FilHODNOSIl _SQ AH KOMUNIZEM AU BAKBARSl^o"*? KARŽmARX
6     LETNIK  XXII       LJUBIJANA,25DECEMBRA  1972        CENA2DIN

¦fc*!

v

Naša samoupiava ho dose/ena takrat, ko se bomo vsi dokonciu> zavedali in v praksi dokazali. da je študij naša osnovna delovna na-loga. ki je kot taka družbeno koristno in potrebno delo. Skozi to bomo lahko zahtcvali uveljavitev vseh dolžnosti in pravic. Prav v teni trenutku potekajo aktualne konterencc po fakultetah in skupni se stanki profesorjev in šludentov komunistov. Če se udcležite teh kon-ferenc, povejte s čim ste nezadovoljni. predlagajL: kaj in kako bi se dalo izboljšati. Medteni pa ne pozabite. zlasti študentje komunisti. redno in prizadevno opravljati svojih vsakdanjih študijskih obvez.no-sti.
Če vam ni še nihče povedal. koliko časa je dnevno priporočljivo študirati, da vodi k z.anesljivemu uspehu. vam nakažemo mi. Čim več. Dan inia 24 ur. Za spanjc jih zadostuje sedem. za obvlovanje dve (velja le za tiste. ki hodijo v menzo) in samo še dve uri dnevno lah-ko namenite neopravljanju študijskih obveznosti.
Imejte le en ciJj      DIPLOMA. In to tako tisti. ki točno veste. kje se boste zaposlili. kot tudi tisti. ki še nekaj let ne boste našli prostega delovnega mesta. :ili pa (to velja za ženski spol) utegnete postati diplomirane gospodinje. Niste vi krivi. če študirate nekaj družbeno nekoristnega. Saj veste - še zdaj ni iz.delana študija o tem, kateri profili so defitarni. kateri sufieitarni. Sanio študirajle! Ob di-plomi si boste bratsko delili krivdo /. družbo: vi si boste uničevali živce. brusili pete, pisali prošnje.družba pa bo z vašim šolanjem iz-gabila prenekateri stari miiijon. Če pa ste zadeli. vam pripada delov-na'satisfakeija.
\ i biuci'. Saj S.O vain ze povedali. koliko va^ bo prav kmalu od-padlo?  Si še delate iluzije?  Prav. in to je tudi edino. kar delate. Ker če bi študirali. ne bi bil osip v prvih letnikih ljubljanskih fakul-tel ()0 procenten. I o je tiekam preveč. Nelepo je izrabljati načelo demokratičnega vpisa. ki daje vsem enake možnosti in enako pot do uspeha. Ne učite se. ne študirate     seveda ne niore slediti nič dru-gega. kot nedemokratično ukrepanje.
Že slišimo. Spet se pritožujete. Premajhni prostori. premalo pre-davateljev. asistentov skoraj ni. pomanjkanje skript. odsotnost pro-fesorjev. premajhno število izpitnih rokov. Pravite. da premalo po-znate ali sploh ne poznate posameznih fakultet in njihovega načina življenja. da so vaše odločitve glede življenjskega cilja tudi naključne. Pravite. da so si fakultete preveč odtujene. No, pa se pojdimo mara-lon: marš ali poliod s fakultete na fakulteto, skozi univerzo. Vsaj en-krat vsi poglejmo. kaj sestavlja našo univerzo in kje vse to je. Naj gre-do tudi srednjcšolci! Naj pravočasno izkusijo univerzo na svoji koži.
Pogovarjajmo se s profesorji na popoldanskih čajankah. ki jih lah-ko organiziramo hitro in poceni. Zakaj le sive glave sedijo po sejah fakultetnih, univerzitetnih. pa tudi študentskih in ostalih predstav-niških teles na univerzi. Ker tudi če kaj rečemo. nič ne zaleže?  Pa naj zaživijo iniciative na način direktne demokracije. Za novo leto si zaželimo sejo univerzitetnega pcdagoško-znanstvenega sveta v hali Tivoli.
Po sestanku veselo silvestrovanje. Zjutraj maček. Neva MLAKAR
koroška
Časnikarsko poročilo Kluba slovenskih štu-dentov na Dunaju o preprečitvi šovinistične gonje na dunajski univerzi proti pravicam ko-roških Slovencev
Dne 22. 11.1972 so profašistične sile na Dunaju, ki se zbirajo v ,,Ring freiheitlicher Studenten", v ,,Burschenschaften" in podobnih organizacijah, po-skusile nastopiti na univerzi s predavanjem EPo-jev-skega parlamentarncga poslanca Scrinzija. V preda-vanju, ki naj bi ga imel Scrinzi, so hoteli, kakor so ru-povedali v propagandnih letakih, ..osvctliti ozadje" tako imcnovane ,,napisne vojnc" na Koroškcm. Iz letakov, ki so jih dclili, jc biiD'ju$fto, da ima nastop Scrinzija in njegovih pajdašcv v glavnem namen, da tudi z Dunaja podprcjo šovinistično gonjo proti slo-venskemu ljudstvu na Koroškem. Obcnem so se hotc-le s tem nastopom politično okrepiti profašističnc organizacije kakor ,,Burschcnschaft", katerih poli-tična dejavnost se v zadnjih letih močno razkraja.
Že pred osmo uro, ko naj bi Scrinzi nastopil, se jc zbralo na poziv Marksistično-leninistične študontskc organizacije (MLS) in Skupine rcvolucionarnili marksi-stov (GRM) v dvorani na univcrzi nokaj ^to konuini-stičnih in drugih naprcdnih študentov. Imcli so namen preprečiti šovinistično gonjo proti slovcnski manjšini na Koroškem ter spremcniti nastop reakcionarjev v njihov politični poraz. Komaj se je Scrinzi pojavil, so ti študcnti začcli v cnotncm zboru vzklikati: SLOVIN-CEM VSE PRAVICE! DOL Z NACIONALISTIČNI-MI HUJSKAČI! SAM0 0RGANIZ1RAN1 BOJ Dl¦-LAVSKEGA RAZREDA BO ODSTRANIL TL'DI NACIONALNO ZATlRANJli! SCRINZI VIN! SO-LIDARNI SMO S SLOVENSKIMI KOLFGl!
Člani kluba slovenskih študontov na Dunaju, ki so bili navzoči v velikcm številu, so ob podpori ncm-ških kolegov vzklikali slovenskc parolc: SMRT FA-ŠIZMU, SVOBODA NARODU! in VEN Z REAKCI-
Čeprav so se profašistični študcnti trudili, da bi / megafoni prekričali paroie naprednih študentov, ni-so uspeli. Scrinzi ni utegnil povedati niti enc bcsedc. Nasprotno - zastopniki komunističnih in naprednih organizacij so v kratkih rcfcratih pojasnili, da sc tcni reakcionarjem ne sme dovoliti nobcno ..diskusije". ker bi to pomcnilo dopustiti šovinistično gonjo proti slovenski manjšini tcr hkrati podporo reakciji. Prcdscu-nik Kluba slovenskih študcntov pa jc na kratko povc-dal o dogodkih na Koroškom in o vzrokih in oblikah nacionalnega zatiranja. Ob prcpcvanju dolavskih peMii•, internacionale in slovenskih partizanskih pesmije nm ral Scrinzi čez tri čctrt ure pobrati šila in kopita, ne da bi izustil kakšno bescdo.
Dan zatem so protašistični študenti v letakih opso vali komunističnc in naprednc študentc z izrazi .,rdc-či fašisti" in drugimi že znanimi psovkami. Glavnc organizacij^študcntov pa, ki so Scrinzijevo predava-nje oncmogočile (MLS, GRM in Komunistično štu-dentsko združenje), so v lctakih naknadno šc enkrat poudarile, da se je sicer treba brezkompromisno bori-ti proti fašističnim reakcionarjem, poscbno v primeru njihovega napada na pravicc koroškcga slovcnskega ljudstva, ampak da nc velja ob tem boju proti fa.ši-stom pozabiti na to, da   g 1 a v n a   nevarnost za pravice delovnih množic danes niso te profašistične organizacije, ampak SPO   , ki kot glavni nosilcc obla-sti bolj in zmcraj ostrcjc pritiska v interesu monopo-lov na delovno ljudstvo. Pri tem ji pomaga socialde-mokratsko vodstvo delavskih sindikalnih združcnj (Oesterreichischer Ge\verkschaftsbund ). ki prav v toh dneh sklepa na hrbtu delavccv pogodbc z združenjcm podjetnikov (Industriellenverband) o poostrcncm iz-koriščanju delavskih množic s pomočjo tako imcno-vane pogodbc o ,,mirovanju mezdnili zahtev" (Stillhalteabkommen), pri čemer mislijo na to. da bo-do sindikati držali na vajetih dclavce, mcdtcm ko bo-do podjetniki spravljali svoje profitc na varno.
Tudi na Koroškem je kar se tiče nacionalnih pra-vic slovenskega Ijudstva SPO    glavni odgovorni za nacionalno zatiranje, čeprav sc razlikuje v načinu za-tiranja od profašističnih združcnj kakor Heimatdionst in od odkritih profašističnih elemcntov. ki sc zbirajo v FPO    in O   VP. Zato se iluzjje, ki jih imajo nekate-ri, da je SPOE pač tista edina dobrohotnica slovcn-skega ljudstva, ki nam nudi vsaj nckaj tcmcljnih pra-vic (podaritev 205 napisov), neupravičenc Postopa-nje pri zakonu o dvojezičnih napisih jasno kaže, da jc SPO    na eni strani hotela pomitiri slovenske zalitc-ve, na drugi strani pa je žc vnaprej sklepala kompromi-se z nemškonaeionalističnimi krogi. Ta kompromis obstaja v tem, da ni vzela za podlago tcritorialnega principa (dvojezični napisi na vsem slovenskem in dvojezičnem ozemlju). Nikakor ne namerava spreme-niti nedemokratične šolske ureditvc ter omogočiti uresničitev vseh drugih pravic koroških Slovencev. Vrh tega zastopniki SPO   jasno zastopajo diskriminacij-ski priznavalni princip (Bekenntnisprinzip), na katc-rega se opirajo vsi vindišarji.
Iz tega sledi, da imajo SPO   in profašistični kro-gi s Heimatdienstom na čelu dejansko isti cilj: poli-tično uničiti slovenski narod na Koroškcm. Ta cilj skuša doseči SPO   po mirni poti, z legalnimi sredstvi pritiska. Sima sam je v Kaerntner Tageszeitung (15. 10. 72) označjl glavno razliko med načinom nacional-nega zatiranja, ki ga izvaja SPO   na oni strani in ki ga izvajajo profašistični reakcionarji v Hcimatdicnstu na drugi strani: Heimatdienst lipčc ,,brutalno" asimilaci-jo, medtem ko je SPO   prcpričana, o tcm, da sc isto doseže po mirni poti. Vendar je ta razlika sanio na-
videzna: v etVktu ^ta to dva načina cnc in istc avstrij >kc nacionalističnc politikc. Dejansko pa se ta dva n.:-čina dopolnjujeta, kar mcd drugim dokazuje povvljc policiji in žandarmeriji. da šovinističnmi hujskačom 'K' Miiv.1 propivtvv-.iti trgania dvojozičnih napisnili dok. Takodaje nacionalističnim izgredom potuho. sama p.i no pred avstrijsko in cvropsko javnostjo dela ,,dcmo--krata", ki odklanja sredstva šovinistov na Koroškem. To dcla zato, kcr mora kot stranka. ki upravlja drža vo. gtedati na to. da dogodki na Koroškom uglodii u Jržave nc škodujcjo prcvcč in da bo ohranjcno go-^podarsko soddovanje z Jugo^lavijo.
Lastnik. izdajutelj. založnik in razmnoževalec: Kiuh Nlovenskih štiuientov na Dunaju: za vsebino odgovai-M Vinko \Vicscr vsi: 1070 Wion. Mondsclnjingassc 1 i
sija mfpnarodnfga odmora
24. novembra jc bil scstanok manjšinskc sktipinc pri mednarodnein odboru skupnosti študentov, na katori je bil govor o novi, lctošnji prvi štcvilki mcd-narodncga glasila IN1;(). ki izliaja v angleščjni v vvč kot 200     izvodili in kateregj nanion jc scznanjati študcnto v tujini. kaj sc dogaja n;i Ijiibljanskj uni-vcrzi. V drugi točki jc bila kriti/.irana modnarodna komisija iz Bcograda, ki so premalo nkvarja / vpra-šanji manjšin izza moja Jugoslavijo. Mednarodna komisija v Beogradu nc niore biti lo foruimko /u nanje ministrstvo Zvczo štiidcntov. katcrcua iuiIvilm jc lc izmcnjava dclogacij: njcgova tialoga jo urcditov dolovnih kontaktov s soscdnjimi študcntskimi unija-nii. Manjšinska skiipina pri M() jc nadaljc pojasniia povczavo z Društvom prijatcljcv /amejskih Slovvn-cov. ki so v teni času ustanavlja. Obo organizaciji sta samostojni. nc izključujcta pa izmonjave mncnj in sodclovanja.
Marjana MANFREDA
SKUPŠČINA NA I SPN
Pred kratkim (21.1 1.1972) je bila na I-SPN rcdna lotna skupščina SŠ. Poleg nad 8U študentov ^o na njcj sodclovali tudi profosorii i/. l- SPN tor dekan in prodckan.
Na začetku so sc pogovarjali o prizadcvanjili za povczovanjc s študcnti sorodnili fakultot iz drugih rcpublik in v zvczi s tem ugotovili. da jc to sodolo-vanje otcžkočcno zaradi pomanjkanja (inančnili sredstev, dclno pa tudi zaradi nczainterosiranosti študcntov. Nato so sc pogovarjali o študentskcm !i-stu na FSPN. Skupščina jo po razpravi skloniki. da bo ponovno začcla izdajati fakultetno glasilo.
Osrcdnja tema skupščinc je bila roforma študij-skega sistcma. Po razpravah. v katcrih sta sodolova-la tudi dckan in prodokan. sc je skupščjna   polog drugcga zavzcla tudi za uresničenjc idojc o študcniu
subjcktu študijskega protvsa.
Skupščina skupnosti študcntov je na kdncu izvo-lila nov izvršni odbor SŠ l'SPN, za njcncga prodscd-nika pa Matjaža Verbiča.
SKUPNA Sl JA
Prcd ncdavnim jc bila v Beogradu skupna seju prcdsedstva Zvezo študontov Jugoslavije, prcdscdstva skupnosti jugoslovanskih univcrz in komisije za družbenoekonomske odnose v družbcnili dejavnostili pri zvezni konforenci SZDL Jugoslavijc.
Edina točka dnevnega rcda jc bila refomut višjc-ga in visokega šolstva s stališča nadaljnjega razvoja samoupravljanja.
Po dolgi in izčrpni razpravi, v kutcri so jc izka-zalo. da mncnja vondarlc niso tako dcljcna, kakor jc bilo to pričakovati. so zbrani sprcjcli prcdlog skup-nih stališč. mišljenj in zaključkov. V tcm dokumon-tu so doživeli afirmacijo nokatori prcdlogi Zvczc študentov Jugoslavijc in nckatera stališča in tozc. izražcnc na kontcrenci ZSJ na Roki v lotošnjcm po-letju. Skupni dokument. ki sc ga boclo trudili roali-zirati vsi, ki so ga sprejeli, govori tiuli o teni. tla m
jo trcba sc naprej prizadevati z.a jasno dcdniranjc dflovnoga statusa študcntov. da jc troba zagotoviti. ila sc bo študij odvijal kot dolo, kcr sanio iz tcga i/hajajo vsc praviec in dolžnosti, ki jih študontjo nnajo.
KŠl LA
SKl 1'SČINA SKL'PNC)ST1 ŠTUDENTOV II l.OZOI SKE FAKULTETE
Prcd ncdavniin jc bila na \\: skupščina skupno-sti študontov tilozotskc fakultete. ki so sc je poleg vv?likega štcvila studcntov udclcžili tudi profesorji in dckan 11'.
Na začctku je študent in član FO SŠ hranko Adani poročal o delu in pnzadevanjih 1;O (fakultct-noga odbora) v minukrn šolskem lctu. Ocenil je. da zahtevc in iniciativc študcntov na lanskolctni skup-ščjni niso bilc v celoti urcsničcnc: vzrokc za to jo našcl v nczaintcresiranosti študentov II- za rcšcva-njc študjjskih vprašanj. clclno pa tudi v odnosii pro-tVsorjcv do študcntov. saj zlasti v prvih letnikib pro-tcsorji nc najdojo stika z vclikim štcvilom vpisanih slušatcljev in na ta način objcktivno nc ustvarjajo možno^ti za kroativno in aktivno sodclovanjc štu-ilentov v študij^kem procosii.
Dokan 1 l  prot.dr. Jancz Stanonik sc je stri-njal s iciik ilci jo troba rosno prctrosti. ob sodotova-nju vscli študcntov. študijsko problcmc na !•"!¦', likra-ti pa jc monil. da sc jc treba zavzeti za smotrn pro-storski razvoj \Y: doscdanjo prostorskc kapacitete nanircč žc dolgo nc zadoščajo in so zavora modor-nizaciji študijskcga proccsa.
Ko je skupščina obravnavala drugo točko dncv-ncga roda. jc prišlo do burne razprave o tem. kdaj jc in čc jc ta skupščina sploh sklepčna.
Podpredsednik 10 SŠ LVZ in študcnt Tomaž Kšcla jc v zvczi s tcm razložil in occnil organizira-nost študontov na Ijubljanski univcrzi, Slovcniji in Jugnslaviji ter sc zavzol za takšen kotKvpt organizi-ranosti študcntov na l'I:, ki bo omogočal tvorno sodelovanje vsoli študentov (ali vsaj večjega dola) v organih SS. Mcnil jc. da morajo biti svcti letnikov ostiova organizirancga dclovanja študcntov, organi-7;icija pa da mora biti mchanizem za kontrontacijo, komunikacijo in povczavo med stališči in prcdlogi. Šdc na ta način bodo študcntje lahko pri.šli do skupnih stališč m zahtcv. in šcle potcm sc bodo tudi vsi /avzcmali m borili za njihovo realizacijo.
Po razpravi. v kateri jc sodelovala večina prisot-nili Ntudentov. jc skupščina SŠ YV sprojola nckaj sklopov:
skupščjna SŠ II' jc sklicana po pravilih in jc sklcpčna.
naslednja skupščina SŠ I;l; mora biti sklicana v /ačctku januarja 1973 in bo sklepčna, čc ji bodo prKcKtvovali predstavniki vsch oddolkov.
osnova dclovanja SŠ II* so sveti letnikov. Skupščina SŠ II- poziva študcntc (še ziasti aktivno in napredne). da se angažirajo v svetih lctnikov.
F'() naj poskrbi z.a konsolidacijo organizacije SŠ na tistih oddclkih. kjcr tega študentjc nc zmorc-jo sami.
Po razpravi in sklepih k tcj točki dncvnoga rcda jc bil izvoljcn l'O, ki ima v novi sestavi  17 članov. (]¦'(.) je na svoji prvj seji izvolil za prcdsednika SŠ 1 1   Marjana Kovačcviča).
Skupščina jc v nadaljcvanju razpravljala o rctor-mi študija na l\   in o trenutni družbenopolitični situaciji na univcrzi. V zvezi s tem je sprejcla sklep. da mora 1 o organizirati razpravo o retortni študija na II  po oddclkih in svctih lctnikov oziroma, da inora !¦'() pripraviti okroglo mizo ali tribuno na temo Roligija in marksizem.
Ml-I) ŠTUDFNTI V NEMČUI JE SPET ŽIVO
Univorzo v Heidclbergu (ZRN) sta 6. decembra obkolili vojska in policija. Na tcj   poznani nemški univerzi namreč že dalj časa trajajo debate med konservativnimi in naprednimi elemcnti. Do obko-litve je prišlo, ker je moral doscdanji napredni rek-tor prof. dr. Rolf Rendtorff. ki ga študentje podpi-rajo, odstopiti, in so tako dobili v univerzitctnem senatu večino konscrvativci; študentje pa so odgovo-rili z revoltom.
Dan kasneje se je zbralo 5000 študentov in skle-nilo, da bodo začeli s stavko. Na vseh univerzjtetnjh poslopjih so postavili študentske straže. Volitve no-vega rektorja so napovedane za 18. dccember. Ta dan bo verjetno odgovoril tudi na vprašanje, ali prihaja v Ncmčiji do prenovitve lcvega študentskega gibanja. V kratkcm pričakujemo poscbno poročilo našega dopisnika z univerze v Heidelbergu.
Tudi iz Grčije so prišlc vesti, da je okrog 1400 študontov višje gradbenc šolc pričelo stavkati zaradi težkih razmer, ki čakajo diplomante    tc šole po končanem študiju. Študentje stavkajo že tri tedne in so ob grožnji, da bodo dale oblasti šolo zaproti in študonte pregnati iz nje, pozvali tudi ostale štu-donte atenskc univerze. naj se jim pridružijo.
PZ
II
organizacija in študentje
Tisto. kar narekuje scdanja politična situacija jugoslovanski študentski organi/aciji. ni nikakšno izjavljanje. da je vseskozi bi-la na socialističnih pozicijah. da njena programska načela sloni-jo na programu ZKJ in tako naprej. Glede na široko razpoko. ki se je vrinila med delo predsedstva Zveze študentov Jugoslavije in drugih stulnih organov konference ter med republiške organiza-cije. je skoraj ilu/orno pričakovati, da bo brez nekaterih spre-niemb v metodah in ciljih organiziranja (cilje pojmujem dejavno. ne pa deklarativno) mogla iziti iz nastaie situaeije močna in enot-na organizacija. Priča snio ncefektivnemu delu predsedstva, ki bi bre/. zunarvjih političnih pritiskov še vedno slonelo na neplodnem principu dogovarjanja. čeprav se je pokazalo v primeru konfron-tacije s hrvatsko republiško organizacijo za časa nacionalistične eskalaeije kot implicitna možnost veta (samo spomnimo se. kako so bila ta dogovarjanja blokirana na novosadski konferenci). Pred-sedstvo ZŠJ doslej ni bilo navkljub dobri volji nekaterih republi-ških organizacij sposobno niti dobrega administriranja. kaj šele eesa drugega. Prvo je torej vprašanje. kaj je narobe z našo zvezno študentsko organizacijo in drugo. kako iz tega priti.
Predvsem je zgrešen način, kako nniverzitetni in visokošolski centri posredujojo svojo dejavnost v zvczni zbiralnik. Najprej se le-ta ustavlja na situ republiških organizacij. kjer pogosto prihaja do hegenomije največjega centra. To ne bi bilo napak. če ne bi vsa politična odgovornost slonela ravno na republiških organiza-cijali. Med njinii in predsedstvom ZŠJ skorajda ni povezave. saj slednje obstaja samo na klasično reprezentativen način. Kot ta-ko vidi smisel »vojega dela zgolj v vkljueevanju v centre političnih moči. občasno pa tudi v plahih ocenali stanja v celotni organiza-dji. Tako ni naključje, da programski dokumenti ostajajo gole deklaracije. dejavnost pa sc reducira v o/.ko politično ocenjcvanje (pa tudi mediiranje med ra/ličninii pritiski). Običajno sc to ime-nnje forumsko delo.
Vir novc organi/.acijske volje in moči je mogočc iskati samo tani. kjcr je študentska organizacija resnično odgovorna. Gre za študenta. ki je najprcj normalno in samoumevno vključen v univei /itetni center. Samo uspešna dejavnost v visokošolskih centrih. kjer se zdru/ujejo kratkoročni in dolgoročni programi v mno/ično dejavnost. je lahko baza onotne organi/aeije. Prizna"
nje delovncga statusa študenta kot njegovega človeškega statusa je zc dozivelo delno afirmaojo. vendar se bo izgubilo. če ga ne bo-mo vgradili v sistem odnosov na ravni, kjer se posameznik pojav-Ijakot Student. Delovni status študenta je njegova samoupravna lociranost in iz njega izhajajo vse pravice in obveznosti. pa tudi pravice in obveznosti političnega delovanja. Le koncept, ki bo vi-del. kako se ta delovni status konkretno postavlja v Študiju kot praksi, lahko dejavno povezuje problem reforme univerze z de-javnostjo organizacije na politični ravni. Naloga obdobja, ki je pred nami, ni le boj za samoupravljanje na univerzitetni ravni, ampak tudi njegovo iskanje. Danes je potrebno razmišljati pred-vseni o takem načinu dela, ki bo postavil delovni status v središče akcije. kar bi pomenilo, da se univerza spreminja iz totalnosti funkcij v totalnost, ki sloni na delu.
Od leta 68 naprej je vladala v ZŠJ dvojnost organizacijskih oblik: ,,samoupravno" je razvila slovenska organizacija zraslo iz potu, medtem ko so druge ostale pri ..klasični", čeprav je vse-skozi kazalo. da je zadnja v bistvu nezadostna. Ne bi mogli reči, da se je v Ljubljani in Mariboru samoupravni princip od začetnih stadijev kakor koli razvil. vendar možnosti takega organiziranja niso zanikane. Pojavile so se že tendence. da bi način organizi-ranja v Sloveniji spremenile. Te tendence so nevarne ravno zara-di diletantizma: prvič. ne kažejo nobenega kritičnega odnosa do tcmeljev takega organiziranja, ampak jih razglašajo za ,,posledi-ce dezideologizacije" in s tem posredno protisocialistične. dru-gič. zadovoljujejo se s pareialnimi akcijami, ne da bi videle, da je vprašanje reforme univerze prav vprašanjc afirmacije samouprav-ljanja na lijej. V /anieno nudijo nekako megleno delitev, češ da je samoupravljanje .,za vse". potrebna pa je še ena organizacija, ki bo ..aktivirala množice". Ali ni cilj študentske organizacije, da aktivira slehernega študenta? Ali ni naš socialistični program ukinjanje odtujene politike in s tem politike nasploh tukaj in takoj?
Če je doslej to vprašanje statusa študenta, izvedeno tudi v na-činu organiziranja, omejevalo sanio na Slovenijo in je bilo zaradi tega nujno okmjeno, je potrebno ob tretji konferenci ZKJ po-staviti to¦ vprašanje kot problem družbene vloge študenta za ce-lotno ZŠJ. kar so postavila že načela o organiziranosti ZŠJ. spre-jeta junija na Reki. To je hkrati tudi vprašanje. od kod izhaja le-gitimnost njene moči.
Dejstvo pa je. da se je po neefektivnem delu sedanjega pred-sedstva treba vprašati o zaupnici. vendar ne v obliki različnih za-nienjav. Potrebna nam je odločna, dobr'6 pripravljena in teme-Ijita volilna konferenca.
djih, ;    .      i: ; i ii.i stiulontska kultura upurab-ljalj na svuji poti 1/. /.ascbiiDsti vjavnost?
ŠKUC     študcntski kulturno-umctniški cenlcr polno ime navajam. kcr srno s pogovori ugotovili množico študcntov, pa tudi drugih. ki šc niso slišali za to društvo. čoprav bo od njcgovi-ga uradncga obstoja kmalu lcto dni. Clrc za skupino. ki si jc /adala odt.ro-vorno m obširno nalogu: ohranjati cncrgijo, ki sc kažc v obliki študcntskc kulturnc potcncc, v študentskih upn/oritvah na najrazličncjših umetniških področjih. Širo p.inožicc jo radc imcmijcjo subkulturo. mcdtem ko si' imajo aviorji za glastiikc izvirno novega, za rcs-ničnc avantgardistc. Šolc ČAS bo dal kritcrijc in do-kazal njiliovo pravilno usmorjcnost. Zclo verjctno v isti mcri in na takšon način. koi jo to dclal do zdaj, vcrjctncjc pa s pospcšcno liitrosljo. kar pogojujo da-našnji tompo življonja. Za prodor v javnost sc potroši ogromno cnergije. po mnciiju ŠKL'('-a nuioeo provcč.
l'r;iv tcnui problcmu su namcrav.ili posvctiti najvoč pozornosti. Mordu so namcravali tucli sprcmcniti vsak clanjo prakso.
Po lctu dni uradncga dcla ŠKUC-a jc žo čas, da prcglcdamo njcgovo dclovanjc. primerjamo obljul>l|o-no i izvcdcnim. K.lt v praksi opažamo, d^ ni vso t.iko, kot bi žcleli, bomo skušali v tcoriji odkriti posann znc zanimivosti.
Žc od vsega začetka se jo ŠKUC zavedal obsežno-sti svojcga poslanstva, kar sc kažc v njegovi organi/.i-cijski obliki. Najvišjo pristojnost ima programski s\'.'t ki proučujo najrazličiK-jšc pn-dtogc za izvajanje kul turno-umctniškc di-javnosti, skrbi za izvajanje proj.'ia-mov ŠK.UC. ... ŠKl C naj bi v praksi deloval v nasli-d njili dcvctili komisijah: za maraton, založništvo*. sv bodnc katodrc, gk-dališčc, razstavc, za tilm, glasbu.
dogodkc, ra/iskavo in tcorijo. Knialu bo lcto dni, od-kar jc komisija za maraton opravičila svoj nastanck. Obstoj pa zelo težko. Na študcntski kulturni maraton. napovcdan za mcscc junij, čakamo šc zdaj. Komisija ix\ «Uisbo jc vclativno šc najbolj uspcšna. tako glcdc štcvila priivditev kol ,,rcntabilnosti" prireditov. Pa šc vcdno to jcmljcjo kot nckakšno zadovoljstvo, nc pa kot vzpodbudo za obširncjše in pogostejšc dclovanjc. K.omisija za založništvo: še vcdno čakamo na ,,žc pripravljcni" knjigi B. Cosiča in I. Svctinc. Komisija za glcdališčc nam od časa do časa pripoljc na gosto-vanjc kaku tujo, že ronomirano glcdališko skupino. Nc smcmo pa pozabiti omcniti, da ŠK.UC sodclujc z glcdališčcm Pekarna. Zalu študcntjc dobijo vstopnicc po polovični ccni. Kako to, da tudi v gledališču Glcj? Drugc komisijc so svoj nastanck bolj ali manj op-ravičile, obstoja pa nc. Vsaj nnii-nja sem takega. Po mnenju ŠKUC-a ima vsa krivda, vse nedelo oz. dclo v
prcmajhnom obscgu svoj imenovalec - DENAR. Od-krili niso nič novega. Marsikdo bi marsikaj naredil, ko bi inicl dcnar. Toda volikokrat se zgodi, da tudi tisti, ki ga ima, ga ne porabi najbolj rai ionalno. Težko je meriti racionalnost, govoriti o ekonomičnosti, renta-bilnosti v kulturi. Fizičnih mcril ni. J.ahko le belcži-mo vcčjc ali manjše zanimanje študentov, konkretno mcrimo njihovo udelcžbo na prireditvali, zbiramo nji-hova mnenja, njihovc željc in potrcbc. Ker pa ne mo-remo in ne smemo prodajati dobrin kulture po načelu tržno usmcritve, okus množicc nas namrcč mnogokrat ncprijctno presencti, moramo istočasno misliti in skrbcti za študentsko kulturno-umetniško izobrazbo. lako naj si cnakopravno delita mesto, z ene strani skrb za jutrišnji dan, z druge pa skrb za današnje za-dovoljstvo. Kajti naprcdck mora biti, jc nujcn in prav kulturni naprcdck jc osnova za razvoj človekove oseb-nosti in njegovcga odnosa do zunanjega okolja.
Najboljc vo vsak zase, koliko jc odncsel s posamcz-nih priroditcv ŠKUC-a in koliko bi lahko — če bi ŠKUC imel denar. Vclika vcčina študcntov, ki je de-javnost ŠKUC-a ni dosegla. pa naj bi to .jgnoranco" pripisala k:ir ^i-Im.
TRIBUNA, študentski list. Izdaja 10 SŠ LVZ. Ured-ništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolu, cije 1 /11. Telefon 21 280. Tekoči račun 50101 -678-47120. Tiska DDU, Ljubljana, Parmova 39. Letna naročnina 25,00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo: Tomaž Kšela (v. d. glavnega urednika), Marjan Pungartnik (odgovorni urednik), Pavle Zga-ga. Rado Lipovec, Vinko Torkar, Miha Avanzo, Niko-la Damjanovič. Kdo Stefančič (likovni in tehnični urcdnik). Bora Zlobec, (lektor in sekrctar redakci-je), Alenka Blažina (korektor), Črt Prinčič (tehnič-n i sekrctar).
m
skuprpst jugosb-vanskih univenz
Skupnost jugoslovanskih univerz (Zajedni-ca jugoslovenskih univerziteta) (v nadaljnjem besedilu SJU) je ustanova, ki je zasnovana kot najvišji povezovalni organ vseh jugoslo-vanskih univerz. Tako zasnovani organ bi bil vsekakor potreben, saj tarejo večino jugoslo-vanskih univerz problemi, ki so si podobni. Vendar moremo ob vsakem stiku z delova-njem SJU ugotoviti, da ne deluje dovolj učin-kovito. SJU ima svoj sedež v Beogradu, to je predsedstvo, sestavljeno iz rektorjev, prorekto-rjev in nekaterih profesorjev z vseh jugoslo-vanskih univerz. Predsedstvo se velikokrat se-stane in obravnava razne probleme, o katerih navadno sprejme tudi svoje stališče. Ta stali-šča nato razpošlje po tajništvih vseh univerz. kjer se navadno njihova pot konča. SJU pri-reja vsako leto tudi seminar z naslovom ,,Univerza danes" v Dubrovniku, tako da lah-ko vsako poletje odidejo člani predsedstva tja na počitnice. SJU izdaja tudi svojc glasilo. ki je verjetno najsvetlejša točka vsega delova-nja, saj najdejo pogosto v njein prostor za res-na teoretična razmišljanja o problemih visoko-šolskega študija.
S povedanim seveda ni dokazana uvodna trditev, da delovanje SJU ni dovolj učinkovi-to. Toda če poznamo trenutno situacijo na jugoslovanskih univerzah, se zavemo. da vse (ne)delovanje SJU v bistvu odraža slabost vsega sistema univerzitetnDi vodstev pri nas. Na kratko lahko to slabost označimo takole: le majhen odstotek univerzitetnih profesorjev si more ali je pripravljen si vzeti toliko časa. da se poleg rednega znanstvenega in pedago-škega dela posveti tudi proučevanju splošnih vprašanj znanosti, metodike visokošolskega pouka itd. Jasno je, da tudi tako delo zahte-va vsega človeka, čeprav bi često že sanio spremljanje tuje literature o teh problemih v marsičem pripomoglo k izboljšanju sedanjega stanja na naših univerzah ter pognalo v tek že zarjavelo frazo o reformi univerze. Od majhnega odstotka teh požrtvovalnih Ijudi (omenimo naj v Sloveniji za primer dr. Alek-sandro Kornhauser), o katerih smo govorili zgoraj, moramo odšteti še tiste (večino) izmeil njili, ki imajo le toliko časa in sposobnosti. da so lahko koristni le posredno, z referati, pisanimi razpravami itd. Tako dobimo nezna-tno število profesorjev, ki bi lahko pripomo-gli k izboljšanju stanja s praktičnim delom. Njihov problem pa je v tem. da so to spozna-li tudi že ostali, in tako isti ljudje sedijo v vseh organih od univerzitetnjh do republiških in zveznih; s preobremenjenostjo pa /opet bolj škodijo kot koristijo. Če ob tem spomni-mo še na današnji sistem volitev rektorjev, se zavemo, kako majhna je procentualna mož-nost da je profesor - trenutni rektor, se pra-vi absolutni strokovnjak na svojem pedagoško znanstvenem področju, obenem tudi človek, ki se je doslej aktivno ukvarjal s problematiko univerze. Pričujoči informativni zapis seveda nima namena predlagati načina za spremembo ustaljene sheme, ki vodi v krizno situacijo, pač pa želi podpreti že večkrat izrečeno ide-jo, naj bi kot obvezni predmet na univerzi uvedli tudi predavanja s področja problema-tike univerze, kar bi koristilo tako študentom kot profesorjem.
Trenutno indiferentno stanje med jugo-slovanskimi univerzami, ki se odraža tudi v delovanju SJU, se bo verjetno začelo spretni-njati, ko bosta dobila znanost in visokošolsko pedagoško delo tudi dejansko vse tiste pravi-ce in dolžnosti, ki jima v večini teoretično že pripadajo. V novo zasnovanem visokošol-skem delu, ki je edino zmožno tako znanost (re)producirati, pa bi tudi SJU dobila svojo polnovredno funkcijo. Ker ni nanien tega za-pisa, da bi bil napisan v konjunktivu,  naj opozorimo le na ustanovo, brez katere si tež-
ko zamišljamo, da naše univerze v resnici so. iti ki bi jo lahko spodbudila in /anjo skrbela SJU. Pri nas namreč še ni uveljavljen pojav ..gostujočih profesorjev". ki je na tujih uni-verzah že prinesel zavidljive rezultate. Pred-vsem bi bili taki profesorji pri nas potrebni v dveh smereh: prišli bi v poštev za tista mesta. ki niso zasedena. ker zanje ni bilo pravega strokovnjaka  ali pa so bila kljub temu za silo zasedena. Drugič pa      in prav to je dovolj specifično za jugoslovanske razmere     navad-no lahko lc matični center vzgoji strokovnja-ka za probleme naeionalne preteklosti. kultu-re itd.
Za konoc si oglejmo še odnos študentov do SJU in obratno. Že če se spomnimo polo-žaja na ljubljanski univerzi, lahko rečemo, da verjetno ni študenta. ki bi /a SJU že kdaj sli-šal. Verjetno bi isto lahko trdili za marsikate-rega profesorja. Peščiea jugoslovanskih študen-tov. ki se zaveda inertnega položaja SJU. je skušala na njeni zadnji skupščini lansko lcto v Novi Gorici zboljšati stanje s poskusom pe-netracije dela študentov v organe SJU. Pri tem je uspela le deloma. Stanje je trenutno tako. da na seje predsedstva ni vabljen niti po en študent iz vsakega univerzitetnega centra v državi. Toda vprašanje je.  če bi se stanje kaj zboljšalo. tudi če bi bili študentje v teh orga-nih prisotni. Pri tem naj spomnimo na ne-zmožnost študentov (ne študentske organiza-cije, ampak študentske skupnosti), da bi iz svoje srede izbrala minimalno aktivno število študentov za tisti določeni del. ki ga inia pra-vico delegirati v organe vsake fakultete. Ver-jetno bo, šele ko bo tej zahtevi ustreženo, možna tehtna kritika univerze ter šele nato delovanja SJU, ki ji, čeprav tega ne zasluži, posvečamo zapisane vrstice.
jM
priDces dnužbenega kzrnuniciranja in štiu-dentski tisk
Spregovorii bi o procesu komuniciranja na sploh. kar v uvodnih besedah posvetovanjai ni bilo zajeto. To je seveda čisto razumljivo. :saj je to posvetovanje o študentskem tisku. vendar pa menini. da je za razumevanje te probleinati-ke potrebno obravnavati tudi zakonitosti ko-municiranja nasploh.
Konuinikacijski sistem neke dru/.be se reali-zira v več oblikah: prvič. prek vseh oblik dela. torej prek organizacijskih poti. ki so med bist-veninii pogoji nemotenega družbenega funkcio-niranja. potem prek sredstev javnega obvešča-nja in tretjič. prek netormalnih oblik komuni-ciranja.
Komunikacijski proces v družbi je sestaivni del kulturno-socialnega sistema vsake. tudii naše. družbe. Komunikacija je bistveni del po-litičnega procesa: tako je uspešna komunikaci-ja eden predpogojev kreativne udeležbe posa-meznikov in skupin v aktivnem odločanju o dru/beno relevantnih vprašanjih. Na drugi strani pa lahko komunikacija predstavlja total-no manipulacijo z ljudmi. Zaradi take ponnemb-nosti sistema komuniciranja posveča vsaka družba. vsaka država veliko pozornost razvija-nju ustreznih (uspešnih) komunikacij.
Za kakšen komunikacijski sistem naj se bori študentski tisk?
Prvi pogoj uspešnega komunikacijskega si-stema je njegova odprtost. Naslednja zahteva uspešnega komunidranja je dvosmernost, ki naj ustvari aktivno interakcijo med posamez-niki in skupinami v komunikacijskem procesu m sistemu. Kot tretji pogoj nastopa zahteva
IV
po selektivnosti. Tu gre za selektivnost v dveh      siji o današnji temi ne bomo mogli izogniti. smislih: prvič, za selektivnost, ki je potrebna            Kje je v našem sistemu vloga študentskega
i/ preprostih tehničnih razlogov. Zaradi ogro-      liska? Zelo težko si je zamisliti. da bi študent-mnega števila iniormacij, ki v dandanašnjem s\etuski tisk lahko konkuriral formalniin osrednjim
dobesedno zasipajo človeka, namreč ta ne zmore vsega konzumirati. Zato je pogoj uspeš-nosti komunikacijskega sistema v tem, da izbe-re tistc informacije, ki so relevantne in nujno potrebne za človekovo normalno delo. Drugi vidik selektivnosti pa izhaja i/. temeljnih prin-cipov naše družbe, iz osnovne usmeritve k sa-moupravni socialistični ureditvi. ki nas napotu-je k selektivnosti v tem smislu. da ustvarjamo takšen komunikacijski sistem. ki bo omogočal in vzpodbujal izgraditev naše samoupravne socialistične družbe.
Če komunikacijski sistem ni ustrezno izgra-jen. se pokažejo znaki te neustreznosti kaj hitro. Prvi takšen znak je ekspanzija neformal-nih informacij in neformalnih komunikadjskih poti. Neformalne poti pridobijo na poinembno-sti: kdor je odrezan od teh virov, je tudi poli-tično onemogočen. Tako so neformalne komu-nikacije znak, da se komunikacijski sistem v celoti ne more razmahniti v vsej svoji funkciji. Drugi znak neustreznega komunikacijskega sistema lahko predstavlja ekscesoidnost oziro-ma marginalnost nekaterih, tudi forumskih medijev javnega obveščanja. Takšen pojav seve-da povzroči reakcijo družbene skupnosti (dr-žave), in že smo v konfliktnih situacijah. Vse to pomeni. da v trenutku, ko pride do takšnih pojavov. ko pridobijo na pomembnosti nefor-malne komunikacije, ko se pojavijo ekscesi v nekaterih glasilih. takrat se moramo zamisliti nad našim komunikaeijskim sistemom. ali je res takšen. kakršnega potrebujemo, ali izpolnju-je svoje obveze in odigrava svojo vlogo v našem družbenem razvoju. Ustreznost komunikacij-skega sistema je potrebno seveda permanentno o.cenjevati. V tej svoji diskusiji nimam ambicije podati oceno ali analizo komunikacijskih pro-cesov v naši družbi, čeprav se te ocene v disku-
 HEIDEL3ERG  Studenten.vohnheime^, An der TiergaitenstraBe
redstvom javnega obveščanja v aktualnosti in ažurnosti informiranja. Ta vidik obveščanja študentski tisk zaradi finančnih razlogov, peri-odičnosti in zaradi tega, ker nima organizira-nih virov informiranja ne more pokrivati. Vlo-ga študentskega tiska je verjetno na nekem drugem področju javnega obveščanja. Ta drugi vidik je v komentiranju in angažiranem pisanju o družbenih problemih in uspehih. Takoj mo-ramo ugotoviti, da je takšen vidik pisanja v na-ši družbi še kako potreben in pomemben. Morda imanio pri nas uspešno informiranje o posameznih dogodkih v svetu in doma. morda tudi ustrezno in dobro selektivno pisanje, ni-mamo pa dovolj kritične in angažirane besede. V mnogih primerih naši formalni mediji eno-stavno ne zmorejo kritično angažirano pisati o posameznih stvareh.
Kritično in angažirano pisanje je vsekakor tudi zelo subjektivno. Subjektivno pisanje pa lahko zelo hitro zaide v pretiravanje in eksceso-idnost. Tu je verjetno tudi razlog, zakaj se štu-dentski tisk v vsem času svojega obstoja vedno giblje nekje na robu tistega. kar družba lahko še prenese. na robu tistega. kar je morda že tako ekstremno in enostransko. da je potrebno prepovedi. Mislim. da ta karakteristika študent-skega tiska ni nujno njegova slaba stran. celo več, v določenih trenutkih utegne ta njegova lastnost postati celo prednost. V vsakem pri-nieru pa je takšen način pisanja imanenten študentskemu tisku in ta drugačen verjetno ne more biti. Seveda moramo razumeti pojem študentski tisk tako. kot ga opredeljujejo ne-katere specifičnosti. predvsem tiste, ki izhajajo iz populacijskih lastnosti študentov.
Na ta vprašanja se logično navezuje vpraša-tije družbenega vpliva na področju študentske-ga tiska. Z družbenim vplivom pri tem tiskn
 V
1
razumemo predvsem vpliv študentov, vpliv uni-verze, pa tudi vpliv širše družbene skupnosti na študentski tisk. Pri družbenem vplivu in pred-vsem pri konkretnih oblikah in primerih tega vplivanja se postavlja vprašanje kriterijev, kaj je družbeno negativno in škodljivo in kaj je druž-beno pozitivno in koristno. Temeljni kriteriji seveda izhajajo iz naše samoupravne socialistič-ne ureditve. V mnogočem pa zavisijo ti kriteriji tudi od političnega trenutka, v katerem živimo. Na primer, drugačnaje bila situacija pred 21. sejo predsedstva ZKJ kot po tej seji, ko so se v tem času vsesplošnega ocenjevanja družbene aktivnosti nekateri kriteriji poostrili. To je eden od primerov, ki kažejo, da je politični trenutek zelo pomemben za ocenjevanje nekega članka. V tem dejstvu moramo tudi iskati vzroke rela-tivne marginalnosti študentskega tiska. V tem, da se študentski tisk ne more ali noče prilago-diti takšnim spremembam ali da te spremembe s svojimi stališči celo prehiteva ali presega, je morda njegova pozitivna vloga. Tako je to izvor relativne marginalnosti študentskega tiska, hkrati pa bi postavil tezo, da iz istega izhaja tudi pozitivna vloga študentskega tiska.
Družbeni vpliv na študentski tisk bi moral iti prek družbenih organov kot tistih centralnih organov, ki naj na eni strani zagotovijo študent-skemu tisku določeno avtonomnost, na drugi pa izvajajo vlogo družbenega vplivanja na to področje. Svet mora biti tako sestavljen. da ne pomeni enostavno transmisijo ustanovitelja kot tudi ne skupine urednikov in sodelavcev štu-dentskega lista. Po našem mnenju naj bi bil svet sestavljen iz treh karakterističnih skupin zainteresiranih za študentski list. Prva skupina so tisti, ki pišejo: sodelavci, novinarji in ured-niki, v drugo skupino sodijo ustanovitelj in drugi družbenopolitični subjekti, tretjo skupi-no pa predstavljajo tisti. najpomembnejši, ki glasila berejo. predvsem študenti. pa tudi pred-stavniki nekaterih drugih družbenih skupin. Seveda je vprašanje. kako formirati takšne družbene organe. Pred nami je, da najdemo najustreznejše oblike vključevanja delegatov čim širšega kroga zainteresiranih v svet študent-skega lista, kajti tako bomo zagotovili ustrezen družbeni vpliv na to področje.
Drugi vidik družbenega vpliva na študentski tisk je v tem. da čim večje število študentov piše in sodeluje v študentskih glasilih. Uredni-kom in novinarjem študentskega lista ni potre-bno, da pišejo. njihova naloga je, da organizi-rajo pisanje študentov. Tako je ena velikih na-pak študentskih listov, da se skupine urednikov ali sodelavcev zaprejo v ozek krog, in tako, če hoče napisati članek nekdo tretji, je to videti kot bolj ali manj ,.vmešavanje v notranje zade-ve". Tako bi v uredniški politiki morali bolj stimulirati (tudi materialno) tistega urednika, ki prinese članek nekega študenta, kot tistega, ki piše traktate do onemoglosti. Demokratiza-cijo uredniške politike bi ravno v študentskih glasilih lahko najbolj dosledno izpeljali. Predla-gam, da bi sprejeli kot sklep posvetovanja. da razumemo podružbljanje uredniške politike na ta način, da čim več ljudi piše v ta glasila. To smo pripovedovali tudi ljubljanski ,,Tribuni", kjer je pregled nekaj deset številk ,,Tribune" za /to/ študijsko leto nazaj pokazal, da je de-vetdeset odstotkov političnih člankov, ki so dali .,Tribuni" usmeritev, napisalo kakih pet ljudi. Tako seveda ne gre, kai so ne nazadnje pokazale tudi prepovedi Tribune. Imeli smo opraviti z izrazift) zaprtim krogom ljudi. Tu je tudi glavni razlog, da se družbeni (študentski) vpliv na tak študentski list ni mogel realizirati, in tu tudi družbeni organ ne more kaj prida pomagati. Edini učinkoviti vpliv študentov na študentski list, je vpliv prek njegovih strani.
Za zaključek bi omenil še eno aktualno vprašanje, to je vprašanje normiranja področja javnega obveščanja. Tudi študenti bi se morali aktivno vključiti v razpravo ob teh novih zako-nih in se zavzemati za takšne rešitve. ki bodo resnično pomenile korak naprej v podružblja-nju sredstev javnega informiranja.
Lenart ŠETINC
V
svoboda in gos-postvo po jezikU
Pcter Bichscl. Mizajc miza (1966). Kindersch-ichtcn. Herman Luchterhand Vcrlag. Neuuied und Bcrlin 1969. 5. izd. 1970.
Pripovedovati žclim o stareu. o CMovcku, ki nc rcčc nobcnc besede več. ki ima truden obraz, prcvcč truden za nasmcli in prcvcč truden, da bi \o jc/.il. Ži-vi v majhncm mestu na koncu cesto o/iroma blizu križišča. Skoraj ga ni vrodno opisovati, koinaj s:a kaj loči od . drugih. Nosi mv klobuk. sivc lilačo. sivo siiknjo in pozinti dolg siv plašč. Ima tcnak vrat s sulio in nagubano kožo, njcuov bcl srajČMii ovrat-nik je znaj prcohlapcn.
V najvišjem nudstrupju liiše ima wojo sobo; mogoče je bil poročcn in jc nncl otrokc. mogočc jc prcj živel v kakšncm drugem tncstii. Zancsljivo je bil nckoč otrok. toda to je bilo takrat. ko so bi-li otroci oblečcni kot udrasli. Takšiu so vidcti v albiimu s slikami. ki ga iina stara numui. V njcgovi sobi sta dva stola, miza. prcproga, in omara. Na mujhni mizi stoji budilka. polcg lcžijo stari easopi-si in albuni s totogiatijann, na stcni visita oglcdalo in slika.
Starecje hodil zjutraj na \prchod in popoldne na sprohod. spregovoril jc nokaj lx'\ed s svojimi so-scdi ter zvečer scdcl ptvd svojo imizo. I o \c ni ni-koli spicmenilo. tudi ob nedeljah K' bilo tako. In ko je scdol prcd mizo, jc slišal tiktakanje budilko. ncnehno tiktakanje budilkc.
Nekoč pajo bil po^elvn dan. sončen dan. nc-prcvročc ncprchladno, s ptičjim ščcbctanjem. s prijuznimi Ijudmi. z otroki. ki  so sc igrali     in kar je bilo poscbnost, vsc jc bilo človoku ncnadoma všoč.
Smcjal se je.
..Zdaj sc bo vsc spremonilo." jc nmlil. Odpcl jo najvišji gutn pri srajci. vzel v roko klobuk. pospešil korak. razgibal mod hojo cclo kolena in sc vosdil. Prišel je v svojo ulico. pokimal otrokom, šcl k svo-ji hiši, sc povzpel po stopnicah navzgor. vzcl ključ iz žcpa in odklciul svojo sobo, Toda v sobi jo bilu vsc cnako, iniza, dva stola, postelja. Inko jc sedcl . jc zopet slišal tiktakanjc. iivvsc veselje je minilo, kajti nič sc ni bilo spremenilo.
In človck jc postal zclo boscn. V oglcdalu jc vidcl, kako jc postal njegov obraz rdoč. vidcl jc kako si jc zatiskal oči; potcm jc skrčil roki v pcst. jc dvignil in udaril z njima po mizi. iiajprej samo enkrat, potem šc enkrat in potcm jc pričcl uilarja-ti po mizi in pri tcm jc vedno znova vpil: ,.Mora sc sprcmcniti, mora sc sprcmcniti!"
In nič vcč ni slišal budilko. Nato so ga pričele rokc bolcti. glas mu je odpovedal. nato je spet slišal budilko in nič sc ni sprcmcnilo.
,.Vcdno ista niiza." jc dojal človvk. ..ista stola, postclja. slika. In mi/.i pravim miza. sliki pravim slika, postelja jc postclja in stol imonujojo sto!. Zakj pravzaprav? " Irancozi pravijo postclji ..li" mizi ,,tabl". sliko imoruijejo ,,tablo" in stol ..šez". in se razuniejo. ln Kitajci sc prav tako razumojo. „    ,,Zakaj sc spremcni." jc zavpil. in odslcj jc rekol postclji ..slika".
,,Otriijcn som. v sliko želim," jo dcjal. in zjutraj pogosto doliio ostajal v sliki in prcudarjal. kako bi rckcl stolu. in imonoval ua jo ..Inulilka".
Vstal jc torcj, sc oblckol. scdd na budilko, in oprl rokc ob inizo. "Icdaj sc miza ni več imcnovala miza, zdaj so jc imenoval ..proprosia". Zjntraj jc torej človck zapustil sliko, sc oblckcl. scdcl k prc-progi na budilko in premišljal. kako bi motiel čc-mu reči.
Postclji jc rekcl slika. Mizi jc rekcl prcprojru. Stolu jc rckcl budilka. Časopisu jc rckol postclja. Oglcdalu jc rckcl stol. Budilki jc rckcl album s fotografijami. Oniari jc rekel časopis. Prcproci jc rekcl omara. Sliki je rckcl miza.
In albunui s fotograttjami jc rckcl oglcdalo. Torcj: Zjutraj jc starcc v sliki. ob dcvctih jc zvonil album s tbtografijami, človck jc vstal in stopil na omaro, da ga ni zcblo v nogc. potcm jc vzcl obleko iz časopisa. sc oblckol, poglcdal v stol na steni, sedcl na budilko k propvogi \n prelistal oglcdalo, doklcr ni našcl nii/c svojc inatcrc.
Clovcku sc jo to zdclo zabavno, in vadil jc vc*; dan in si vtisnjeval novc bcscdc. Zdaj je bilo vsc prcimcnovano: sam scdaj ni bil vcč čiovck. tcm-več noga, in noga jc bila jutro m jutro jc bilo člo-vck.
Zdaj moratc sami pisati to zgodbo naprcj. In potcm niorak-, tako kot jc btoril ta staroc. zamcnjati tudi drugc bcscdc: zvoniti sc pravi postaviti, zbebsti se pravi glcdati. lcžati sc pravi zvoniti,
vstati sc pravi zcbsti. stopiti sc pravi listati. Tako da sc potom pravi: Ob človcku jc stara noga dolgo zvonila v sliki. ob dcvctih jc postavil album s fotografijami. nogo jc zoblo in sc jc prdistala na omaro. da nc bi glc-dala v jutra.
Starccjc kupil modrc šolskc zvczko mjili po-vsom popisal z iioviini bcsalami. in vcliko jc imcl opraviti s tcm in lc šo rcdko ga jc bilo vidcti na co-sti. Potcm sc jc za vsc stvari naučil novc o/načlH' in pozabil pri tcm vcdtio \vč pravilnih. Scdaj jo iinol nov jczik. kijc pripadal sanio njcmu. Soni in tja jc šc sanjal v novcm jc/iku. in pok-m jo prcvc-dcl v svoj jczik pcMni iz svojili šolskih lct in jih ti-lio prcpcval sanicmu scbi. Toda kmalii sc mu jc zdclo tudi provajanjc tcžko. svoj stari jczik jc sko-raj pozabi!. m pravilnc bcscdc jc moral iskati v svojih modrili zvczkili. In strah ga jc b\\o govoriti z Ijudmi. Dolgo jc moral prcmišljati. kako Ijudjc pravijo stvarom.
Njogovi sliki pravijo Ijiuljc postclja. Njcgovi pivprogi pravijo Ijudjo iniza. Njogovi budilki pravijo Ijudjc >tol. Njcgovi postelji pravijo Ijudjc časopis. Njcgovvmu stolu pravijo Ijudjc ogk-dalo. Njogovomu albuimi \ fotogranjaini pravijo Ijud-jc budilka.
Njcgovemu časopisu pravijo Ijudjc omara. Njcgovi omari pravijo ljudjc prcproga. Njcgovi nii/i pra\iju Ijiidjc slikn NjcLrovonui diilcdalii pravijo ljudjo albuin ^ t'o-tografijann.
In prišlo }c tako dalcč. da sc jc moral stnojati. Cvji' slišal govoriti Ijudi. Moral sc jc Miicjati. čc jc slišal. kako jc ivkdo rokcl:
..(ircsU- tudi vi jutri na nogomctno tckmo? " Ali Cc jo nckdo rckcl: ..Strica imam v Amcriki'". Moral so jl" siuojati. kor wga toga ni razuiiicl.
1 i)da voscla /godba to ni. Zalostno sc jc /ačc-ki in žaliKtno ^c jc končala.
Starcc v sivoin plašču m 11101:01 vvč ra/mncli Ijudi. '.-ir ni bi!o tako luido. Mnogo luijc jo bilo. da ga ti niso mogli vcč razunu-ti. ln zato 111 rckcl ničosar voč. MolCaljc. \c pogovarjal lc šc sani s so-hoj. pozdravil ni nikoli vcč.
(icopjcs P () \1 1» I 1) () L :    NACOVOR l»() RTV
1 •'rancozinjo. I raiKo/.i.
(ieiicral l)c Ciaullc jo mrtcv. l;rancija jo vdova.
Lcta 1940 jc Do (iaulk- rcšil čast.Uta 1944 nasjc prcpcljal k osvoboditvi in zmagi. l.oia 195S nasjc rošil prod državljansko vojno. l)al jc dana-šnji I raiuiji njcnc iiNtanovc. njono noodvisnost. mjlmi položaj v svctu.
\' tcj uri. ko vsa domovina globoko žalujo. pri-kloniino sc boločini uospc IV ("lanllo. njonili <itrt>k. njonili viuikov. Izmcrimo dolžnosii. ki nain jih na-laga hvak'žnoNt. Obljubimo IraiKiji. da 110 bonio ncvrodni naukov, s katcrimi sino bili obdarjoni. in da bo v dnši naroda Dc (iaullc živol vočno.
(v Lc Mondc      1 1. novcmbir 1970)
Prot". dr. Fritz PAIPCKl  (llcidclhcra) Opomba: Pri jozikovnih znakih snvpadanje nosi-lcov pomcna (siiinitiant) in vscbinc pomcna (signi-fic) ni logično kavzalno določcno. tcmvoč tcmclji na historično slučajnili konvoncijali. Jozikovni zna-ki so nosilci intorniaeij. v katorc so invcstirani po-inoni. Po cni strani jozikovni znaki pomcnijo nckaj. kar jc v njili prouramirano; po druiii strani so in-strumonti za nokai. kor urcju.iojo in oblikujcjo raz-iiktjc mcd žc itivcstiranim in zunajjozikovnim. Po dvojnosti od nočcsa     za nckaj jozikovnih vscbin znakov jc vsak človcški jozik prcliajajoči jczik. ki niorc stara razmcrja stvari tormulirati na novo. .lczikovni znaki obstojc tori.'j za noko stabilnost. ki ni nospiviivnljivost. tcnivcč clastično vztrajajoča slučajnost in mogočc jo postaviti tcmcljni sUivck: jLV.ikovni znaki niorcjo sitvr mcniti različno. nc pa poljubnoga.
Protost proti cksistirajočim jczikovnim ra-zmcrjcni jc protcst proti eksistirajočim socialnim raznicrjcm.
(Prcvcdla L. S. in J. Z.)
david pleut NGC 2661
Hrcljal sem svojo pipico.
Po holmčku navzdol.
Na radiator je padla sniet.
Ščegetajoč se je smejala. Tako pravijo.
Mati je poslušala Džingis Khanove odgovorc
Pletla mi je jopico. Tako se je delala.
Gospod Džingis Khan so imeli dolg govor.
Mati pa mi je pletičila jopico.
Mr. D. Khan so imeli en sani brk. Desnega.
Drugi je bil sadistično obrit.
Zato pa je bil preostali vseskozi na prepihu.
milan kleč
na juriš smrčki
pika je dom sužnjev
nad torbico damskih čevljev
pod napilinjenim zrakom
pomol prošnje
naslonjen na smeli popisane kaplje
drevoreda oči
imena ognja čarovnika bičajo vreme poljskih ribic o redka ognja
skrčeno pravo nebo naredi luknje zraku skozi padajo oranžni griči nekjo i/ vrtljive ravnine o ravnini
pojoča ptičja gnezda prelctavajoča oran/no pokrajino pokrajina je runicna kot jo zolena čude/mi igra spreminjanja stokla svotih strani v gnetljivo pravljico kjer /adiši stolpni dini vodnjak bikm o smrti
peč šestoga griča z oknom kovačom žopnc baterijo sonca uporablja sednii grič
obešalnik lastovk pribit v peči
korist oblačil poka/o vlak
ker ni več poti konev
iz pogumne srajce
spuisti lačnc pticc iodec
ivt:i grič je v/orec|ila ¦ iluajočega vrtinca : ga 11 i
ogkdalo pravega n| in rdeča luč las živečega prsta v kal za vedno skrčenegiddih
narodna noša kruhl
v spovednici
in zadavljena zvez(|
prvi vagon potnih do pola deževnili pottem z žičnico v /nnrznjenih peruti
Rena pot
ilo\
in vlakom listov mj /gmbljeni na soncui o rnoji knjigi
škairje izrežejo i/ o|
osniico
nad prvim gričcm
dnigi grič je iprvi grič
odllepljena noga ni
Lnjige na drevesih
proge zmaja
letečega na višini Ada travnika ki Duilije polne koJ
kalterih oddih ska»ak na glavo 111 prestreže popis^ipljo
staira mama mi je da sem kmet
osrni grič je težka
vidli se ostro zaradi
stnaha v/.ct zamre^min/zasedenega iskanja
tretji grič zida stol čuvarjeni ptičjim gnezdom ujetim v sveče plamena sveče
oratižno je oddaljeno od mlade starosti od zdrave bolezni
smeh odloži pokrajino
njena hitrost je mlada a pavza velika
najhujši so ljudje z očali
na spolnili organih
živalim se oblak vedno približa
sanke božjih senc odtisnjene na podplatih krvi nalite v jarke sten
oče in inama ližeta zasedo jadro dojk z napisom ladja žepne govorice svetilnikov
mogoče bi bilo dobro vedeti kaj je mislil ptič ko je ponoči zapel
pokrajina stopi na ježa in pospremi sadeže skoz usta o sadeža
svetloba ima dol/.ino mosta
a ustavi drugje
kjer gostilna spusti ključ vrnitve
močvirna gnezda začno prepevati kamen
odmev postavi most
stopiš na balkon
in slišiš dihati deklico
o moja deklica
o pokrajini
VI
prcvod in prirodba
Milan Stcpanovič                        slobodan valontinčič
(VMBALLM MINDI
Spct jo zavladala lišina.
..Nckaj ukradcnih tonov, grba, tolo pritlikavca. Kaj jc. navsczadnjc. sad mujcga življcnja? Uvidcl som. ilajc slava ničova stvar. skoraj sramutna. a brcmo, ki sem ga sprojol nasc. jc prctcžko. Kamorkoli grcm. ka-murkuli sc oclpravim. nosim ta sramotni pcčat, zazna-niovan scin kot slcpar; svoji usodi nc morvm uiti. Mo-jc imc jc Artur! Dovolj jc, da mc lc cnkrat pozorno poglcdatc in viditc to strašno grbo, ki jo skrivam pod plaščcm, da spoznatc. da bom govoril o svojcm življc-nju.
Narava jo onako kaznovala onoga. ki jo to glasbo žolcl obdržati sanio zasc. kot tistoga, ki jojc hotd po-dariti svctu. Postali sta njegova mora. Zaman jc Artur zapustil Pra^o, tc podobc in tc glasbc v.1 ni mogol zne-biti. ()d tcga usodnoga jutra daljc, scjo cologa njogo-vo»a bitja polastil mali grbavcc. Da, sprcmenil sc jc v oni sami noči! Opoldnc pa. koga prcbudi soiicl1, stopi k oglcdalu in v njem 110 vidi svojc podobc, ampak po-dobo grdc spakc, tistoga pritlikavca, ki sia jc spoznal na grobovju.
In proti jutru niu glava padc na mizo in zaspi mcd popisanimi papirji, prcpuščcn snu, v katcrcm so ga proganjali mnogi grozni obrazi t)b škripanju. vriskanju in pošastncm štinni odpiranja grobov. Nckaj jo udarja-lo ob okna. vclcr ali izgubljcnc  plicc, 011 pa jc ob strašiKMii smohu. ki mu jc broz pivstanka odmcval v ušosih, nadaljcval s pjsanjcm voiičastnc simt'onijo. To )c bila demonska noč!  Ža vsako noto. ki jo jc zapisal. sc nni jc zdelo. ila jc pričola svojc lastno življciijc. Nihčc ga nikoli nc bo mogcl obtožiti, da jo okradcl nckoga, ki jc žc davno mrtcv in ki ni pustil nobonc slcdi za scboj! Na vcčcr sc jc vrnil v malo podstivšno sobo  in ko jc prižgal svočnik. jo v krču in zanosii za-C\'l na neenakc listo zapisovati to glasbo. Ujcta jo bila v njcgovcin spominu in s strahovito niočjo jc posku-šala zlomiti rcšctkc svojc jcčl1. \;cs dan jc hodil ob o-bali Vltavc, mclodija pa ga jc ncprcnclioma proganjala.
V Arturjcvi »lavi so sc znova oglasili yvok\ mclodi-jc, za vodno sc mu jc vtisnila v zavcst. Zdclo so jc, da JL- vsa ta noč lc poslcdica bolczni. pošastna niora. l.i1-žal jc ob iiokom grobu: čas jc zbrisal vsako slod. ki bi pričala o tistcni. ki jc v njom počival. Prcbudil sc jc. ko sc je žc popolnoma zdanilo.
Oči so sc mu samo zaprlc, zgubil jc zavcsl. V src-dišču toga vrtinca je bilo tcmačno ncbo, s prvimi zna-monji zoiv. A Arturja sc poloti čudna vrtoglavica, vsc hitrojc sc prično okoli njcga vrtcti grobovi. drevjc. Obraz tiriavca strašno porumoni, oči mu padcjo v ja-mk\\ bcsodo zlodcnijo na ustnicah. Ta trcnutck sc za-čujc ščchct prvili ptic. ki so oznaiijalc skorajšnji pri-hod jutra.
,.Brcz sna bom. vsc duklor nc bo nokdo njoncga prcklclstva sprcjcl nasc. Strašno moč ima. vsako noč mc zbuja iz grobnega iniru. Žclcl scm. da ostanc samo moja, vza'I soni jo s scboj v grob. Ustvaril som jo v no-čeh pošaslnc osamljcnosti. Da, tojo moja glasba," jc komajda odpirajc brezzoba usta zašcpctal mali goslač m spuslil violino z ramcna.
Zdaj so sc vsc pivtrgane niti povezovale. mclodija jc bila tu; mar sc morc sprijazniti s tem. da je to tuja glasba! Artur jc prvi hip pomislil. da ima prividc. da sc mu je diKa spromcnila v grozotncga pntlikavca in sprogovorila. Ah, ta zanosna glasba! Vidcti jc bil stra-šcn; imol je ogromno glavo in šibko tolo z voliko grbo, ki jc kot krona poudarjala njegovo grdoto. S svojim instrumcntom jc stal na cncm od grobov. Verjctnoje tako misiil tudi mladcnič. ko jc spoznal. kjc jo: toda nc! (jlasbo jo čisto razločno siišal in nckaj korakov pred seboj uzrl violinista. Morda pričakujcto, da bom rekel, kako jc vsc bilo slcpilo, da jc bila glasba, ki jo jc slišal, lc skovikanjc sovc, ki kot glasnik smrti kliče na poslodnji scstanck ti^to, ki so jim dnovi štcti.
Od razbuijonja jc zaprl oči in ne ila bi glcdal prcd-sc, jc hitcl naprcj: ko jc odprl oči. jc zaglcdal noobi-Oajen prizor: vrste spomcnikov, pošastnc ostankc kri-/,ov zabodcnih v zemljo, vclikc in majlinc gomilc; bil jc na grobovju. Znašd sc jc na čistini. nato sc jc niimo iliovos in skozi visoko travo približcval zanosnim zvo-kom. Hitcl jc po ulicah, s koraki brcz odmcva, odpr-tih ust. a diha ni bilo čuti.
A zdaj sc jc zdclo, da sega iz ncke ncpojmljive glo-binc in sc siri k nočnomu ncbu. osvctljenomu z rcdki-mi zvczdami. Mclodija. ki jojc poslusal. jc bila prav tista. ki sc mu jo dncvc in noči oglasala v zavcsti, dok-lor sv ni. kot jc mislil. za vcdno zgubila. Bil jc obsc-dcn. Obrnc sc v smor. od kodcr jc priliajala. In rcs. sprva ncpovczano. ko da jo prckinja nočni vetcr. a nato so jc gla>ba širila vsc bolj razigrano in prcpričlji-vo. Pričakova! jc, da sc violina spet oglasi. A kar je pri vscm lcm ncnavadnoga, tch nckaj tonov ga je spom-nilo nečesa, kar jo žc slisal; srcc mu prične hitreje u-tripati. vcs vztrcpeta... Toda. ko jc dvignil glavo, ni vidcl ničcsar razen pustc ulicc. obdajala sta ga mrak in tišina. Z rokami si zakrijc obraz. Ni dvoma, še cn-krat jc slišal isti zvok. Morcla ga pričenja znova muči-ti njcgova bolczcn! Ali pa sc mu jc vsc skupaj le zde-lo? Pozorno jc prisluhnil. a vcter je že odncscl teh ne-kaj tonov. V zamolkli tišini, v katcri so jc znašcl.jc mladonič ncnadoma začul zvok violinc.
Vcndar pa W obrobnc pripombc za na.šo zgodbo niso pomtMubnc. V umctnosti sc stalno prisotna prc-tcklost imiMuiji' tradicija, brcz katcrc ni ničcsar, a ko jc prisotna ic ona. je umctnik prcmagan. Naša miscl in naša zavcst tcžita k prihodnosti. a zgradbc. stari trgi in slari zvonovi vlečejo kot utcži v pretcklost. Nc vem. ali jc kdo od vas. iiospodjc, bil v Pragi, ampak to mcsto nosi v scbi mračno tL-žo prctcklosti, ki cnako pntiska na dušo jn tolo. Ulicc so bilc pustc, rnrzel vc-tcr jc bnl po širokih bulvarjih in Artur je drgetal, vsc cloklcr ni /avil v majiinc in ozkc m.jiv ulicc. kjer je vladala popoltia tišina kot v kakem pustcm labirintu. Nckc noči. ko \c kot navadno dolgo taval. jc pustil no-gain. ila so ga nosilc. koder jim jc bila volja.
In toclaj ga jo rešil čudcžcn doživljaj: rešil ali do-končiu) palinil v propad, sami prosoditc. Razumete: bil jo na robu blaznosti. Vsak korak, ki ga je storil, mu jl- v zavcsti vzbujal ncznosiio ncskladjc zvokov; strašcn trušč jc prihajal z vsch strani. V vročičnih blodnjali jc liodil naokoli. Njcgovo zdravo in krepko tclo jc zgubljalo moč. Tako jc Arturjcv lep obraz pos-taja! vs».' bolj obraz bolnoga človeka.
Pravim vain, da jc vsaka umctnost lc nepopolno posnemanje življcnja. toda kdo bi o tcm mogcl prcp-ričati mladcga. tnloglavcga človcka?  Po njcgovem inncnju jc bilo življcnjc sanio po scbi bcdno, dalcč od vclikc vizionarnc glasbc. Ko bi šc naprcj živcl pro-padlo življcnjc. kdo bi bil srcčncjši od njcga! Oh, zab-lodc mladosti! Mračcn in sostradan jo bcgal po ulicah PragL1. okovan v ncvidnc okovc, nezmožcn, da bi sprc-govoril ali zajokal, cla bi oropa! mimoidočcga (kar u-mctniki počno lc v skrajni bodi) ali da bi s kamnom ckoli vralu skočil v Vllavo. Nckaj podobncga sc jc pnpctilo tucli Arturju: minili so dncvi, ko jc užival v ponianjkanju. V ::':ivi so mu pričcli samo topo odmc-vati grobi vsakodnevni zvoki, trdi in neoplemenitcni, lista niL-lodija sc mu jc lc kdaj pa kdaj oglašala kot daljni odmcv. da bi ga šc globljc ranila ... A radost, ki jo občutijo ob dotiku z vcličastnim dolom, ki šclc mo-ra biti iMvarjcno. jc ravno tako velika. kot je velik njihov obup v troiuitku, ko sc to dclo začnc izmikati, in zginja puščajoč za sabo kot strašcn val samo pu-ščobo in praznino. Morda sc vam dozdcva, da upo-rabljam vclikc bescdc. v rcsnici pa izražam njcgovc pravc občutkc, kajti rcsnični umctniki odklanjajo svojc dclo kot ničcvo, čc po njihovem prcpričanju ni prcseglo vscga. kar je bilo do tcdaj v tcj zvrsti ustvar-jcnega. Slišal jo je trczen in v hudi pijanosti, v žvenke-tu kozarcev in v hrupu glasov, v jasnih in dcževnih no čeli, a nikakor mu ni uspelo, da bi jo zaokrožil v celo-to, ki bi odjcknila z močjo samcga vcsolja. V resnici ga jc žc lcp čas obscdala neka mclodija, vendar se mu jc v zavcsti oglaiila lc v nepovezanih tonih. Pričol je / glasbcninimi študijami, vcndar jih jc opustil, kerjc prava umotnost, o kutcri jc sanjal, bila zunaj vsch ka-nonov in bližja ulici in beračcm kot učcnim profesor-jcm s konzcrvatorija. Živcl jc boomsko življenje, posc-dal po pivnicah in spal pod mostovi. Prcd mnogimi leti jc v mcitu Pragi živel človek z imcnom Artur.
O tcm ni dvoma. Zagotavljam vam, ia zgodba je rcsnična. od začctka do kraja. Dovolitc nn. da vam takoj 110 povem, v kakšni zvczi z mojim življenjem jc dogolck      ktMii wn v:\rn pravil.
TV ima leden ekran.
Mister Khan: Ali bi bili sposobni posiliti 10 žena'.'
Gospoda. mislil sem vendar. da seni na tiskovni konfercnci.
Mati pa nii je pletla jopico. Tako se je delala.
Za ostale se je seveda delala. da posluša press conf.
Stopil sem k pipici.
VSTANI.MRHA!
V krožnik mi je priplula Oueen Mary.
PIPICA PA MF nagovori. da sem prfuknjen.
Zato sem legel na vrh hriba.
Raje tako.
Opazovajoč propad rimskega imperija. mperija, perija, erija.
Joj. koliko hotnic. Res.
Najraje se srečam z Caesarjevim Juliusom.
Ampak Bruty, ne. raje ne danes.
Pozna je že.
ukradenaglasba
O NI SRAMNOSTIH T ŠKRATA
1 3. vrstica teksta lc luč, le tipke Ijubozni avtorja T. Kralja se pravilno bcro livalcžnost sc kotali: to je zajtrk prcpclic. in ne hvaležnost sc kotali: to jc zajtrk prcpolic. Poteza T. Škra-ta tukaj ni tako uspešna, ker pove-čini zavcst tckst prebere pravilno.
7. vrstica 4. kiticc sc peavilno bcrc šele to jc mantra zgodovine: in 110 šclo to jc martra zgodovine:.
Naj se T. Skrat matra kje drugjc!
VII
V grobem dclimo ruzvoj čehoslovaške kincma-tografijc po drugi svctovni vojni na tri obdobja. Prvo obdobje novcga socialističncga filnia sc začcnja neposredno po zadnji vojni in je povczano z radika-Inimi socialno-ekonomskimi spreincmbami (naciona-lizacija filmske proizvodnjc), izvedenimi 1945 in 1948. Zanj je značilno, da mu jc bil kot tudi skoraj vscm sferam duhovnc ustvarjalnosti, prilagojen ,,sovjetski modcl" socialističnega rcalizma. To ima svojo dobro in slabo stran. Dobra stran: intcgraci-ja s socialističnim kulturnim prostorom omogoči čehoslovaški kinematografiji, da sc osvobodi izo-liranosti in pokažc svojo produkcijo na platnili socialističnega sveta. Slaba straii: to je bil čas, ko je ,,sovjetski model" dosegcl klimaks ozkega dog-matizma in duhovne sterilnosti: učivljove degenerau-ja pa je bila katastrotalncga značaja /a učenca. Črno-belo slikanju življenja. krog /animanja zo-žen v stereotipe ,,vzgojne" tcnic, siihoparna in dolgočasna didaktičnost, samoidcaliziranje in siva stilna cnoličnost. to so bile lasiiiosti (bolc-zni) te ,,umetnosti na pohodu", čc uporabimo milejši izraz, ki sc jc v tcm obdobju uporabljal za politično manipulirano proizvodnje.
Družbeno-politični dogodki ob koncu pet-desetih in v začetku šcstdesctih let (obsodba Stalinove socialističnc prakse, upor zopor mitologiziranje in dogmatizcm) so ustvarili po-g"oje za razvoj ,,drugačnega" čehoslovaškega filma in predstavljajao prclom mcd prvini in drugiin obdobjem. Kritika dotedanjcga političnega rcži-maje zrahljala moč birokratičncga in aclmini-strativncga sistema, ki je krojil usodo naeionalne kinematografije. Filmski ustvarjalci so sc uprli političnemu hlapčevstvu umctnosti, dogmati-čni cstctski in dramaturgiji, unifonnnosti in zahtcvali svobodo umetniškcga ustvarjanja. V takšni atmosfcri in socialnih okoliščinali so jc rodil čehoslovaški ,,novi val". To gibanjo, ki je uspelo premostiti generacijski konflikt in združiti i-ntuziazem inladih s profesoinalizmom najboljših rcžiscrjcv srcdnje in starcjše gcncracijc, je znalo asimilirati tudi jezik modcrnc filmske umetnosti (nouvollc vaguc) nc da bi pri tcm prešlo v golo posncmanje in zgubilo svoj nacio-nalni karaktcr. Filmi so prvič odkrili svetu socia-listično stvarnost nepotvorjcno, brcz idcološkcga filtra in propagandnili popačcnj. Nova filmska umetnost sc jc osvobodila ujetništva naivncga realizma in spregovorila o sodobncm čoškcm člo-vcku in družbi kritično, resnično doživcto in iskrcno. Podoba čehoslovaške družbc, takšna kot seje postopoma izoblikovala v novih dclili, je, če jo primerjamo s stvaritvami predhodnega obdobja, ,,potemnela". Vendar filmi čclioslova-škega ,,novcga vala" niso pcsimistični, niso niti puritanski niti lascivni, niti tradicionalni niti mondeni. So vscstranski. življcnjsko prcpričljivi, moderni in prcdvsem - svobodni.
(Miloš Forman: Črni Pcter, F.vald Schom: Pogum za vsak dan, Chytilova: Marjctice, Ivan Passcr: Intimna osvetlitcv, Nemcc: O gostiji in gostih...).
Filmi čehoslovaškega ,,novoga vala" pa so zavzeli tudi bistvcno drugačen odnos do tcm iz prcteklosti: nc obdelujejo jih iz dogmatično-zgodovinskoga aspckta, temvcč jih demitizirajo in skušajo zgodovinskim dogodkom in družbcnim procesom vrniti njihovo človeško in realno dimcnzi-jo. (Brynych: In peti jezdec je strah, Kadar Klos: Trgovina na korzu, Menzel: Strogo nadzom vani vlaki...).
Najbolj karakteristična potcza novih čehoslo-vaških dcl v šcstdesetih lctih je torej njiliovo iztrc-znjenje, zavračanje vsi'i iluzij in niitov, in tcžnja, da bi dosegli resnično, v svojih notranjih in zunanjih aspektih zapletcno podobo sodobnc in minulc stvarnosti.
Invazija sil varšavskcga pakta lcta 68 in politi-čne spremembe, ki so ji sledilc, so bilc vzrok preusmeritve tudi v kulturnem življcnju. Prc-seneča pa dejstvo, da skoraj do konca leta 1969, ko je prišlo do korenito kadrovske reorganizacije in začrtanja programa nadaljnjega razvoja čclio-slovaškega filma v dului izpred šcstdesetih let, oblast ni izvedla nobencga političnega pritiska nad kinematografijo. in prav v tcm obdobju (tako vsaj zatrjujc s psevdonimoui Karcl Pryl podpisani avtor članka o čehoslovašketu filmu, objavljcncm v Sight and Soundu Summcr 71, na osnovi katerc-
ga je nastal tudi za zapis) jc pehoslovaški ,,novi vai" s filmi Papouška Kc.e Homo Homolka, Jasnvja Vsi dobri rojaki, Jireševa Šala... dosegel svoj klimaks in epilog.
Tako so z letom 1969, v podobni situaciji kot v petdesetih lctih, začonja tretje obdobje. Upa-jmo, da sc čehoslovaški tilm nc bo podrcdil po-litični manipulaciji, da bo z zgodovinskimi toia-mi uspcl izpovedati aktualnc problomc in večne konfliktc človcka z oblastjo tcr sc boril za podo-bo čehoslovaškc stvarnosti brez idcološkcga filtra.
Silvan Furlan
QB,ITPS GRE&TTOBE
AN AMERICAN
Kamen sproži plaz. To venio vsi. nikoli pa ne vemo, kako obsežen bo ta plaz. Naslednje vrstice naj ne bodo obtožba, anipak velik vpra-šaj.
Gre za glasbo, popularno, ali. kot jo nekate-ri tudi imenujejo: beat glasbo. Ne bom navajal dogodkov, ki so me privedli, da sem sedel za pi-salni stroj. Blazji in redkejši očitki so se pojav-ljali že pred njimi. Zrasli so iz ncdolžne skrbi /a našo (popularno) glasbo in iz skrbi, ki jo je nekdo nekoč razložil /. besedami: ,, . . . saj da-nes že skoraj vsa mladina govori napol angleško!'
Odkar se zanima za tim. pop glasbo (sovra-/ini ta izraz, uporabljam ga zaradi splošnejšega razumevanja), se je moje zanimanje nehote u-smerilo proti ameriški rock glasbi. Popravljam sc, ne gre samo za rock, cenim tudi ameriški blues, jazz in še bolj - folk glasbo Severne Amerike. Imena so za zdaj še brez pomena. Tu-di v Britanijije marsikaj glasbeno vrednega. In vendar, če pogledam sam vase — ali sem zato, ker mi je ameriška glasba najbolj všeč, bolj do-stopen za ameriške vplive, ideologijo, si postav-ljani ZDA za ideal? Nasprotno, glcdani vase. in vidini: brez nadpovprečnega zanimanja za glasbo ZDA bi bila nioja slika o Estados Uni-dos nedvomno lepša.
Treba se je ozreti v polprcteklost in se spom-niti prizadevanj večine rock glasbenikov in sku-pin, da bi podprli kandidaturo Geogra McGo-verna. (Morda se bo komu zdel to banalen pri-mer. Saj je, do ncke meje.) Treba je poiskati ne-kaj pesmi in imen glasbenikov, ki so povsem pre-dani protestom proti vietnamski vojni, neka-teri od njili so postali zato  že nepriljubljeni. Treba je pomisliti na nov val črnskih glasbeni-kov — poetov, ki se je pojavil sredi leta 1970. In najlaže najdemo v spominu tim. protestne pesmi, ob katerih s(m)o ninogi odraščali. Ni-sem pozabil mnogih črnih in belih jazz glasbe-nikov, ki so svoj jazz prav tako ,,angažirali".
Ne gre mi iz glave neka vsiljiva misel. Nixon je ponovno izvoljen, 25 ali koliko že milijonov mladih, novili volivcev nas je razočaralo. Tom Paxton. starejši in uglednejši tblk-protestni pevec in avtor mnogih znanih skladb, pravi: ,,Nixonova zmaga je dobesedno potisnila čas za deset let nazaj. Poročila, ki že prihajajo, pra-vijo, da je bila na univerzah reakcija majhna in apatija rahla; da so študentje bolj zainteresira-ni za študij, in tako bodo postali zdravi možič-ki v velikih diužbah, ki jim bo mar le posel in nc bodo stopali iz vrste." To vcrjetno ni po-vsem realna slika, in težko bi bilo verjeti. da v naslednjih štirih letih ne bo nobenih Chicagov. Rubinov in Kent State univerz.
Priznam, da je v ameriški folk in rock poezi-ji prav lahko najti mnogo domovinskih ali vse-ameriško zveličavnih pesmi. Eden zadnjih pri-merov, ki sili k omembi. sta dva albuma s po-snetki dveh koncertov v spomin na pionirja amo-riškc folk glasbe in Dylanovega vzornika Woodyja Guthrieja. Med mnogimi znanimi glasbe niki, ki so interpretirali skladbe, poezijo in pro-zo pokojnega Gutlirieja. je marsikdo imel nalo-go izvesti katero od mnogih Guthriejevih do-
movinskih pesmi, posvečenih seveda velicast-ni Ameriki. Pa še tiste redke nam zvenijo ko>t parodija. saj (namerno ali ne) pretirano pov;zdi-gujejo razne dosezke umeriškega ..velikega z:go-dovinskcga booma". Vendar, Peter Fonda neci-tira na plošči Gutjiriejeve verze, ki si jih drz:nem imenovati poezija. Peseni govori o tem, da j«e človek kljub obleki nag. ko pred drugimi izira-zi svoje misli in se pokaže tak. kot je v resnici. ..Najjasneje vidini in okusim kapljice znoja, ki si jih uživala med svojimi stegni."* Še mnogo dru-gih glasbenikov je pisalo ..propagandne" pesmi za ZDA, a kaj je v tem pravzaprav narobe'.'  Ti-sti so zunaj meja svoje domovine, vsaj v svetu popglasbe. najmanj znani.
Če pogledamo idcalen primer ameriške glas-be. so to The Band. Njihova glasba ni le coian-try-and-vvestern (ki je res izključno ameriška        ' glasba) niti sam blues ali rhytlim-and-blues i(za-nju velja skoraj isto). niti ni čisti rock in tudi nc le jazz (čeprav bi bilo mogoče najti tudi elc-mente le-tega). Glasba The Band je idealna /dru-žitcv vseh smeri, v katere se je razlila glasba Severne Amcrike. O tem, kateri stil prevladujc v njihovi glasbi, zatrjuje vsako uho drugače. kdor posluša glasbo zaradi Glasbe. mu je pač nepo-membno. če je to idealna združitev prav anne-riške glasbe. Kadar se bo pri nas posrcčil kalk Med odtenek tega. bom prvi, ki nui boni pell hvalo.
Spoštujem Boba Dylana. Nisem si šc donni-slil. da je tako genialen pesnik prav zato, ker jc Američan. (Bojim se, da so pri njem odlo-čiijoči židovski geni. . .) Res je. da (verjetna) ne bi mogel napisati toliko pesnii in take pes-!iii, če nc bi črpal iz bogate ameriške glasbeme preteklosti in če njegova besedila nc bi odseva-Ia prav raznolikih ameriških družbcnih razmer. Preglejte vseh njegovili čez 200 pesini m poi-ščite en sam verz, ki bi vseboval odtenek po-hvalc Amcriki ali tamkajšnjim razmeram. Do-slej ga Dylan še ni napisal. Ponavljam že več-krat povedano. da je njegova poczija že dokaza-la trajno vrednost; ninoge njegovih pesmi ne bo-do nikoli zastarele. In vendar je njegova glasba že biia piedmet kritike, tudi pri nas. ZAKAJ?
Še en. velik problem delikatnosti besedil ..imperialistične beat glasbc*': no nioremo miinid mamil. Pred kratkim seni prevcntivno črtal iz članka za neko slovensko revijo o pokojni nc\v-\ orški rock skupini Velvet Undergrcund bose-iilo ene najmočnejših pesmi PROTI mamilom. Ponavljam, preventivno. ker sem s^ /nvedal, da bo članek brala tudi mladina z neizoblikovanim stališčem do mamil. Tokrat si ga upam navesti (oprostite prevodu. nisem pcsnik): ,.Ne veni. kam pravzapravj^rem/ Toda poskusil boni pri-ti v kraljestvo/ Ce bom zmogel/ Kajti to mi da zavcst/ Da seni mož/ Ko potisnem iglo v svo-jo žilo/ Ko se mi mudi in sern v teku/ Ko se počutim kot Jezus - sin/ In mislim. da ne veni . . . Heroin v nioji globini — jc moja /ena in mo-je življenje/ Potrudil se boni, da si ne uničiim svojega življenja/ Kajti ko začne kri valovati/ Ko začne heroin utripati/ Mi je vseeno/ Vsi po-litiki lahko čvekajo svojc/ Fn drug drugega la-hko ponižuje/ Takrat zahvalite boga/ Da sem kot mrtev/ Da se ne zavcdam/ In zdi so mi. da v resnici ne ve . . . "" To je bilo nekaj naj-/načilnejših vcrzov iz pesmi Lou Reeda ..Ileroin" u leta 1%6. Ni dvoma. da Reed pesmi ni niogel napisati brez izkušnje. tnda niislim. da je vsakemu razumnemu človeku jas-no, da je pesem PROTI in no ZA! Ne poznam nobcne mesmi, ki bi napeljevala na mamila.. le razumeti je treba prav. Ali bomo res uvedli cenzuro nad vseni razen nad Župančičevimi Mehurčki?
Randy Nevvman, ki ga bo večina razumela šele čez desetletja. je v naslovni pesmi svojega zadnjega albuma .,Sail Away" napisal: ..V Ameriki lahko dobiš jesti/ Lahko dobiš pro-stor, kjer živiš/ V Ameriki je vsakdo svoboden/ Oh. it's great to be an American."
Kaj bi pravzaprav rad? Naj se ograje. graje-nc zvrha. in filtri z vedno ožjimi luknjicami po-.stavljajo tam. kjer jih najbolj rabimo (filmi). (Pop) Glasba pa naj nam še v naprej širi ob-zorje in nas tudi zabava.
Stane SUŠNIK
(ndlomki iz escja Solžonicinovi romani. objavljonem v 145. štcvilki časopisa Polja. orininal (icoru Lukacs, Solsclienizyn, Luclitcrliand. Ncmvied und Bcrlin 1970)
()b vseli priznanjih Solženiunovim romanom kot pomcmbncmu koraku v obnovi voliko tradicije socialističnega rcalizma dvajsetih lct scm svojc čase prv-vidno pustil odprto vprašanjc, ali bo preporodil socialistični rcalizcm in ga dvig-nil do svotovno-zgodovinskcga pnmcna. Sedaj lahko z vesdjcm ugotovim, da scni bil pivvoč providcn: oba pravkar objavljcna lomana' prctlstavljata začascn vrh v sodanji svetovni knjižcvnosti.
Napovod sc jc šo bolj urcsničila v tcm. da ta novi polct ni mogcl 1>iti linoarno nadaljcvanje pretcklega ia/cvcta. Prav zato. kor so sc tcclaj in sedaj resnično vidni pisci tukt> neposrcdno kot v svojih iiajglobjih namcrah obračali in sc obračajo k osivdnjim družbeno-človeškim vprašanjcm svojo scdanjosti, mora priti do takc kvalitativno razlike v obliki in vsobini. Zclo dramatično uničonjo antagonističiK' sliukturc razivdnih odnosov. podcdovanih od carizma. ima z očitno inijnim prc-hajanji;m stalinistienega obdobja      nav/.notor in  navzvcn. vscbinsko in tbrmalno težko kaj skupncga. l.nako volja tudi za knjižovno izražanjc. Seveda so najsplov-ncjša zgodovinska kontinuitcta \c ne mor.1 odpraviti. in zato ima vpliv. čeprav nc-enakomcren. S prvo imperialistično vojno in / odgovorom viMikih oktobrskih dni na vprašanja, ki jih jo postavila vojna. jc prišlo do novega svetovncga stanja druž-Ivnc stvamosti. Nobon knjižcviiik ali misloc. ki ga hočc rcsnično dojeli in izrazi-ti. iK' more tc splošno enotnosti svetovno zgodovinskcga stanja popolnoma igno-nrati. Bolj ko se pošteno irudi. da prikažc poscbno^t svoje scdanjosti, bolj ko ink-nzivncjc žcli odgovoriti na ..zalitcvo dncva". toliko manj se mu to posreči. Tako imtala kontinuiteta piobluma pa so vednarlc iiiom. čo so rcsnično radika-lizira. pogosto. čc nc najpogosk-je. poka/ati kot ostra diskontinuiteta posamez-nih otap.
Ia ugotovitev jo za knjižcvnost poscbno pomombna. Nikilar nc moivmo ilo-volj prcpričljivo poudariti: prava knjižcvnost nc obstaja /ato.  ila izdeluje konk-ivtnc ivceptc za vsakdanjo dncvno prakso ah pa da propagira: ^evoda tudi no siik-jo postati nikjcr obstojcči. kvazi neposrvdno piivatno-osebni inlorcsi. dolnc živ-Ijcnjskc manitostacijc pivdmet oblikovanja. Velika knjižcvnost od Homerja do dancs so je na koncu ..zadovoljcvala" s tem, da kažo. kako dana ilružbcna situa-(."ija. ctapa v lazvoju. tciulcnca razvi)ja sania zasc vpliva na smeri človeštva, učlo-VL-čoiija, na smcri razčlovočcnja. otitnjitvo človcka. Knjižcviu) oblikovanjo si nc moicmo zamisliti broz oblikovanja konkivtno aktivnili družbcnih sil, zato izhaja iz teiia vidika jasncjša slika družbeno biti. kot jo morc oblikovanjc sanu> ncpos-rcdno izzvati. Zaradi tcga so lahko v družlvni praksi človcka pojavijo v določonih okolišcinah nc ncpomombno poslcdicc     scvcda pogosti) ..podtalno". Paitijnost pravo knjižcvnosti sc lazlikujc prav v tom od tondcnc navadnc tekoče litcratuiv. da so jo sposubna v izpolnjovanju ..dnovnili zalitcv" osrcdotočiti na ta kuinploks. iiu bistvn  družbcnih pi)javi)v in sc ji ni potivbno čutiti obvozano dajati za dnov-na vprašanja nrposrcdtio smcii rcšovanja. 1 i' sinori so imancntnc tako v družbcni Nlvarnost kui na totogratskih kopijah in tukaj so očitno tudi za prakso.
V tcni smislu Solžcnicin ne nadaljuj«.' sanio dcdiščinc najboljših tondcnc /j-Octka socialističiifga rcalizma. temveč Imli dcdiščino voliko knjižcvnosti, pn.nl-vsom 'l'olstoja in l)i>stoJLivskcga.
l)a bi konkrotncjo razumoli novi1 loriiuilnc potc/c Solžcnicinovih romanov. nioramo zaradi pojasnjcvanja principa opo/oriti prcdvscm na  C'arol:iH) goro I honuisa Manna. Da bi poudarili novo v tcm roinanu, sc spomnimo. da je voliki roalizcm v obliki romana na začotku bil oricntiran na ,.totalnust'L objokta. in na starojšo ctiko. da bi družbona stvarnost laliko bila prikazana v popolnosti, toda hkrati v čutni in očitin cnotnosti. Celo tam. kjci je U-matika bila do skrajnosti pičla      pomislinu> na RobinsDiia     lahko jasno opa/imo to totalnost objckta ki)t temclj. Čcprav jc kasncjc naturalizcm XIX. stolctja prikazano družbo rcdu-ciral na ,,sociološko" določcn ..miljc". svojc opisovanjc aktivncga človcka pa usinoril v tako imenovano tipično povprcčnost. abstraktna zahtcva za totalno-sljo gk-dc na obe grupi predmctnosli šc vcdno vclja: v vsakcm primcru odslej sa-mo v smislu psovdo znaiistvcno, ..sociološko" abstraktnosti. s čimcr jo bila najpo-iiKMiibncjša cpsko-oblikujoča poslcdica ..totalnnsii objektov". namrcč tutalnost OlDvcških rcakcij, zanjo izgubljcna ali vsaj zclo oblodcla. Bilo bi lahkomiselno trdiii. ila so jc z nujnostjo nastanka takcga načina prikazovanja inogcl ukinili icali/L'in starcga stila; to bi bil konoc vsakcga zgodovinsko rclcvantncga načina ob likovanja. Vcndar \c dcjstvo, da so spiomcinbo v strukturi in dinamiki ilružbc pos-tavljalc problcmo, ki so iiavidczno iskali nova sivdstva komponiranja za primorno cp».ko vzdržcvanjc. Tako sc jo novo pojavljalo pogosto v krizncm časii prvo svo-toviK- vojno in socialistično revolucijc. Čoprav Čarobna gora v knjižcvni javnosti iu- tigurira niti kot tbrmalen poskus prcporoda, mislimu, da je Thomas Mann prav tukaj kot novator bil potnembnejši od ninogih njcgovih sodobnikov z njilu)-vmii hrupnimi program.;tskimi razglasi ina primor .,nova stvarnost""1") piodvscm zato. kcr je. kot bomo vuloli, postavil problcm totalnosti reakcij v siciliščc kom-pozicijc svojcga romana.
knmpozifijsko novost v Carobni gori lahko najprcj in čisto Inrmalno opišo-nui lako. da jc iz cnotnosti prizorišča napravljcn ncposrodni lcmclj cpskc kom-po/icijc. Oblikovano osobo toga romana so namroč prcsoljcno iz ,.naravncga" kra-ja svojoga življonja in počctja v ncko za njih novo in umetno okoljc (sanati)rij za tiiborkuloziK1). To prcdvscm povzroča, da tiguri' romana, kot sc pogosto dogaja v ž.ivljeivju. a šc pogosteje v umctnosti, nc priliajajo v stik ,,po normalni poti". to \c /. rojstvom. zaposlitvijo itd.. ampak ..slučajni" skupni tcrcn njihovc scdanjc ck-sistciKv ustvarja novo tbrnic temclja njihovih mcdscbojnih človcških, duhovnih, moralnih odnosov. Da jc tukaj prisotna iloločcna sorodnost / določcnimi torma-mi modimc novolc. so vidi ludi po tcm. da jc prvi projckt Čarobnc gore bila neka novcla. ironična paralcla Smrti v Bcnctkah. Prcraščanjc novelc v tmivcrzalen ro-man takcga stila (podobcn prchod bomo lahko konstatirali tudi pri Solžcnicinu) navaja samo na podobnc momcntc nastanka, na vscsplošnc določitvc odnosa clo stvarnosti, vcndar tcžko prodstavlja odločilno notranjo, materialno povezanosl. Ncposrcdni motiv prcraščanja jc pri Thomasu Mannu prav širina in globina rcak-cij na njihovo novo okoljc. ki so razvija do univcrzalnosti. Univerzalnost povzro-ča tbrmalno sprcmcmbo tunkcijc: Bcnetkc so navsczadnjc vendarlc slučajno mc-sto oksplozijc za stalno latontcn kontlikt v živlJL-njii Ciustava von Aschcnbacha, sanatorij za tuberkuloznc je, nasprotno. siccr neposrcdno samo prizoriščc. toda v svojcm bistvu izziva     prav bolj ali manj vsiljeno skupno mcsto bivanja Ijudi. ki najpogt)stojc koniaj tukaj pridcjo mod soboj v stik     spodbudo. da svojc, doma njih nikoli zavestnc življcnjskc problomc ,,pcljcjo" nasproti osvcščanju, obraču-nu s samim scboj. Sanatorij jc torcj taktično ncposrcdni izzivalcc idcoloških pro-blcmov, ki so bili latontno povsod prisotni, vendar so sc koniaj tukaj razvili do z.avostnosti, v svoji polni protislovnosti.
Čc poskušamo osvctliti družbono-duhovnc tcmcljo tukaj nakazanih novih po-li. trčimo ub način rcvizijc vreilnotcnja in obvladovanja stvarnosti, ki zajcma co-lotno področjc našcga odnosa, ki teži k raziimevanju v odnosu nunjo. 1 o, da so jc ni)vi odnos poj.tvil najprej in najjasneje v prirodnih znanostih. no ukinja njego-ve univcrzalnosti, njcgove     vsckakor načelno drugačno - uporabnosti v knjižcv-nosti, ampak ji, nasprotno, dajc splošnost, ki dalcč prcsega čisto tbrnialno plat.
Mislimo na način spoznanja, ki sc jo, izhajajoč iz prirodnih znanosti, razširil v družbene: namrcč zamcnjavo čistcga. zakonitcga povezovanja vzročnih nizov, vzročnih povozanosti z mctodo statistične verjetnosti. Tukaj ni mogoče podrob-ncje obdolati povc/.anost in nasprotnost obch mctod (ali vstopiti celo v začetnc predsodke, ki v novcm principu žclijo vitlcti izključno nasprotnost z vzročno-stjo). Povimezni vzročni nizi. katorih izhodiščc je lsto (in - posebej družbeno -njihova končna točka), so lahko tukaj sintctizirujo pod aspcktom, kot posamič-ni elementi (družbono: ljiuljc) konkrctno reagirajo na vzročni dražljaj, ki je pos-tal aktivon. Pri prirodnih znanostih jo šlo predvsem za to. kako se bo matematič-nt) izrazil odnos med normalnimi in odstopajočimi reakcijami. Pri tem postaja vidna ncka tbrnia zakonitosti, ki pri isti nujnosti kot v starih formah na cni strani lc-to vcliko bolj ditcroncuano izraža, na drugi pa spccifičnost posamičnih mo-nientov, ki tvopjo zakonitost. čcprav pogostejc samo nogativno, tcndcncijsko kažc kot odstopanje od prcvladujočc zakonitosti.
Scvoda ta mctoda nc morc. ker je dcantropomortizirajoče projcktirana, da homogenizira na čiste štovilčno odnosc, nikakor neposredno služiti kot modcl za knjižcvno oblikovanjc družbcnc stvarnosti, niti v svojib socioloških variantah. Zakaj tisto.  kar v vsakcm cksaktno znanstvoncm pojmovanju stvarnosti služi kol tomolj. posamično kot polaino dopolnjujoča abstraktna nasprotnost sploš-nomu, so lahko v dcantropomorrizirajočih matcmatičnih abstrakcijah pojavi ne-posrcdno kot statistična vcrjotnost. Cc kot povsod v družbi iz golc posamičnosti nastanc individualnost posamczncga člana družbo. potcm sc zakoniti odnos resda tudi tukaj lahko znanstvcno izrazi kot matcmatični odnos vorjctnosti. čcprav tu-kaj odstopanja, da bi se lahko pravilno occnila, pogosto zahtcvajo konkrctizacijo, ki prchaja golo statističnost. Poskus bolj ali manj ncposrcdnega prcnašanja, na primcr vključcvanjo žo znanstvcno pojmovanih posnctkov stvarnosti, do čcsar jc pogoslo prihajalo v ,.novi stvarnosti". lahko pcljc samo v poslabšano obnovo so-ciolngizirajočcga naturalizma.
Uicjcvanjc komplcksov. ki so postali individualnosti. družbeno-oscbni posa-mLV.niki, po svojih tipičnih načinib rcagiranja na ncko pomcmbno vprašanjc, ki jih določa prav takšcn obstoj sodanjosti, ima kot zadnji princip skupno samo tbrmo s pojmovaiijom nujnosti nasploh. ki obscga posamičnost s statistično ver-jctnostjo. toiTj se niora pojaviti v vsoh posamičnih vprašanjih. ki oblikujejo re-produkcijo biti kot njcncga nasprotja. s tcm da sc v tcj nastali totalnosti iz čistc vsotc statistično rcprczcntiranc v zakonu. poudarijo kvalitativno tipični primeri in ti sl- kontrastiraju od tistih tipov. ki sc v matcmatično-statistični totalnosti po-javljajo najpogostoJL1 kot čista odstopanja od tondcncc. ki jc v njih prcvladala. Ibtalnost reakcij inia tukaj bistvcno bazo biti. Vcndar navkljub temu podobnost fundamcnlalnega principa vstopa v lcinclj tcga protvarjanja: zavostno postavljanje konkrctiK-ga kiaja ni zamišljcno primarno kot golo prizoriščc individualno-tipič-nili dogodkov, do katcrili bi moralo. siccr ncobvladljivo, ohraniti določeno slu-čajnost: 7x ki)l taka oblika pojava družbonc biti, katcrcga kaj in kako postavljata Ijudein za njih vedno bistvona vprašanja. ali skozi ek^istcnco, eksistcnco Ijudi, z njo piisiljujo Ijudi, ila zavcstno odgovore na vprašanja. Tako sc pojavlja ta novi način opskcga dblikovanja.
Pri tcm jc poinombno samo to. da sc postavi noko okoljc (ali danost), ki lju-dcin ni dano naravno in samo iz scbc razumljivo in ki jc sposobno zagotoviti tak-šcn učinck v povnanjanju bistcv. ..Naravno" okoljc človeka, recimo družina, lah-k<i nanj dclujc v onaki sim.Ti, vcndar lahko pogosto, tudi za tisto, ki so s tcm v svojcm življonjskcm početku najožc povczani. ostano popolnoma ravnodušno pri-zoriščo. ki jili v ničcmcr nc spodbuja za bistvenc rcakcijc. Tudi v okoljih, ki obse-gajo skrajno različnc človoško tipc (šola, urad itd.) tak učinck v ničemor ni nu-jcn. Sinciair l ouis mora izbor svojih likov neposredno stilizirati na to. da vedno in povsod prihaja do samoodkrivanja v načinu, na katorcga tu mislim: pri Bollu nasprotno za malo mosto ekscentrično razburljiv sodni postopek ,,po sebi" ust-varja tako atmosfcro totalnosti reakcij, ki razkriva sebc in drugc. Vcndar pa to sanio kažo. kako malo sc snic mchanično-tbrmalno posplošiti tisto, kar fonnalno /alitovanu). (iott)vi) v ničcmcr ni splošno nujno, da sc morajo v^i Ijudje stalno ču-iili spodbujono splošno odgovarjati na vprašanja, ki jil) postavlja družbcna bit. (irc prcdvsom za to, ali sc bo ta družbcno nujna stvarnost, ki na posameznike vse-ono dclujc odv.unaj. sprcjcla kot normalna bit, kot ,.naravni" podaljšck doteda-njoga življonja, ali pa bo človck v takcm stiku z nckim področjcm družbenc stvar-nosti spodbujon. da glcda svoj obstoj in njcgov smisel zase in za svojc bližnjc z novimi očmi. da ga scbi in drugim napravi zavcstnega. Na tcj ravni postavljanja vprašanja jo šc ncivlovantno, ali bodo pri tcm nastali pozitivni ali negativni odgo-vori.
V zgodncjši litcraturi jc dobil ta način izražanja, ki ga jc iniciral Thomas Mann, pri Makarcnku najčistejšo formo. Urcsničenjo možnosti nekcga popolnoma nove-ga načina življaija kot konccntracijc dramatične osebno-družbcne strastne kon-troiitacijo nckc novc družbc s starim dviguje vsc tukaj nakazanc gibalnc faktorje na ekskMizivno in prcilvscm na intonzivno najvcčjo višino. Razlog je v tcmatiki. Dnižlvno izzvana konfrontacija človcka s samim scboj v sanatoriju za pljučnc bolniko jc namrcč samo cna. vsckakor z bistvom dejanja prenosa, ozko povezana možnost, na katcro Ijudjc lahko rcagirajo z zavračanjem vsakcga takega postav-Ijanja vprašanja. 1'n Makarenku je nasprolno vzgojni zavod za dclikvcntne otrokc kot poskus njihovo socialističnc proobrazbc vnaprcj družbcno tclcološko postav-Ijeti. Individualno zavračanjo odgovora na nanovo nastalo socialno okoljo, ignori-ranjc  družbcnih vprašanj vscbuje torcj momcnt negaaje: reakcija jc določcna to-rcj žc kot ncgacija. V svctu ,,čarobnc gore", ki ne zahtcva nobene ukcijc, bi se morala pokazati kot izbira, kot odločitcv. kot dcjavno ustrezna reakcija. Novo prizoriščo ustvarja toroj pri Makarenku za univcrzalno reagiranje nanjo; taka splošna aktivnost okolja kot postavljanjc vprašaoja same družbc določa nasproti golcmu povodu njcgovc možnosti poscbcn karaktor Makarcnkovega svcta. Ta raz-lika, ki kakor dinamični motor-pobudnik vpliva odločilno na epsko kompozicijo, postaja ncposrcdno momcnt ostctske lastnosti. Toda pri tcin nc smemo nikoli po-zabiti, da ima ta estctska dinamika svojc stvarnc korcninc v sklopu same družbe-nc biti, od tod pa tucli v svojcm ustrczncm mimcsisu.
Niti malo ni naključje, ko sc Solžcnicinovi jomani, v katerih sedaj ta varianta novcga romana nahaja svojc utclcšcnje, prav tukaj navezujejo neposredno v da-janju formc. Razumljivo jc, da sc povczovanjc razumc kot objektivno-zgodovin-sko. Ali jc Solžcnicin sploh bral Makarcnkov roman in, čc je, s kakšnim vtisom -prav tako ni pomcmbno. Pri Makarcnku iniciativa Thomasa Manna nahaja - ob-joktivno -  originalno nadaljcvanjc; nc glcdc na to. ali je Makarenko sploh bral roman Thomasa Manna. Razvijanjc družbcno-zaodovinskc biti jc nSpravilo in nadaljc razvilo ta način prikazovanja povscm ncodvisno od tako imenovanih ..vplivov".
Solžcnicinov način komponiranja hoče maksimalno okrcpiti notranjo drama-tiko v izmcničnosti vprašanja in odgovora pri dvch, med scboj ncdeljivo socialno povczanili, toda likrati vcndarlc glcde na cilj in srcdstva, popolnoma nasprotnih si skupin. Taboriščo ni vcč kot povprcčno v novcli. Pisec to poudarja s tem, da je prikazani dan relativno dobcr in ni tragično zaostrcn, ampak prav ,,prvi krog pckla", dclovno mcsto     na ravni takc cksistcnce - privilcgiranih spccialistov, ki za prakso izdclujojo skrajno tajna, za sistem pomembna odkritja. Pri odhajanju
IX
intcrnirani Ncržin pravi: ,,V pokel se vračamo. Tam. kjcr sino doslcj hili.je naj-višji, najboljši, prvi krog pckla. To.jo skoraj raj." Ni pottvbno poclrobneje poiular-jati, da je s tcm žc dvignjena od bazc na epsko-dinamični nivo, čcprav žo tuko do-vodcna clo eksplozivnosti, statiku novolc /.godnjejšega dcla: polcji samo redko urcs-ničljivcga upanja za osvoboditcv stoji pred vsakim taboriščmkom vodno grozeča pcrspcktiva avtentičnega pekla. Nc vsobujc samo poskusc samoohranitvc nasploh kot v noveli, anipak sc stalno ogrožcno s padccm v večjo globino - postavljajo stalno nova vprašanja, ki lahko izzovejo vsakršen odpor in ki ga pogosto rcsnično
tudi povzročajo. provodcl ni P
' (itv za cleli Kn dan lvana Dcnisoviča in V prvcm krogu (op. prcv.).
+ Nova stvarnost. vodilna ncmška književna smer od drugc polovicc dvajsctih lct do prihoda tlitlcrja na oblast (pripomba prcv. v Poljili).
Tekst, ki ga objavljamo pod uredniškim naslovom O realizmu v u-metnosti, je preveden iz Marcusejeve knjige Sovjetski marksizem (So-viet Marxism, Pelican Books 1971; str. 108-113), ki je izšla leta I95S (Columbia University Press, New York), ob upoštevanju nekaterih sprememb iz francoskega prevoda (Gallimard, Paris 1963), ki ga je avtor sam pregledal in ga v uvodu k tej izdaji ocenil /. besedami, da se knjiga ,,boljše bere v francoščini kot v angleščini". Knjiga je glbboka analiza stalinistične revizije marksizma. V slovenščini (in tudi srbohr-vaščini) doslej ni izšel niti en sam odlomek iz te Marcusejeve knjige. če-prav imamo njegov kasnejši opus v veliki meri preveden. V pričujočem odlomku lahko preberete kritiko, ki jo Marcuse naslavlja realizmu, kot ga je specialno razvil in kontroliral stalinizem.
Realizem je lahko - in je bil     visoko kritična in napredna oblika umetnosti: realizem podpira resnico nasproti njeni utajitvi in talsifika-ciji, ko konfrontira dejanskost ..kakršna je" z njenimi ideološkimi in idealiziranimi reprezentacijami. V tem smislu kaže realizem ideal člo-veške svobode v njenem dejanskem zanikanju in izdajstvu ter tako.o-hranja transcendenco.1 brez katere je umetnost sama ukinjena. Nasprot-no pa ustreza sovjetski realizem modelu represivne države. Zavestna in od državne politike icontrolirana izvrsitev s sredstvi literarnega. glasbenega. likovnega in drugih medijev je po sebi nczdružljiva z umetnostjo (lahko bi našli primere od grške umetnosti do Berta Brechta). Vendar gre sovjetski realizem prek umetniške izvršitve političnili nornv. v/.postav-Ijeno socialno deja.iskost sprejema kot končen sestav umetniške vsebi-ne, ko je ne transcendira ne v stilu ne v bistvu. Določene pomanjkljivo-sti, spodrsljaji in zaostajanja v tej dejanskosti so kritizirana.2 toda niti individuum niti družba se ne nanašata na drugačno sfero razvoja kot na tisto. ki jo predpisuje in obsega obstoječi sisteni.
Seveda pa se nanašata na komunistično prihodnost. toda ta je pred-stavljena, kot da se razvija iz sedanjosti. ne da bi ..razstrelila" bivajoea nasprotja. 0 prihodnosti je rečeno. da ni antagonistična sedanjosti: represija bo postopoma in s poslušnim bojem pripeljala k svobodi in sreči — nobena katastrofa ne ločuje zgodovine od predzgodovine. negacijc od njene negacije. Toda to je natančno katastrofalni element, inheren-ten konfliktu med človekovim bistvom in njegovinr bivanjem. ki je bil center. h kateremu je gravitirala umetnost po njeni odcepitvi od ritua-la. Umetniške predstave so ohranile odločilno negacijo vzpostavljene dejanskosti -¦- skrajno svobodo. Ko je sovjetska estetika napadla idejo ,,nepremagljivega antagonizma med bistvom in bivanjem" kot tcore-tični princip ,,formalizma".-* je s tem napadla princip umetnosti same. V marksistični teoriji je ta antagonizem zgodovinsko dejstvo in mora biti razrešen v družbi. ki usklajuje človekovo bivanje z njegovim bist-vom s tem. da zagotovi materiaine pogoje za svoboden razvoj vseh člo-veških sposobnosti. Če in ko bi bilo to dosežcno. bi bila tradicionalna baza umetnosti izčrpana -  zaradi realizaeije umetniške vsebine. Pred tem zgodovinskim rezultatom umetnost ohrani svojo kritično spoznav-no funkcijo: prikazovati še vedno transeendentno resnico. vzdrževati predstavo svobode nasproti dejanskosti, ki jo zanika. Z realizadjo svo-bode umetnost ne bi več mogla biti posoda resnice.4 Hegel. ki je videl to realizacijo kot nalogo njegove lastne dobe. in je že razglasil. da je u-metnost postala stvar preteklosti. je izgubil njeno bistvo. To zastareva. nje umetnosti je pripisoval novemu znanstveno-filozofskemu duhu. ki je zahteval striktnejšo formulacijo resnice. kot je bila dostopna umet-nosti.5 Marksistična teorija je ohranila vez nied socialnim napredkom in zastarevanjem umetnosti: razvoj proizvajalnih sil omogoča materialno dovršitev promesse du bonheur,6 izražene v umetnosti; politična akcija — revolucija — mora spremeniti to možnost v dejanskost.
Sovjetski marksizem trdi. da je boljševiška revolucija ustvarila osno-ve za to spremembo. Kaj potem preostane funkcija in vsebina umetno-sti? Sovjetska estetika odgovarja: reflektiranje dejanskosti v obliki umetniških predstav.7 ..Zakon naše estetike je. da bolj ko je naša litera-tura realistična. bolj postaja romantična."x Z drugimi besedami: nekoč realnost sama utelesi ideal (čeprav še ne v njegovi čisti obliki) in umet-nost mora nujno reflektirati dejanskost; to je. če hoče ohraniti svojo bistveno funkcijo, mora biti ,,realizem". Promesse du bonheur, ki je bivajoča onstran dejanskosti določala ,,romantični" element v umetnosti se sedaj pojavlja kot realistična skrb ustvarjalcev politikc - realizem in romanticizem konvergirata. Toda ta konvergenca, če je avtentična, bi morala narediti umetnost odvečno. Dejanskost svobode bi odbila ideo-logijo svobode v njeni umetniški transcendenci. Hegel je videl v zastare-vanju umetnosti znak napredka. Ko razvoj Uma osvoji transcendenco (,,jo vrne" v dejanskost), se umetnost sprevrne v svojo lastno negacijo. Sovjetska estetika zavrača to idejo in z izobčevanjem umetniške tran-scendence insistira na umetnosti. Hoče umetnost. ki ni umetnost. in to tudi dobi.
Vendar pa sovjetsko tretiranje umetnosti ni preprosto izbruh neo-mejenega avtoritatizma; zgodovinski pomen takega tretiranja prekaša
politične in nacionalney zahteve po načinu razvrstitve. Najbolj šokant-na stališča sovjetske estetike dokazujejo ostro zavest socialne funkcije umetnosti. Predvsem izhajajo iz močnega poudarka na spoznavni funk-ciji umetnosti. Po mnenju sovjetske estetike ni nikakršnega bistvenega protislovja in nasprotja med umetnostjo in znanostjo; umetniška in lo-gična stališča so neločljiva.in Na .,zelo podoben način kot znanost" izraža umetnost ..objektivnoresnico".'' Vendar je umetnost specifična predsta-vitev resnice     predstavitev. ki je nesorazmerna z znanstveno komunika-cijo kot tudi komunikacijo običajnega jezika. Razlogi za to nesoraz-mernost so mnogovrstni; videti je. da se nanašajo na dejstvo, da umet-nost razkriva in obenem posveča (subjektivno m objektivno) neobvla-dane sile v človeku in njegovem svetu. ..nevarna področja" pod druž-beno kontrolo in onstran nje. (iledajoč s pozicije represivne družbe pripada skrajna svoboda tem področjem nevarnosti. Na svojeni naj-globljem nivoju je umetnost protest proti temu. kar je. Ravno s tem je iimetnost ..politična zadeva": prepuščena sama sebi laliko ogrozi za-kon in red.
Piatonovo tretiranje umetnosti z njegovim sistemom stroge cenzure. ki staplja estetske. politične in epistemološke kriterije. prizna veeji prostor naravi in delovanju umetnosti. kot tisto. ki jo vrednoti kot svobodno" inteltjktualno. emocionalno ali izobrazbeno z.abavo.
Toda umetnost kot politična moč je umetnost le toliko. kolikor ohrain-juje predstave o osvoboditvi; v družbi. ki je v svoji totaliteti negaeija teh predstav. jih lahko umetnost ohranja samo s popolno zavrnitvijo. to se pravi s tem. da ne kloni merilom nesvobodne dejanskosti ne v stilu ne v formi ali bistvu. Bolj ko postajajo ta merila totalitarna. bolj ko dejanskost kontrolira področje jezika in vse komunikaeije sploh. in bolj ko bo težila umetnost k irealističnosti ter surrealističnosti. bolj bo gnana od konkretnega k abstraktnemu. od harmonije k disonanci. od vse-bine k formi. Umetnost je tako zavrnitev česarkoli. kar je bilo narejeno kot bistveni del dejanskosti. Dela velikih ..buržoaznih" antirealistov in ..tormalistov" so globlje zavezana ideji svobode. kot je socialistični in sovjetski realizem. Irealnost njihove umetnosti izraža irealnost svobode: umetnost je tako transcendentalna kot njen objekt. Sovjetska država prepovc transcendenco umetnosti z administrativnim dekretom. s tem •pa odstranja celo ideološki retleks svobode v nosvobodni dru/.bi. Sov-jotska realistična umetnost. izpolnjujoč dekrete. postane1- instru-ment družbene kontrolc v poslednji še nekonformistični dimenziji člo-veškega bivanja. Odrezana od svoje zgodovinske osnove. socializirana i/ven socialistične dejanskosti. se umetnost obrne nazaj k svoji nekdanji predzgodovinski funkcijk prevzame magični karakter. Tako postaja od-ločiien clement v pragmatični racionalnosti behaviorizma.
..Umetnost uči (...) definitivno relacijo do dejanskosti." I3 Rela-cija je ponazorjena s ..tipičnimi" predstavami sovjetskega heroja in pa-triota v njegovem boju proti sovražnim in zastarelim silam. Sovjetska umetnost meri na ustvarjanje in vzpostavljanje take relacije v dejansko-sti in mora izvesti to relacijo kot umetnost, torej skozi umetniško pred-stavo. skozi umetniško iluzijo. Toda to je princip niagije: ..odrediti v domišljiji izpolnitev zaželene dejanskosti", ..iluzorična tebnika dopolnju-je dejansko tchniko". 14 Seveda iluzija ne niore imeti neposrednega učinka na dejanskost. toda če spreminja ..subjektivni odnos do dejan-skosti". indirektno spreminja dejanskost. Regresija spoznavne funkcije umetnosti od umetniške do magične se pokaže v najreakcionarnejši po-ic/i sovjctske estetike: zavirnitev ..formalizma" in vseh ..abstraktnilr* ter ,,disonantnih struktur". Napredni elementi v moderni ..buržoazni uniotnosti" so bili ravno v teh strukturah. ki ohranjujejo ..šok" karak-ter umetnosti.1^ torej v tistih. ki izražajo katastrofalni konflikt. Pred-stavljale so obupen poskus, da bi premagale socialno standardizacijo in talsifikacijo. ki je tradicionalne umetniške strukture naredila neuporab-ne za izražanje umetniške vsebine. Harmonične fonne v njihovem rea-lističnem kot tudi klasičnem in romantičnem razvoju so izgubile svojo transccndenčno. kritično moč; do dejanskosti se niso več zavzele anta-gonistično. temveč se pojavijo kot njen del in okras — kot instrument poravnave. S komuniciranjem prek množičnih občil so postale dobro-došla melodija. ki spremlja vsakdanje delo in prosti čas. hiana za čas rekreacije in počitka. V teh okoliščinah laliko samo njihova dokončna negaeija obnovi njihovo vsebino. Nasprotno pa je spoznavna funkoija ¦ umetnosti z vzpostavitvijo harmonije na način administrativnega de-kreta. z izgonom disonance, disharmonije in atonalnosti ,.spravljena na linijo" in konformizem je položen v per se nekonformistično umetniško domišljijo.
Zanimivo je pripomniti. da se z denunciacijo disonančne umetnosti sovjetska estetika vrača k Platonovemu stališču. ki dovoljuje samo pe-pe, preproste in barmonične forme. Samo te forme ..se združujejo" z Dobrim in Resnico: ..Sedaj se nam je torej vrlina lastna Dobremu vrni-la k naravi Lepega, kajti mera in sorazmerje miata povsod za rezultat ustvarjanje lepote ter vzvišenosti"; ..dejali smo. da je bila Resnica. ki ste jo pravilno smatrali za vzrok tega, kar je pripadalo združevanju" 16 Platonova teorija umetnosti se nanaša na državo. v kateri kralji-filozofi
X
čuvajo mcrila dobrega. resničnega in lepega: dr/.uvo. ki jo antagonistič-na do dejanskosti. Prisiljeno v službo dejanskosti pa se združevanje razruši v svoje lastne komponente.
Znotraj splošne zgradbe političnih kontrol nad umetnostjo so mož-ne obsežne modifikacije. Sprostitev in napetost. sprememba umetni-ških meril in stilov zavisijo od notranjih in internacionalnih konstela-cij. Seveda bo s prehodom od teroristične na normalne oblike socialne razvrstitve zahteva po večji umetniški svobodi uslišana in mogoče iz-polnjena. Togost ..sovjetskega realizma" je mogoče zrahljati; realizem in romantieizem sta v vsakem primeru prenchala biti opozieionalna, in tudi ..formalistični" ter ..abstraktni" elementi še lahko postanejo združ-ljivi s konformističnim užitkom. V svoji socialni funkciji je umetnost deležna naraščajoče impotence individualne avtonomine in znanja. OPOMBl.:
' () pomcnu tormina ,,transcendenca" piše  Marcuse v 1' nodimcn/ionalnem čln-veku: ..Termina ,transcendenteiV in ,transcendenca' uporabljam v coli knjigi v empiričnem. kritičnem smMu: označujcta tendence, v teoriji in praksi. ki v dani družbi presegajo obstoječi univerzum dogajanja in akcije v smeri zgodovinskih al-ternativ (realnih možnosti)." (Op. prev.)
- V ta del stavka je.v francoskem prevodu vrinjen stavek: ., . . in do\talinizadja je omogoejla proecj strogo kritiko stalinističnc periode . . . ". (Op. prov.)
V.A.Razumnvj: C) suščnosti realističeskogo hudožestvennogo obraza; Vo-prosy I-ilosofii", 1952. št. 6, str. 11)1.
Ikgel: Voiksungen iu-ber die Aesthetik. v Sacmtliche VVerke, cd  H  Glockner i_26 dolov: Stuttgart. l\ Iromman. 1927   40). XII.. str. 215. ^ Ibid.. str. 30. 32. nbljuba srcčo (op. prcv.) V.A. Razumnvi, loc. cit., str. 99. ^ Litcraturnaja (iazcta, 17. novmiber 1948.
^ Izra/. nadonalcii je uporabljan v političnom in ne v otičnem smislu. (Op. prev.) 10 V.A. Razumnyj, loc. cit., str. 99 in 107.
' ' P. 1 'rofimov in drugi. Principv nuiiksistsko-lcnin^koj cstetiki. Komunist, 1954, st. 16 (novL-mbcr), slr. 95.
1 u sta v traiKOskcm provodu vrmjcni bosi.-dj.....v staliniznui. . . ". (Op.
picv.)
" P. lrotimDv in drugi. loc. cit., str. 107   8.
'"* (icorgc 1 hompson: Studics in Ancient Circek Societv (Ne\v York, Internatio-nal Publishcrs. 1949). str. 44o. Prim. /goraj (avtor opozarja na del teksta na strani 75, ki pa ga ta prcvod ne obscga. - ()p. prev.;
¦^ I ,\\. Adorno, Dic gogacngclto Miisik. v Dissonanzen (Goettingcn, Vanden-luvck und Ruprcchl. 1956), str. 46 jn naprcj.
Platon. Philebos 64 (v slovenščino prcu-deno po trancoski izdaji v Bibliothe-
16
(]ul' dc la Plciade).
prevedcl Pavlc /(. \(.A
Cc želiino govoriti o izruclski leviei in o tem, koli-ko in kako je v Izraclu dancs možno obdržati lcvo po-zicijo, sc moramo zavcdati zaplctenosti položaja na Bližnjcm vzliodu in prcplota vseh silnic in intcrcsov na tem področju. Arabski Oricnt doživlja svoj spopad z 20. stolctjcm in / zapadno tehnologijo. Namcsto bur-/oazne revolucijc smo dobili vrsto držav, ki priznava-jo tak ali drugačen ,,islamski socializcm", skratka po ^cbno inačieo tcvdalnega socializma. Tc države so ide-alna surovinska baza za zapad (ZDA, državc KGS). likrati pa se v boju za boljše pogojo tc svojc trgovske odvisnosti nuslunjajo na ZSSR in svojo lastnc Ijudskc množicc. Geslo ,,antiiniporializina" postanc geslo n;i i. ionalnc enotnosti, če tc cnotnosti nc zagotavlja žc policijski ali vojaški rcžim. Dclavsko gibanjc v arab-skcm svctu je šclc v povojih in ncorganizirano, komu-nističnc partije so ilegalnc ali pa participirajo na obla-sti (Irak), zadovoljnc z ,,antiimperializmom'\ Tudi ni perspcktiv za kakšnc vcčjc prevratc, delavske akcijc so liitro zadušone, za prinicr si vzcmimo stavko metaiur-ških dclavccv v Hcluanu avgusta 1971, koje cgiptov-ska vlada ,,dala najprej nckatcrc obljubc in pomirila protcst, pozneje pa je odredila poscbno policijsko prciskavo, odpustila vsc najaktivncjšc udeležcncc ak-cijc, objavila najostrcjša opozorila, čc bi se ponovilc podobnc akcijc ..." (M. Milonkovič, Val razredne rep-rcsijo, Komunist, 1 7.IX. 1 971).
Izraelsko-arabski spopad zahtcva podrobno in kri-tično analizo, ki sc mora ogniti dogmatičnemu prcra-ščanju modcla razrcdne strukture cvropskc družbe 19. stoletja. Arabski svct jo razpet mcd islamom in fevdalizmom ter 20. stoletjem. Moderna (buržoazna) tehnologija nastopa kot izziv tradiciji, drobnomu kmetu. malomeščanstvu, velcposesti, rcvščini. loda ta naprcdck jc naprcdck lc nokjc na površju, mcdtcm ko sc miselni svct, način življenja, mcdčlovcški odno-si in družinski klani lomijo počasncjo, bolcčc. Hori-zont se širi počasi, prcdpostavke rcvolucioniranja so nekjc na njcgovcm robu, obcnem pa nastopajo žc s stoletno zamuclo.
Nasproti tcmu svetu stoji Izracl, modcrna država.
v katcri bi branilci ,,svobodncga sveta" žolcli vidcti bastion Zapada. pa sc ne zavedajo. kako inočno sc vdajajo lastnim iluzijam, ki nc sltižijo drugomu kot njihovcmu golctnu ckonomskemu intcrcsu. Izraolska država jc pravzaprav država-nacija, jc rešitev židovskc-ga nacionalnega vprašanja, toda prividna rcšitev. Jo rc-šitcv na način političnc ernancipacijc (,,samooclločba narodov"), tocla ravno zato rcšitcv v okviru meščan-skega svcta. Nc gre toroj za ničnost tc rošitvc (zakaj ;>o dolavsko stranko potcm borijo za nacionalno ncodvi-snost), ampak za njcn pareialni značaj, za ncdobojcva-ni boj čiovcka (ne: ,,Žida").
Nasproti zaprti družbi palcstinskih Arabccv (vas: družinski klan, mcsto: trgovci. obrtniki) in kolonialni državni nadoblasti sc jc postavil cionizem kot nacio-nalno gibanje židovskcga naroda po dvalisočletncm prcgnanstvu. Cionizcm jc nasta! kot nacionalno giba-njc, nc pa kot proizvod Balfourove doklaracijc: lc ta ga je pravno priznala. Cionizcm jo v Palcstini ustvaril ,,narodni iloin", v bistvu pa zaprto židovsko ckono-mijo, kjer je centralno vlogo igral sindikat. ki jc obe-ncm skrbol za šolstvo, zdravstvo, zaposlitcv tcr usta-novil vcčino inclustrijskih podjotij. Kulonialna oblast britanskcga impcrializma jc bila lc nadoblast, nckak-šna balanca mod obctna skupnostma. Druga svctovna vojna jc pomcnila tragodijo židovskega naroda (6 mi-lijonov pobitib v konccntracijskih taboriščih). po vojni pa množični naval proživclih v Palcstino. Mnogi od tch so morali prcbiti šc tri lcta v bcgunskih taboriščih v Kvropi in na Cipru. ,,Dojstvo. da niti cna sama za-hodnocvropska država ni zagotovila osnovnih pravic židovskomu narodu ... razloži težnjo Židov za usta-novitev lastnc državc." (Andrcj Gromiko v OZN, 14.V.1948). Izkoriščajoč diplomacijo (nasprotujoče in sovpadajoče intciosc vclesil), kolonizacijo Palesti-nc, ponovno nasclitcv, prihud bogunccv iz cvrop-skih taborišč in Židov iz arabskih držav jo končno židovsko nacionalno gibanjc urosničilo svoj cilj: ustanovitcv Izracla. Dclavsko gibanjc jc pri tcm za-radi spccitičnih razmcr zmagalo znotraj nacionaliK1-ga gibanja; ta politična zmaga in pa posobnosti zgo-   '
dovinskoga razvoja so privedle do uvcljavitve social-demokratskcga konccpta ,,Wclfarc state" in do zelo ogalitarnc družbc v Izraclu ter do socializacije vasi (zadrugc, kibuci). Namesto pravladc buržoazijc smo dobili prevladujoč državni in sindikalni scktor v gos-podarstvu. Prcd nedavnim so v državnem sektorju začeli razmišljati o participaciji dclavccv (souprav-Ijanju in samoupravljanju). Za sindikajni sektor pa so značilnc zadružnc tovarnc (kooperative). Marx o njih pravi naslodnjc: ,,Zadružne tovarne samih de-lavccv so v okviru stare (kapitalistične) oblikc prvi preboj starc oblikc, čcprav morajo rcproducirati pov-sod (...) vsc pomanjkljivosti dancga sistema. Vendar jc v njilioveni okviru odpravljcno nasprotje mcd ka-pitalom in delom. čeprav najprcj v tej obliki, da so dclavci kot asociacijj   sami svoji kapitalisti, tj. za-poslujcjo proizvajalna srodstva zaradi oplojcvanja vrcdnosti svojoga dela (...)" (Kapital III, str. 396, Kultura. Bgd. 1948). Za politiko Izraelske dclavske strankc, ki je žc ves čas na oblasti (v židovski skup-nosti od dvajsctih lc*, v Izraelu od ustanovitve drža-vo), jc torcj značilna socialna politika, reformizcm (,,razri-dno nasprotjc da, razredna vojna ne"), močan državni nadzor nad gospodarstvom in trgom, zapad-na parlamentarna domokracija ter podružbljanje pro-izvodnih srcdstcv. Njcno nagibanje na dcsno jc bilo kratkotrajno, koalicijska vlada ,,nacionalne cnotnosti" sc jc kljub vojnomu stanju razbila. Izraelska delavska stranka tako zastopa v notranji politiki pol dela nasproti polu kapitala (Liberalna stranka in Stranka svobodc). V zunanji politiki pa prcdstavlja državo in nacionalno enotnost, pravzaprav podrcditev razrcd-ncga intorcsa izraclskcga dclavskcga razreda nacio-nalrktnu intcrcsu. Zaradi njegovega položaja pa jc to vsc izrcdno prcplctcno, saj izraclski delavci niso v spopadu z buržoazijo, ampak prej s tclinokracijo (,,modcrno buržoazijo") oz. kot nckaki ,,samoup-ravljalci" lahko stavkajo proti lastnim koopcrativam, sindikatu...
Mladcn SVARC
XI
Ker nikoli pred nikomer nisem sproščen doeela, sem ukradel mercedes s ključkom mo-jega topolinčka. S črnim, blesketavim vozom sem zdrvel na kolodvor, da sem še pravočasno rezerviral karto za prtljago do morja. Odlagati nisem več smel. Ubil sem čarovnico, in zdaj so mi bili ves časza petami. Resnicaje. da sem ste-sal krsto in čarovnico v nekem smislu še živo /agrebel. Očetu sem rekel dobro jutro, in to
REŠITVE UGANK
me je izdalo. Usodaje potrkala na zrklo mojih očes.
Tako sem mislil, da sem ubežal. Le kakšna zabloda!
Sestra tukaj hrani kmečke otroke, a nadlež-ne vrane kradejo iz krožnika. Pride še slon in se masti s krompirjem v oblicah. Ko je sit, me stis-ne k tlom. Zgoraj se prične raj. Trume ljudi se valjajo po travah, pečejo se prašiči, pije se vino. Nekdo hoče preplavati reko, ki je še nikoli ni bilo, pa se vendar in kljub mrazu v njej nama-kajo otroci. In v.v ti ljudje umirajo: svoje kože jedo, da si jih slačijo in goli padajo v trans, gola mišica se stiska k drugi, vsak ve, da mu je le še
Rešitve ugank iz prejšnje številke: 1. Škornji, 2. Materino mleko, 3. Krušnjak, 4. Številčnica na uri 6. Satelit, 7. Srajčne pišče, 8. Panter, 9. Želodec, 10. Glista
pet minut do kraja — ampak. kako uživajo, ka-ko topoumno in kapitulantsko. S sabo vodijo pse. Na ženski zavpijem, naj psa privežejo. Zen-ski takoj jezikata nazaj, jaz pa rečem: tovariši-ca, jaz vam hočem dobro, tod okrogje veliko lovcev, sam sem imel psa. Konji se mi zarežijo iz štale, potrgajo povodce in se zaženejo za ma-no. Dobiti moram nazaj svoj plašč, tako me ze-be, stara mama ga je v svoji omejenosti šenkala otrokom, nieneč, da ga jaz ne bom več rabil. Trije do mišic goli slovenski fantje stopijo na-razen in eden reče drugemu: ali iščeš stik s kur-cem. Drži se za popolnoma golo, odrto živo-rdečo mišico.
 5. Vilice z dvema zoboma (za solato ali za torte).
XII