierra bodete drugje kopali!« Drugi dan je bilo vse končano in vrnil sem se v Pariz. Staremu župniku sem pustil petdeset frankov, da bere zadušnicc za onega. ki smo ga motili v njegovem grobu. Pismo Boltatuin Pepeta- Gespud redehter! Hedu pu-trtga srca in zaroštaneh mežgan na- zuanjama usm frak a r-jem in žla-htnkem zaj-ne vesela (ke jm na u treba več pu naputreb-nem krone vn metat), za nas pa žalastua nu-vica, de je naš strašil lublen puli-tičn utrok rSluvenia", glasil pre- uzvišenga gespuda žepana deželnga stolnga mesta Iblane in ush ud nega udvisneh dons ub ene šesteh zvečer, šele u ta trekem mesce soje starost, pu dougem liira.in (pršili je že jetčn na ta svet) nemiru zatisnel soje kre mežlave uči. Pugreb je biu prec, zatu ke b> bujema, dc je umeri na za use lebcralne takt pulitične utroke epidemičn bulezn. Prpuro čama ga usm usmilenem ldm u dobr spumin — Ta naprednnarodna stranka. javnosti mečejo pšice na vas in name. Najboljši tolažba v takih britkili dneh je za župana, da ima za sebo občinski svet. Obečam, da bom izvrševal kakor dozdaj svojo dolžnost. (Živio-klici.) Najiskrenejše častitam ob Novem letu vam, vašim rodbinam in vsemu prebivalstvu in našemu ljubemu narodu, ki kljub vsem zabavljicam ljubi središče slovenskega naroda. Dal ISog, da bi bilo tudi v bodočem letu teko. (Odobravanje.) Podžupanov govor. Podžupan dr. vitez Bleiweis: V imenu občinskega sveta in večine prebivalstva Ljubljane vam, gospod župan, izrečem zahvalo, da ste tako previdno iu uspešno vršili svoje županske posle. Dvojno zahvalo smo vam dolžni. Prevzeli ste nehvaležni posel državnega poslanca in dosegli marsikak uspeh na ta ro-vaš. Želim vam, gospod župan, da bi se vam izpolnile vse nade, da bi bili krepki in zdravi. Bog vam daj zdravo in veselo novo leto, (Odobravanje.) Zupanov dodatek. Zupan se zahvali podžupanu in naznani, da danes ni mogel, kakor druga leta, podati tudi številk o finančnem letnem sklepu. To stori v scii danes teden. Sladkorni davek in kartel. Poslanska zbornica pritiska na vlado za znižanje sladkornega davka, listi polnijo cele predale. Minister nikakor ni bil pri volji popustiti, saj se gre za milijončke. Sprva ni hotel ničesar čuti, potem pa je začel barantati in je najprej hotel dati štiri krone potem šest in končno je moral dati osem kron, ker so bili poslanci neizprosni. Sladkorni davek se bo znižal za osem kron, torej pride na kilo štiri krajcarje. S tem darilom so nas hoteli poslanci presenečiti za Božič. Ali poslanci in vlada so obračali, sladkorni kartel ie pa obrnil. Tisti dan, ko sc je zbornica posvetovala o znižanju davka in o kazenskem paragrafu, pa je kartel ceno sladkorja zvišal. Sladkorni baroni so napravili imeniten napad na itak suhe žepe konzumenta, pokazati so hoteli, da se oni nič ne menijo za vlado in poslance, ne za kazenske paragrafe. Kartelirani jtidje so močnejši od vlade. Vlada hoče darovati lačnemu konzumen-tu, pa ji judje kar iz rok izpulijo darilo. Z eno samo seio so osmi del državnega darila že spravili v svoj žep in prepričani smo lahko, da do takrat, ko stopi nižji davek v veljavo, bodo imeli vseh osem delov v žepu, saj ti kartelirani roparji v fraku že zdaj pravijo, da nižji davek ne bo imel nobenega vHiva na ceno sladkorja, ker sc cena izpreminja. Povišanje cenc utemeljujejo zdaj tako, da je sirovi sladkor za eno krono dražji. Seveda ie dražji, ker so ga sami radi podražili tako, kakor zdaj rafinado. Tako bodo od zdaj dvigali ceno do tedaj, da stopi zakon v veljavo, oropali bodo vlado in konsumenta za milijone; kartel bo že gledal, da lepo vse spravi v svoj žep. Oni § 2 bo le tedaj nekaj vreden, ako bo imel moč tudi za nazaj. Finančnemu ministru se mora dovoliti, da prime tc roparje v fraku tudi za tokratno podraženje sladkorja. Nujna potreba pa je, da se nastopi proti karteliranim oderuhom, in sicer takoj, ker za-dobe drugače pri nas ravno tako moč, kakor jo imajo trusti v Ameriki. Prej ko vlada prepreči kartelom njih roparski posel bolje za njo in konsumenta, sicer bo v kratkem brez moči. Čuditi se pa moramo, da ravno tisti gospodje, ki najbolj vpijejo proti kmetu, ki jim »Sluvenja« je tori zdihlna za večn. Kdu .ie uržah nene prezgudne smrt, se še na ve. Pehondlal sa ja usi iblansk jezičn in arcnisk dohtari, pa sc jm jc use glih kar u rok stegnila. Nahter pranja, de je bla zagiftana, in de ja ie zagiftu nen lastn oče iblansk žepan iz pumočjo nenga rednika, gespuda Guvedkarja. Kulk .ie resnice na tem, se u že pukazal, sej kokr se guvari, ja u pestila pulcija gor djat in selcirat. Men se ta reč zdi tud frdehtik. Ki more en tak utrok, kokr je bla rankli. Virtuozu na goslili Ysayeju so bile ukradene v Peterburgu njegove Siradivari gosli, vredne 60.000 kron. Ameriški poljedelski stroji preplavljajo Evropo. Šest parnikov vozi v Evropo iz Nev Yorka ameriške stroje, vredne 25 milijonov dolarjev. Vlom v davkarijo. Ponoči od sobote na nedeljo jc bilo vlomljeno v kaluczški davčni urad. Vlomilci so odnesli 150.000 kron in izginili. Ženo umoril in fingiral vlom je v Bruse-lju Ghislaine, da bi poročil svojo ljubimko. Moža in ljubimko so zaprli. Vlom na badenski kolodvor. Sedem fantov je vdrlo 29. decembra zvečer na badenski kolodvor. Razbili so vse, kar so le dobili v roke. Med potniki, železničarji in vlomilci se je pričel tepež. Ranjene so bile štiri osebe. Orožniki so prijeli razgrajače. Nov trust v Avstriji. Zvezo ustanove avstrijske svilne barvarnice. Obelil se je zaradi slabe kupčije motlin-ški tvorničar Notzl. AMERIŠKO BRODOVJE. Iz Port d'Fspagne je odrinilo ameriško vojno brodovje 29. t. m. proti Tihemu oceanu. Telefonsko ln totem poročite. NAGODBA IN PRORAČUNSKI PROVIZORIJ SANKCIONIRANA. Dunaj, 31. dec. Uradni list priobčuje sankcionirano nagodbo in od drž. zbora ter delegacije sklenjena proračunska provizorija. CEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Praga, 31. dec. Dne 5. januarja se zbero v Pragi zastopniki vseh čeških strank, da se posvetujejo o elaboratih glede neinško-češke sprave. Elaborate predložita dr. Herold in prof. Celahovski v prvi vrsti o izpremembi dež. vol. reda. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA ČEŠKEM. - Praga, 31. decembra. Deželnozborske. volitve se vrše na Češkem: 20. februarja v kmečkih občinah, 27. februarja v mestih, 2. marca v trgovskih zbornicah in v veleposest-vu 5. marca. MARIBORSKO UČITELJIŠČE. Maribor, 3!. decembra. Suplent v Iglavi Friderik Novotuv je imenovan za glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču. Učitelj na vadnici gospod Gabrijel Majcen, proti kateremu so učiteljiščniki štrajkali, jc tudi imenovan za glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču. TATINSKA DRUŽBA PRED TRŽAŠKIMI POROTNIKI. Trst, 31. decembra. Pred tukajšnjimi porotniki so bili obsojeni vlomilci v blagajno pri plavžih v Skednju: Callegaris in Pcrissa vsak na štiri leta težke ječe, Ballarin na 6, Getz iz Sežane na 10 in Schumann iz Trsta na 6 mesecev težke teče. OBRAVNAVA PROTI ČLANOM PRVE DUME. Peterburg, 31. decembra. V včerajšnji obravnavi proti članom prve ruske dume, je izjavil obtoženi predsednik prve ruske dume Mtiromcev v svoji zaključni besedi, da 011 ni mogel preprečiti viborškega manifesta. Z vi-borškim manifestom se jc preprečila splošna vstaja ljudstva. KRALJ LEOPOLD. Bruselj, 31. decembra. Baje kralj Leopold glede na pogoje odstopitve Kongo-države belgijski državi noče odnehati. (Glej članek: »Zunanja politika«). DOGODKI V MAROKU. Madrid, 31. decembra. Španija in Francoska sta naznanila vlastim, da ju jc maroški sultan pooblastil stražiti, da sc nc utihotap-Ijajo v Maroko orožje in municije. FRANCOSKI FINANČNI MINISTER NAGLOMA UMRL. Pariz, 31. decembra. Francoski finančni minister je sredi seje bil zadet od kapi in je takoj umrl. SMRTNE OBSODBE V RUSIJI. Riga, 31. dec. V Litavu so ustrelili sedem revolucionarcev. RADIOTELEGRAFIJA. Pariz, 31. dcc. Francoske križarke v sredozemskem morju so v svrho poizkusov brzojavno občevale z radiotelegrafično postajo na Eifflovcm tolpu v Parizu. Razdalja je bila 2000 km. Poizkusi so sc izvrstno obnesli. *3van diregar ijdelovatelj cerkvenega orodja in posode sžkb v JLjubljani, Slijabetna cesta blizu samostana oo. jezuitov se zahvaljuje vsem svojim cenjenim naročnikom, posebno prečastiti duhovščini m cerkvenim dobrotnikom za dosedanjo naklonjenost in zaupanje proseč, da se mu ohrani isto i v prihodnje, in vošči tem kakor —1 - - ---= vsem znancem in prijateljem pran o srečno in veselo novo leto! o ŽITNE CENE. Budimpešta 31. decembra. Pšenica za april.......12 92 Pšenica za oktober......10 60 Rž za april.........1150 Koruza za maj........717 Oves za april........8'24 Efektiv: brez prometa. Sprejme se za takoj iveč mizarskih in ključavnic carskih pomočnikov w tovarni z» hišno orodje (Haus-gerathe-Manufaktur) barona Roth-sohiiiza v Vi&njigeri. 2978 2-2 Ivan Bulzj gostilničar in mesar Mirna, Dolenjsko sprejme takoj v pouk 15 letnega 2981 3—2 zmožnega pisanja in računstva, pod ugodnimi pogoji. Sprejmo se tudi taki, ki so se že nekaj časa vadili te obrti. Proti katarom sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti ii. vratnih oteklinah zdrav ničli«' f.»r i f)'.>rocaii -i jf 13 II. katera se ?. vspehoin rabi saraa ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sluza in se v tgpth slnPaiib posebno dnbro obnese. Jrcenc io u«5«lc % noue lete ^ j želi vsem svojim častitim naročnikom, znancem in prijateljem, zahvaljujoč se za dosedaj obilo izkazano zaupanje in priporočujoč se i nadaljnemu zaupanju. Velespoštovanjem tA J. Breskvar, 2860 knjigov. mojster. __ ______ Sra^no novo leto jAfc Želi vsem sorodnikom, prijateljem f in stanovski>" P■ n- tovarišem 2952 Jranc Jndof Župnik Javorski- ki znajo kdpe delati, dobe takoj trajno službo. 29-6 3 -4 Vprašanja naj se naslove na gozdno oskrbništ«o barona Lanna, Griinau, Almtal, Gorenje Avstrijskp. i»vireij. liietssJm&i Sauer bruna 'Clsi. jstgUje, zdravila* kspallSGo ser! Karlevlk vari1 Proepekti »anioni franko. V Ljubljani «e dobiva v vse h laka.«*);, vsčjii vao*rijskih prodsjahucsh m trg®7Lj>.ih a ju«tvinu»i » Zaloga pri Hita«! Ks«««-.'« in feSv L««Sm .MIlani. 114 R?—B Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, di sa jim Gicsshttblerjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig n.i zamaSku. ^eeeeeeeeeece<5eeer©M9»99ccj©cce© Rad! Inventure I se prodaja vse vrste blaga globoko ^ pod nabavno ceno. ^ Posebno še: 2943 6-5 Kožuhov, jopice za dame in koijerji, jj , - kakor tudi kožuhov, aako za go- 9 | ^ spode, kožuhi za mesto in potovanje. > t Angleško skladišče oblek 'j O. Bematovič Ljubljana, Glavni trg 5. rf Zahirala. Ljubljansko prostovoljno gasilno in refievalno društvo se vsem častitim darovalcem prispevkov in daril k božičnici, kakor tudi vsem gostom, ki so na ta ali oni način k slavnosti pripomogli, tem potom najtoplejše zahvaljuje. 2999 Odbor. Razpisuje se služba dobro iz-vežbanega 2987 3—1 organista V pisarniških poslih izvežbani dobč lep postranski zaslužek. — Krajevne razmere ugodne. Plača po dogovoru. Pismene j lastnoročno pisane prošnje naj i se naslovč na upravništvo »Slovenca" v j Ljubljani do 12. januarja 1908. KOBILA lepa, srednje težka, srčna, pripravna za težo in kočijo, se samo radi pomanjkanja krme in vožnje proda za 180 gld. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo lista. 2998 5—1 b 2727 10—7 Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra> prh I j (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. j 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišifi, lekarnar v Pakracu š*. 65 (Slavonija). Denar se pošlje naprej . ali s poštnim povzetjem. Najboljša voščila k no vemu letu želi vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem, ter priporočam tudi v bodoče svoje podjetje blagohotni naklonjenosti. Velespoštovanjem 3004 L. J. Frohlich sobni, napisni in dekorativni slikar, pleskarski in lakirarski mojster Ljubljana, Hrenove ulice štev. 17. M - M • t, fef ! "v :"•■■ ^lojžij Večaj tovarna pečij ter lončenih izdelkov : Zjubljana 1 1 se najtopteje zahvaljuje za vso doslej v tako obilni meri izkazano naklonjenost. proseč, da se mu ista ohrani tudi v bodoče, ter vošči vsem velecenjenitn naročnikom, prijateljem in znancem 3009 Veselo novo leto želi vsem velecenjenim p. n. gostom, prijateljem in znancem in se jim zahvaljuje za dosedanje izkazano zaupanje, proseč jih :: tudi nadaljnje naklonjenosti : velespoštovanjem :: IVAN ZRIMEC posestnik, gostilničar in mesar na Bledu. 2923 — Srečno in veselo = novo lefo želi vsem svojim znancem in pri-lateUem, priporočujoč se u nadallno naklonjenost 3000 JAKOB ACCETTO stavbinski mojster TRG TABOR 3. TRG TABOR 3. I ■ * Vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem vošči iz dna srca 2878 veselo in srečno novo leto ^^ proseč jih i v bodoče dosedanjega zaupanja in naklonjenosti. Ivan Slana krojaški mojster Vrhovčeve uiice 11. in 4 Srečno novo leto želim vsem cenj. gg. obiskovalcem mojega brivskega salona. Prosim tudi v nadalje za obilen obisk ter obetam najboljšo postrežbo. Priporočam se tudi gospodom enoletnim prostovoljcem in dijakom. Z vsem spoštovanjem 3003 Paskal Domianovič, frizer, Dunajska cesta 6 pfe) m v '<3? w VJ? "<*>' V *<&»• ■<£»■ G? * Veselo novo leto I želi vsem svojim velecenj. naročnikom, prijateljem in znancem in se najtopleje zahvaljujem za vso obilo naklonjenost in proseč tudi nadalje najštevilnejega obiska Velespoštovanjem Mate Bukovčan, brivski mojster, Kopitarjeve ulice. 3008 dJffi FILIP PRISTOU slikar za napise, črke in grbe Ljubljana, Prešernove ulice vošči vsem 2877 vsem cenjenim svojim naročnikom ter se priporoča v nadaljno obilno naklonjenost, zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje. Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici (Gorenjsko) želi vsem svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem 2974 veselo in srečno novo leto ter se obenem uljudno priporoča v nadaljno naročbo 2989 Matevž Zalar izdelovatelj sodavice v Ljubljani, Dunajska cesta7 & 15 želi vsem svojim cenjenim odje-:: :: malcem in prijateljem :: :: srečno in veselo novo leto! 4 Srečno in veselo 0 0 novo leto Želita vsem svojim prijateljem in znancem, priporočujoča je nadaljnem u blagohotnem uza-===== upanju. ===== Velespoštovanjem 2992 Jlulfa in j[nton Albert bivša voditelja gostilne :: :: „pri J^oji". :: ;.* mm NOUO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem FR. P. ZAJEC urar in optični zavod Ljubljana, Stari trg št. 26 ter se priporoča za nadaljno blagohotno ----- naklonjenost. "I 2973 "i •eSi ••S' ••Si nol •••• amimii-iamiiiii-ai-iiiiiiiiiiiai o Srečno in veselo {Iji ' = novo lefo z I želi vsem svojim cenjenim odjemal- ijjj cent, prijateljem in znancem, zaliva- S!" ljujoč se jim za dosedanjo naklonje- J«; nost s prošnjo, da mu izkažejo tudi JIS: v bodoče enako zaupanje. JjJ- Ivan Lavrič, trgovec, pjj 3001 Cerknica. MM •sossssssesseseeseet^* Veselo novo leto { vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča na-daljni naklonjenosti 2878 ve lespošto v a njem J. tfan, sedlar, Dunajska cesta Obenem si usajam najnanlti, da imam na prodaj dva bruna sa enega konja s UM UgJ i Al tremi sedeši. Hotel »Ilirija". | s HJ Novak hotel, kavarna, restavracija, Ljubljana, Kolodvorske ulice vošči vsem svojim cenjenim go-:: :: stom prijateljem in znancem :: :: srečno novo leto Naznanilo otvoritve. Restpprnciln hotela M\ MM 2876 f Anton Korbar J. Fabjana nasl. 3006 trgovina, Ljubljana se najtopleje zahvaljuje za vso obilno naklonjenost, ki se je doslej v tako obilni meri izkazovala moji trgovini, priporočujoč se vsem cenj. odjemalcem :: za nadaljnje zaupanje ter vošči :: srečno novo leto! se otvori s 1. januarjem. Izborna kuhinja ter najboljša i m lf a i s domača vina. k- 2996 1 - 1 Prevzetje gostilne. i Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da i bodem z novim letom otvoril prenov- j Ijeno znano gostilno pri „RAKU" ~m Krakovski nasip &t. 4. — Točil bodem priljubljeno Reininghausovo marčno pivo. — Preskrbel sem se tudi z dobrim rdečim in belim dolenjskim kakor tudi drugim vinom. Postregel bodem ob vsakem času z znano dobro domačo gorko in mrzlo kuhinjo. — Končno voščim vsem znancem in prijateljem in nekdanjim svojim gostom veselo in srečno novo leto! Z odličnim spoštovanjem Anton Albert, gostilničar. A. IiUKIČ konfekcijski« trgovina Ljubljana, Pred škofijo 19 se najtopleje zahvaljuje za vso dosedaj v tako obilni meri izkazano naklonjenost, priporočujoč se najtopleje za nadaljnja velecenjena naročila ter želi vsem 2982 srečno novo leto! "VI*" -vf«- ■vi«- _ ll 3J. B? i?! p &lrEE3£ k k Uscm cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem želim prav iskreno ==^=======-= 0 veselo novo leto 0 proseč jih i nadalje velecenje-nega jauanja 2976 Velespoštovanjem š^nton Čebul j, kroj. mojster, Jesenice, Gorenjsko. Vsem p. n. ljubim gostom, prijateljem in znancem želim podpisani 2875 srečno in veselo novo leto! ter se priporočam za na-daljni obisk hotela in restavracije ,,Lloyd Karol Počivaunik lastnik hotela r,Lloyd-a" "HssnaoaBMBBMBi Srečno in veselo = -novo leto 1908 želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem proseč jih i v bodoče enakega zaupanja 3002 Franc Lovko urar v Cerknici. BK&.IBS8M 2993 2-1 '2861 Veselo ^ novo leto Želi vsem svojim velecenjenim odjemalcem, oziroma obiskovalcem, k°kor tudi vsem prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih ja doslej obilno rj^ajano zauPanJc ter proseč jih, da se ohrani isto tudi v bodoče. Velespoštovanjem Jakob Zalaznik pc^arija, slaščičarna in kavarna. Vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem izrekam tem potom --——.....---^ veselo nov o leto Sli M , w Z odličnim spoštovanjem 2974 gjj1 © MilkoKrapeš, § % urar, Jurčičev trg št. 3, Ljubljana. 1S| § črevljarska obrt Sv. Petra cesta št. 30. se najtopleje zahvaljuje za dosedaj ji izkazano obilo zaupanje proseč, da se ji ohrani isto v dosedanji meri tudi v novem letu, in vošči vsem cenj. odjemalcem vesela, srečno 3C05 Ivan Demšar podkousKI Min Izdelo-uatelj uozovu Ljubljani :: Marije Terezije cesta št. 6:: priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, ličn0 in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni. Sprejme se v ustih tudi več iičeim "TOK PČ Aleksander GotzS kipar in pozlatar, Wolfove ulice 1 vošči vsem svojim cenjenim naročnikom I" veselo novo leto! j Obenem se zahvaljuje za dosedanje obilo B. M zaupanje in prosi i v bodoče blagohotne |:f R naklonjenosti. 2871 JM ^^ffiliTf Milili''ilIMB Tr Sreči o in \ veselo novo leto! Franc m Josipina Čuden ur.sr in trgovec v Ljubljani. 2866 Vsem čast. gostom želi srečno novo leto 1908 Ivan Stritar z: Kavarna AVSTRIJA. 2874 li I Tvrdke Ni. Horvat I Veselo novo ieto želi vsem svojim velecenjenim odjemalcem. prijateljem in znancem ter se najtopleje zahvaljuje za številni obisk vinotoča, priporočujoč se tudi za na-:: :: dalje vsestranskemu zaupanju :: :: velespoštovanjem udani 3007 -- J. FABJAN » vinotoe „JVIestni dom". to. § Marija Ravnikar gostilna pri „Virantu" se najtopleje zahvaljuje vsem cenjenim gostom ter prijateljem za vse obilno zaupanje, priporočujoč se najtopleje tudi za bodoče, ter vošči 2997 veselo — ovo leto! Predstave se vr&ijn v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od IO. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa'*« s s mr Danes v sredo nov spored. 2124 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake 30 zni-c : žani ceni. 1 1 VODOVODI zrrzr— kanalizacije, kopališča Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri :: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: :: . ma ric«t^.m.«** ur - ■■ * «ii «<•«» JUl. o m r Beethovnove ulice 4. <1 Ij m c li m i k ijuhijnna 2457 14 Brzojn-ii: Lnchnik, Ljubljana. f*©dru±ni®» s t Spljetu* g Oelniftka glavnioai » t X 090.000, J 1 Ljubljanska kredite banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na kreditne srečke . . . k K 18*—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000 , srečke reg. Donave k K 10'—, , 2. jan., , , K 140.000 „ zem. kredit, srečke & K 5-50 „ 7. jan., , . K 100-000 Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vJog«> na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po A^/o, vloge na tekoči r»čun proti 30dnewni odpovedi po 5%. *» ©dr u&io sesati ® v Celovcu, i > IR«z®r>wesii 9ond li * f a * 200,000., s s a Povodom bližajočega se novega leta najprisrčnejše čestitke cenjenim obiskovalcem moje brijačnice, osobito prečastiti duhovščini, proseč še nadaljne naklonjenosti. Velespoštovanjem Dav. Matkovič. brivec nasproti stolni cerkvi. 2873_ Veselo, srečno novo leto 1908 jeli vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in jnancem, proseč iih nadaljne naklonjenosti in jc-uoanja, velespoštovanjem 2880 Z. Vilhar, urar . . .'. Ljubljana, Kopitarjeve ulice. 4$ m m .«£>. .«!>. .'"T". sT'. .<&. .'p. .. .O. 2C? Srečno novo leto želim vsem znancem, prijateljem in svojim naročnikom 2966 Avgust Repič, sodarski mojster v Ljubljani. •qt '' 'C-' "O* 'O' 'O' 'C*' 'O' Veselo in srečno novo leto želi slavnemu občinstvu, prečastiti duhovščini in svojim naročnikom, priporočujoč se v na-— daljno blagonaklonjenost. — Jakob Mikolič, krojač, Diirt/>I(/M>A /NI Avn moctn\ Restavracija pri „%3užnem Kolodvoru" \ ===== cJlolodvorsfia ulico. ============ J Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, ka^or vsem prijateljem m jnancem jelim ^sessseasa^ssa srečno, veselo novo leto proseč tudi ja nadaljno blagonaklonjenost. w 2 velespoštovanjem Seydl, restavrater. Vsem svojim cenjenim gostom in odje-:: :: :: :: :: malcem želiva :: :: :: :: :: srečno in veselo novo leto! ANTON IN MARIJA ZUPAN :: :: gostilna in mesarija v Ljubljani. :: :: :.89< Podpisana tvrdka si dovoljuje svojim p. n. odjemalcem ob nastopu novega leta ijrajiti svoja najudanejša — — V V ' » voščila se zahvaljuje obenem j a doslej jej v ta\o obilni meri ij^ajano zaupanje in prosi, da se ji isto ohrani tudi v prihodnjem letu. 2891 V e !esp ostajanjem brata Sberl tovarna barv, lakov in /irnejev, napisna slikarija, Stavbena in pohištvena pleskarija.- Veselo novo leto vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in se najuljudneje priporoča v nadaljna naročila | Velespoštovanjem j Josip Stopica, jermenar 2864 Kolodvorske olice 24, Veselo novo leto vsem castifim prijateljem in odjemalcem Jlndrej in branja cMejač vinsfia veletrgovina v cJlomdndi. i•• <»' 'O' '©' '-i-' '<£' 'C'' '' '5? '<5' '' * }f Vsem svojim cenjenim naročnikom, /Jfll prijateljem in znancem želim ^ srečno in veselo novo leto in se priporočani i v prihodnje za enako na-————— klonjenost. —— ———— 2865 Spoštovanjem .v. Franc (eločnik .v. krojaški mojster Trubarjeve ulice štev. 2 Srečno, veselo novo leto -1908 = želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem proseč jih i v bodoče enakega zaupanja 2968 1—1 FR. DOLENZ trgovina špecerijskega in koloni- jalnega blaga ([] v Kranju in Škofji Loki. TVv Vsem svojim odjemalcem želi it veselo novo leto proseč jih i nadalje naklonjenosti 2s 3 z vsem spoštovanjem m JULIJA ŠTOR, trgovina s črevlji, •Ki A M A A A A A A A A A A A 01A ijp OP OP ijp TP "2P w op OP OP ^Vvr Vr Sl 2855 fi I Srečno 0 0 | i o novo leto i A želim vsem p. n. odjemalcem, priporočujoč se za naklonjenost Prešernove ulice 8U O . _ b . • —t,- tti ntmimumuiiua, JOSIP KASTELIC, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 4 2899 zahvaljuje se vsem cenjenim naročnikom, posebno prečistiti duhovščini j; za dosedanjo naklonjenost in zaupanje, proseč, da se mu ohrani isto i v 8 :: :: prihodnje in vošči tem, kakor tudi vsem znancem in prijateljem :: :: srečno in veselo novo leto! * * * i« AAAAAAAAAAAAAAAA OP OP OP OP OP OP OP OP V *3P OP OP OP OP OP OP & * * * tudi v bodoče, ter bilježim z velespoštovanjem J. Kostevc manufakfurna trgovina. »< 4 41 M * 4 -e Srečno, veselo novo leto želim vsem svojim cenjenim gostom, proseč jih nadaljne naklonjenosti. Beti Kos, 2859 restavraterka. S- jlndrej iTUrčan mesarija in jostilna Rimska cesta — Prešernove ulice želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem, prijateljem in znancem prav 2863 veselo novo leto proseč jih nadaljne naklonjenosti. Veselo in srečno : novo leto t908.: Želim i jem svojim velecenje-nim odjemalcem, prijateljem in jnancem, zahvaljujoč se ja izvajano zaupanje in priporočujoč s s ie v prihodnje. 2867 Velespoitovanjem Jeremija J^ijjak pe\arija, Poljanska cesta. I l $ $ $ $ $ $ ^ $ Srečnomveselo ^ <* novo leto $ želi egnjenim Svojim od- jemalcem Ivan podle snik ml ^ Ljubljana, Stari trg štev. 10. 2868 Srečno novo leto vošči vsem velecenjenim gostom v mestu in z dežele | { restavracija .pri Zvezdi4. I ™ Velespoštovanjem ™ 2862 Peter Krisch, A «£> + restavrater. 43 ♦H •H •H ♦H žranc Zoreč podružnica SUi Martina cesta 23. trgovec, ?etra cesta 21 se naj topleje zahvaljuje ja cfo-sedajmu iyk"3ano obilo jaupanje proseč, da 5c mu ohrani isto v dosedanji meri tudi v novem letu, in vošči vsem cenj. odjemalcem veselo, srečno 2853 novo leto. Srečno novo leto 1908 želi vsem svojim veiecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem, proseč jih tudi v bodoče blagohotne naklonjenosti. Velespoštovanjem Anton Reisner, civilni in vojaški krojač. Veselo in srečno nove leto želim vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem in se priporočam za enako zaupanje i v bodoče 2919 velespoštovanjem ALOJZIJ TRINK mizarski mojster : Bohoričeve ulice štev. 3. : L**&Usem cenj. gostom, odjemalcem ^ prijateljem in jnancem kot vsem bivšim naklonjenim posetnikom letovišča Grand hotela „7riglav" v Tjohinju kličeva hvaležni in prisrčni prosit nov o leto', proseč blagohotne naklonjenosti udana 2970 3—1 Toldt^a in J\vg. Tiajec restavracija pri „Sajcu" ^ Ljubljana, $odnijske ulice 6. ^ Kavarna Leon". Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem voščiva veselo novo leto in se zahvaljujeva za dosedanje obilno zaupanje, proseč, da se nama ohrani isto tudi v bodoče. Velespoštovanjem Josip in Rozalija Cotič gostilna „pri K»mničanu" na Karlovski cesti. 2856 Restavracija Perles. Veselo, srečno novo leto želita vsem svojim veiecenjenim obiskovalcem, prijateljem in znan cem, priporočujoča se obenem tudi v prihodnje za enako naklonjenost. Vsem svojim častitim gostom, prijateljem in znancem kličem 2850 veselo ac w novo leto Z vsem spoštovanjem RESTAVRACIJA „AUER" Wolfove ulice št. 12 — Jakob Troantelj restavrater. fl^j^ Veselo m srečno ^ >novo letoj A^j želim vsem svojim cenjenim naročnikom, (kM ' -i prijateljem in znancem in se priporočam c. ' za enako zaupanje i v bodoče. Velespoštovanjem 2971 2 — 1 Anton Breskvar 'C f(%0 ključavničarski mojster Florjanske ulice 9 Ljubljana. f| W W ^ Srečno novo ® • * leto 1908! želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, priporočujoč in zahvaljujoč se za naklonjenost. • Vsem častitim obiskovalcem, znan-■ cem in prijateljem v mestu in na J deželi želi 2858 | srečno in veselo novo leto 1908 proseč jih tudi nadaljne naklonjenosti. ZU Marija Rozman ZZL gostilna pri „ZIaii ribi". : 2852 Velespoštovanjem O. BERNATOVIC Angleško skladišče oblek. Prodajalna „Katol. tiskovnega društva" v Ljubljani vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi prav srečno in veselo novo leto in se zahvaljuje za dosedanjo obilno naklonjenost ter zaupanje, proseč, da bi si isto ohraniti blagovolili tudi v bodoče. 2v07 9 . . 9 2 Veselo novo leto • £ J eli 2854 (1 cj 9 % ). JLožar, krojaški mojster ® (J Ljubljana, Petra cesta 27. 9 it o ^^99999999999^999999999999999999 Restavracija pri,Novem svetu' i i _ d -ga mmmmmamamauKaitcaBKssm^aatmaBaB^^ n w Vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem vo-:: :: :: ščiva podpisana :: :: :: W W p Velespoštovanjem 2846 Valentin in Antonija Mrak. Vsem častitim obiskovalcem najine kavarne,kakor tudi vsem znancem in prijateljem v Ljubljani in na deželi želiva 2903 veselo in srečno novo leto proseč jih nadaljne naklonje-:: :: nosti tudi v novem letu. :: <: Fran in Marija Krapež. Srečno in veselo j|| novo leto § 1908 je l i spojim cenjenim odjemal- cem Ji' 2889 /.udov i h; Cerne M Zlatar In trgovac j urami, Ljubljana, Wolfove ulice št. 3. ^ Veselo in srečno novo leto voščita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in 3nancem, ter je obenem zahvaljujeta 3a obilno doslej izkazano zaupanje, priporočujoča se, da je jima isto ohrani tudi v bodoče. .'. J.osip in J varila $chrey. restavracija na juj. kolodvoru. Vsem cenjenim gostom, kakor tudi prijateljem in znancem voščita : : : : veselo novo leto 2869 Leon m Fani PojačniR. Veselo, zdravo in srečno novo leto! 351i vsem čast. goslom prijateljem in 3nancem rodbina 2870 J^eličeva. m v* Vsem svojim cenjenim ob- ^ ^ iskovalcem, prijateljem in znan- §§j! ceni želim prav 2872 ^ 1 veselo in srečno novo leto! | Tomaž in Metka Bizilj m i i m m gostilna pri „Kolovratarju". m r Srečno, veselo novo leto 1998 želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem proseč jih i v bodoče enakega zaupanja Simon juvan, Š™ .J srečno H & novo leto želim vsem svojim veiecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem in se uljudno priporočam tudi v bodoče. Velespoštovanjem 2910 Josip Rebek ključ, mojster, Ribje ulice. n s* k «n .VkhJi:.A:Tjt.-:rf:t'kM «5» Vsem velecenjcnim obiskovalcem. ® prijateljem in znancem želim H : veselo in srečno : I novo leto 1903 i igj. in se priporočam za enako zaupanje »V fg^ tudi zanaprej. Velespoštovanjem ^ iSt Anton Zabukovec, kj j® gostilničar. Breg štev. 1. j®- Fran Kukman 9 čevljarski mojster ij v Ljubljani, Dunajska cesta št. 11, Q I. dvorišče na levo, rti želi vsem svojim častitim naročnikom, s prijateljem in znancem 2949 ^ peselo, srečnonouoieto ter zagotavlja elegantno, trpežno, moderno delo in solidne cene. e = Veselo In srečno = NOVO LETO 1908 želim vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem. Obenem se zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost in se priporočam za enako tudi v prihodnje in naznanjam, da je moj cenik za leto 1908 že izšel, ter je isti na razpolago brezplačno. 2847 Velespoštovanjem ALOJZIJ KORSIKA, trgovec. S>večtio ui Veselo o 0 000 tvo^o \e\o 9jem 9e\eceti}en\m \tv ^refca-sY\V\m natoitttVom, xxiaticem u\ ja\e\jem. atv ^etvgo*, itv u.4e\ Prva tovarna za ure Hanna Konrad, C. In kr. dvorni zaloinlk v Mostu (Br0x) 654,, Češko. 2315 1—4 Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd. 2654 a Drag Heger urar, juvelir in graver. Osiek I. Kapucinska nl.4, (Slaron.) : Istrska s vina beli moškat, belo vino, ru« deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgiop v Rovinju, Istra. 2421 24—19 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih oenah F. HITI, Pred M jo ZO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401 MT Iščem kompanjona s primerno vlogo v svrho ustanovitve Specijalne trgovine s tehniškimi sosebno mlekarskimi potrebščinami. Ponudbe do 15. jsnuvarija 1908 pod »Sodelavec« na upravo tega lista. 2939 3 -2 2692 Več vagonov različnega fižola ln lepili nomlznih jabolk se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje. I Fotipučnioa: PUM? • menjalnicami Ornbeo M, Mala slrto, Mest atlc« 11, IMna, Brao, 0*0* IJpa, Ctfka Eltvank" tub«!, HMUag, Bori VI«* Wtow la Ubtrv. Manjalnla« na Dunaja: L Vellselle 1», II. Tebarslrelte 4, lil. Ungarirasse 77 (»agsl Reoaveen), >11. LH vengasee 17, IV Vledn.r Hsaplslrasse 19, T ScbSnbrannrrsIrasse «8 a, TI »eapeadorfentr. ti, VII. Mirlablltmlraste TU. VII! Lrrch«n!eldrr>lr«;wb vr«t vent, dr lavni h papirjev, akcij, prioritet, faatavnlc. a>a«k dovlit, valut Ip denaria kamenjava in e^komptiran^ T/Jaitci;; Dr. igsacii iimik. Tisk »Katoliške i iskarne«. Ouguvofni urednik: Jvan Siefe