22556 Najstarejil •loyenski dn#vm*K V Ohio Oglasi V tem listu •o uspeini LETO XXVII. B Q U AL I T Y neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 28, 1944 Kupujte I vojne bqnd£i | The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 72 ^ ženske in dva moška obsojeni radi ^i^^ionaže v prid nacijski Nemčiji DETROIT, ®oboto je bila na tukajš- teklo — Pre-11 javi jena, l e delavnosti v Detroi-i "lož Carl J. W. Leon- Novi grobovi FRANCES SALAHER V bolnišnici v Columbus, Ohio, je pVeminila Frances Sa-laher, stara 33 let. Tukaj zapušča brata Frank Marešič, tri sestre Mary Furlan, Agnes Lau-šin in Josephine Carnes, v Kansas City, Kansas, in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Marije in nato na Calvary pokopališče. FRANK ŠKRAB Včeraj ob 8:45 uri zjutraj je na svojem domu umrl Frank pet let je-, gkrab, star 48 let, stanujoč na Lausche apelira, da zavezniki prenehali 1. . . napad na cassino se policaje m NLAPEI^J, i i. marca — Ognjegasce oprosti zavezniške sil« so danes po 11-dnevnem brezuspešnem boju prenehale z napadom na Cassino, ki so ga sicer zavezniški bombniki spremenili v kup razvalin, ampak se jim navzlic temu ni posrečilo pregnati Nemcev z močno utrjenih pofrtojank v mestu. Poslej se bo Cassino obstreljevalo samo s topovi, lirezuspešnost napadov na razdejano mesto sta danes priznala vojaška list a iz Zedinjenih držav in Kanade, ki izhajata v Neaplju. Policijska sila in osobje og-j njegasnega oddelka v Clevelan- j du sta se vsled vojne tako! zmanjšala, da*je župan Frank J. I Lausche včeraj po razmotriva- { nju položaja, z varnostnimi or-jgani naznanil, da bo na vse na? I borne komisije v mestu poslana I prošnja, da se od sedaj naprej} oprosti vojaščine vse policiste j in ognjegasce, ki so stari nad 26 let. Do sedaj je bilo poklicanih v armado 135 članov policijskega oddelka, medtem ko 203 mož čaka na indukcijo. Ognjegasni oddelek je izgubil vsled vojaške službe 65 članov in nadaljnih 215 mož utegne biti poklicanih v teku prihodnjih mesecev. Župan Lausche je na podlagi podanih številk prišel do zaključka, da bi vsaka nadaljna izguba mož predstavljala resno opaspost za varnost Clevelanda. Rusi se nahajajo pred durmi Černovic 1---» _ , Napredovanje Rdeče vojske v Bukovini je razklalo nacijsko obrambno linijo 5369 Homer Ave. Doma je bil iz Trnova, Illirska Bistrica, p. d. Belingerjev, ter se je v Ameriki nahajal 21 let. Delal je več let pri American Steel & Wire Co. .... . Družina je okrog 15 let stanova- ^ Rpu ^®kel, da je bi-, na Lake Ct., pred 9. meseci duša gi jg pa kupila svoj dom na o-i menjencm naslovu. Tu zapušča soprogo Rozalijo, rojeno Nežič, liif, ^'je Karoiiiikov niso do-' rojeno v Clevelandu, tri sinove sovražniku in dve hčei i: Rose, Frances, Ja- Kot layviHv, J 1 • William in Joseph. Bil je član društva sv. Antona št. 138 C. K. of O. Pogreb se bo vršil v četrtek ob ,9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. ^ biia^^,iz evidence, ki ''ik je rekel sod- "•leri h "ste vi v veliki ^Cečq ^^P^ševali to zaroto. Na, doka?a, da so "'*1 tn„ slede naših obramb- M.. ^"Varn ..i; . . . ... "Mh ijj, ^li vojaških in ladij-Ye« J dosegle sovražni-'''la izvpy^'" j® dokazano, da so dejanja s tem na-"l« a^-'. odnija je prepričana, JOHN SOBCZYK Družini John in Angela Sob czyk je včeraj popoldne umrl «>i, 1oil* te najvažnejših i ggg|. mesecev star sinček John. Zarote." "So 'J«^na Dekliško ime matere je bilo Mo- %ask& povzročila see-' zič. Pogreb se vrši v sredo ob DAROVI Naši fantje-vojaki Mr. Matt Pishler je daroval $5.00 za SANS mesto venca za Walter F. Cerkvenika. Družina Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik pa je v našem uradu izročila $10 v ' sklad za SANS. V imenu odbo-1 ra, ki deluje za izboljšanje raz- j mer v domovini, najlepša hva la! SLOVENSKE PLOŠČE Pri Mervar Music Mart, 6919 21 St. Clair Ave... si že sedaj lahko naročite nove slovenske 750 bombnikov nad francijo LONDON, 28. marca. — Včeraj je sila 750 do 1000 a-meriških l)ombnikov vpri-zorila napade na nacijske baze sirom Francije. Bombardiranih je bilo J) nemških zrakoplo\išč in tovorni kolodvor v Toursn, medtem ko so bojna letala uničila na zemlji 38 naoijskih letal. Nemci se, niso skoro v nobenem slučaju dvignili v /rak za napad proti amerškim bombnikom. Velike sile nemških bombnikov so tekom noči udarile razne vzhodne pokrajine v Angliji in Walesu, dočim I..ondon ni bil napaden. LONDON, toi'ek, 28. marca. — Buletin iz Moskve danes zgodaj zjutraj je naznanil, da so čete Rdeče vojske včeraj prekoi-ačila Dn j ester in vstopile v predvojno ro-jmunsko Bukovino, uničile polk madžarskih čet in napre-^ x^|dovale 23 milj daleč proti jugu, kjer so zavzele mesto S Sgt. Joseph vadnial, sin'Sagadura ob gornjem Prutu in nasproti -černovicam, ki Mr. in Mrs. Joseph Vadnjal,'tvoi'ijo dul i Balkana. 11515 Kinsman Ave., Suite 1, je} ^^iisi so bili snoči samo še dvef prišel domov na dopust za devet ^ milje in jiol od Cm novic, ghiv-! dni. Doma bo ostal do ponedelj- j nim mestom Bukovine, p r av i ka, nakar se vrne v svojo gar-; poročilo iz Moskve, in brzo pro-nizijo. Pri vojakih se nahaja 26 j pj,yg ukrajinske arma- mesecev in njegov naslov pod poveljstvom maršala S. Sgt. Joseph Vadnjal, 1026 Gi-egot ija K. Žukova je učinko- ozemlja, v Besarabiji, kjef se Husi pripravljajo za prebroditev Pfuta in invazijo staro Romunije, so sovjetske čete zavzele mesto Skuljani, ki leži samo 11 milj od važnega romunskega I železniškega stekališča v Jassi- Signal Co. 9lst Service Group,: vito razklalo nemško obrambno L , , Hci bert Smart Airport, Macom, |i„ij„ izhodno od Karpatov, |,|: I" "» bregu 1 ruta G' » ia i.a žclo^nil, progo' ""f " __I , _ , . . I more služiti Nemcem za beg iz imed Buk^restom. Vesti iz življenja ame- | jevom. in pričakuje se, da bodo Nemci izgubili važno /.elezniško | Rusi to važno progo na vzhod- l»rr»go j nem bregu Pruta vsak čas pro- Nemci so s tem izgubili rabo i sekali. Enumclaw, Wash, — V bol-1 važne nro^^e med člernovicami ^ a * , , v ..... ' „ ..... va/.iu. mtu , Cernovice padelo vsak cas nisnici je umrla P ranciska Lu-jin IVvovom, ki drži pri Čei novi-; ^ ruske'roke šin, stara 89 let in rojena blizu |cah na severni breg reke Prul Ribnice na Dolenjskem. V Ame-1 in zveza med nemškimi četami' ^ ozirom na brzo prodiranje .riških Slovencev riki je bivala 40 let. Zapušča tri sinove in eno hčer. — Bolna ____! je Agnes Verhovnik, ki je sta- ira že 81 let. Samo tri dni ! Chicago. -- Joško Oven iz Avtomobiliste se opozarja, da j Clarendon Hillsa je s svojo- ženo plošče, za katere je igral Fran-jii"amo na razpolago samo še tri j in hčerko odpotoval v Mehiko, kie Yanltovich. Tu tudi dobite vsakovrstne plošče vseh narodnosti. dni, da si nabavimo avtomobilske licenčne tablice. PRESELITEV POPRAVEK ; Mrs. Anna JurgeK, ki se je Poznani rojak Mr. Jerry Lu-, podala na operacijo v Osteopa-kane se je preselil iz 1120 East i tic Clinic, 3146 Euclid Ave., sta-174 St., čez cesto na 1125 E.' nuje na 15616 Calcutta Ave., 174 St. Njegova telefonska ste- j kjer je svoječasno vodila gostil- vilka je stara IV. 4232. 3760 E. 77 St., pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in Ko v ječi j 8:15 juri zjutraj iz hiše žalosti' nato na Calvary pokopališče. kjer ostane mesec#dni. To je že tretji obisk Ovnove družine Mehike v zadnjih letih. Na potovanju po Mehiki bodo olyskali jugoslovanske naseljence. Po kratki bolezni je umrl v bolnišnici Louis Gande iz Chis-holma, star 74 let, član društva S. N. P. J. in doma iz Griže pri t Celju na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. I-mel je trgovino z jestvinami. Zapušča soprogo. Podprimo borbo Amerike za demo- Dalje je umrl John Orešek, Soinii" TI ' "'""Tir star 63 let, v Chisholmu. Zade- vojniii uonuov m vojno-vareevaliilh na Poljskem in v Rumuniji je s | i nskih čet iz mesta Zaleščiki, Ki tem pretrgana. i je padlo pred nekaj dnevi, in si- Rusi so tudi mvzNi Kemenec - Podolsk, ki leži ne: daleč nd vijot,ega št- Dnještra', P'^^o Dnjestm, je padec Cerno-40 milj severovzhodno. Nazna-r'^:' največjega mestu niln o'padcu te, važne nemške i neizogiben, trdnjavejebilopodanovdnev-i Na omenjenem sektoiju BO nem povelju maršala Rtalina.:'^:^''^] čete Rdeče voiske so za.^edle že:'"dG"ka in s tem prišli do toc-v nedeljo zvečer. ke. ki len samo 55 milj vzhodno ,od nekdanje češkoslovaške meje 8 to potezo «0 Rusi zaprli na- ^^ okrajnem vzhodu. . cijem poglavitno pot za beg gorba za Nikolajev ob Črnem viece , 1 ao JO so\ jetske čete 75 severno vzhodno raztegnile okrog velikega števi- ^ nadaljuje. Kot po- no, ne pa na Trafalgar Ave., kot je bilo včeraj poročano. znamk! la pa js srčna kap. Mrs. Behrens od-'ižati ^ ječo, je začela ^ obsedena. Kričala je la Nemcev, ki so na umiku v o-zemlju 1,400 kvadratnih milj severovzhodno in vzhodno od Kamenec-Podolska. Rusko prodiranje v Hesarahiji gre dalje Južnovzhodno od omenjenega roča Moskva, se vršijo ljuti boji v njegovem predmestju. se je slišalo po kai ^2 ako bi bila tega Ampak jaz ni- 0 dr; ^^®lužila, Sem ame-let .^yjj^nka in dali so mi ' "liti oni ženski dihur "^•^0 19 ^^^Ijanka, pa je dobila je s tem oči- . '«VJ >y,' ^ J C S LCIll UUl Grace Bucha t za "grofico biVa« • po mnogih ^*iki ■ ^ Evropi in v A- h%. lZdn-»r»i_ Še o kvizlingih v Sloveniji ^ Mirko g. Kuhel, izvršni tajnik SANSo ^ ki. ** n- ^ j® sedela v vita v drago silk- Ja ni nič vznemirja- Na ^1 ts ^Askn v v čaka na izrek obsodbe '^^SOdbo ^cianr še vedno čaka Moltke, že-^at •>- y"® univerzi, Jti ^ega profesorja Zadnji teden smo objavili v tej koloni odlomke izjav in govore, izrečene ob priliki umešče-nja prvega slovenskega kvizlin-ga Leona Ruimika za predsednika ljubljanske pokrajinske uprave v službi "zaščitnika slovenskega naroda" Adolfa Hitlerja. SANS je imel te informacije že delj časa, toda jih ni objavil dokler ni bil izvan. Iz Pastirskega lista škofa Rozmana je razvidno, da se je poglavar slovenske hierarhije izjavil proti slovenskemu osvobodilnemu gibanju in iz govora kvizlinga Rupnika je dokazano, da podpira izdajalsko hlapčevstvo slovenskih pe-tokoloncev. P. Ambrožič, ki pod firmo Zveze slovenskih župnij pobira med katoličani prispevke za reveže v stari domovini is dostavlja denar škofu Rozmanu, je hotel te ljudi preslepiti. Hotel no fronto. Ker razen omenjenih dveh in Rusije večjih zaveznikov ni, tedaj so ]X)trebni pač boljši dokazi, da se ugonobi dejstvo o dejanski kolaboraciji Am-brožičevih pristašev s Hitlerjevim Dolfom. Predsednik pokrfijinske uprave, dlv. general Leon Rupiiik. lo oblastim do- i ve^ ''^acije in je tozadev-dru* ^ preiskava. ^0 bili obto-> i« "r. Fre- 2 pred C^a krivim in ob tJ' bivs, ječe. Obtožba mornarju Ber-je bila razve- novi in hčere se borijo za Ameriko proti nacifašizmu in sedaj prelivajo svojo kri v Italiji, da se za vselej zatre in iztrebi vele-nemški imperializem, ki je zapisal smrtno obsodbo slovenski narodnosti, naj ta dejstva dobro premislijo. Premislijo naj karakter propagande, ki prihaja od ljudi, v katere so položili svoje globoko zaupanje, kakor tudi njen namen. Vprašajo naj se: Kako to, dm vodijo ti ljudje iste vrste razdruževalno kampanjo, kot takozvani "jugoslo- ZINKA MILANOV POJE VERDIJEV "REQUIEM" Danes zvečer bo v Metropolitan opernem gledališču v New Yorku predvajana za dobrobit Ameriškega rdečega križa slovita Verdijeva, skladba "Requiem", v kateri bo pela glavno skega dela za "interese" »loven-,budoneu,mHjeno«.dH. po- Wogo slavna "hrvatska umetnica A(rq narnHa nQvinnmn naHol-i , samo d\a sovražnika, boljše- stave /.a ta del Evrope odgovorne nem- , SKega naroda navajamo naaalj-, vizem (Partizani), ki nas z judovsko ške sile." iZinka Milanov. Dirigiral bo med- narodno znameniti nemški dirigent Bruno Walter, ki se naha-Očividno je. da se narod ni ja v Zed. državah kot političen pokoril apelu za sodelovanje z, begunec. nemško vojno, silo ter da je ta j Kot solisti bodo pri predstavi proglas bil posvečen onim za- i nastopili tudi Ker.stin Thorberg. vednim Slovencem, ki so zapu-1 kontralto; Charles Kullman, te-stili svoje delo in domove in se: nor, in Nicola Mascona, bariton, pridružili ".boljševikom," Narod' Zinka Milanov, ki je goreča ni hotel slediti vabilu, da "z! pristašinja jugoslovanskega o-lastiiimi silami" doseže ugled svobodilnega gibanja in maršala "pod zaupljivim sodelovanjem z Tita, je rodom Zagrebčanka, nemško vojno silo." Vsled tega' svojo prvo veliko vlogo pa je ])e-grožnja, da jih "bodo neusmi-' la v opernem gledališču v Ljubljeno zadele vojne postave . . . Ijani. V Ameriko je dospela po-odgovorne nemške sile." 1 tem, ko jo je na salzburškcm mednarodnem festivalu "odkril" nje citate iz ljubljanskega JU- i vlado sveta hoče potlačiti do topih romp . i bo tov brez duše in Boga, z njim pa 1 piutokraeija, ki bi nam za judovsko bla-Izredna izdaja 23. septembra' sai"" '»d« ukradla še to bore malo, ^ Q. o . I kar Imamo. Proti tema dvema sovražni- j koma (.boljševizem in piutokraeija, to Proglas predsednika generalaj" Amerika m Anglije!), ki ° ^ ® jse 2 njima bojuje nemška vojna sila na Ameriški Slovenci katerih si- najprej v nemščini,'evropskih frontah, se moramo mi % potem v slovenščini in končno ' sredstvi boriti v ozkih mejah na-. ... . _ . še domovine, da si po vzpostavitvi var- V italijanščini. (Jutro je pO;nosti ustvarimo tak mir, red in delav-umeščenju Rupnika postalo tro- ' """f. da nam bo zagotovljena obnova in . . . v . I življenje v naši leni domovini. jejezicno.) | I Jamstvo za uspeh trga boja in bodoč-"Slovenci in Slovenlce! j nosti našega naroda, ki bo iz tega boja Po ukazu vodje velikonemške države ^^^lila, nam daje genijalni vodnik bo-(Hitlerja!) je okrožni vodja in državni J" mUidih evropskih na- namestnik Koroške, kot vrhovni komi- , rodov, ki jim je za cast in obnovo, vod-sar operacijske zone Jadransko Primor- ! velikonemske države Adolf Hitler, je,' postavil lastno deželno upravo g^iPokrajmskemu upravitelju je poverje-Ijubljansko pokrajino ter je nam Slo- 'dolžnost, naj vodi prebivalstvo po-vencem s tem dana možnost, da svojo ''r,"''")® . \ lastnimi usodo še med to vojno sami vzamemo i doseže tako trdnost in tak ugled, v svoje roke ter si z razumom, z mar- ' kaki^no si je slovenski narod sam v je dokazati, da tisto prgišče fa- vanski" poslanik v Washingto- šističnih pustolovcev podpira zaveznike, da se bori proti 'komunistom' (Osvobodilni fronti!) in okupator jem (!). Dokazana pa je resnica, da se do-tični neslovenski element pajda- nu, dasi jim je znano, koliko je srbskini šovinistom za bodočnost Slovenije? SANS jim je prekrižal glavne račune in ker ga ne morejo izkoriščevati v svoje posebne namene, so ga del^. I »koro AUrinajskioktnem livi],. SANS je mnenja da nas na-, ^rturo Toscanini, pod čigar lom zayocwno požrtvovalnost 1» koliko slep, dal^ .^ je že ponovno nastopi- jalnostjo ustvarimo one pogoje, ki najpi izaacvnobijo, s, svojo naaarje , . razločevati med nro- . .J, . slovenskemu narodu v družini narodov ij" * *voj„ trdno vero v Boga. |0' "6 mogel razioce au mea pio ^ omenjeni Verdijevi skladbi. nove Evrope zagotove ob,stoj In srečno | poljih življenja, zlasti pa pri I Pagando p. Ambrozica v korist ---- bodočnost. ipok^iičevanju boijSeviških razbojnikov | "junaka" Rupnika in njegovih Po neznanskem trpljenju, ki so nam ' na lastni zemlji, pri preskrbi dela in I Ino-oslAvanvk#. narod- i. prizadeli s sovražniki Evrope tajno kruha za vse delavoljne, pri uveljav- P " K iO\an. Ijenju socialne pravičnosti in pri ob-' ne Stranke, ki SO se iz "jugoslo-novi naše razdrte domovine bo pokra- ši in kolaborira z Nemci ter se hoteli uničiti. Toda narod ni slep bori proti 'anglo-ameriški pluto-kracijj,' to je proti Ameriki in Angliji, ki podpirata Osvobodil- na prizadeli s sovražniki Evrope tajno zvezani, izdajalski in strahopetni Ba-doglijevci in njihovi priskledniki ter domači boljševiki razbojniki in požigal-ci (Osvobodilna fronta), bo pač sleherni pošteni Slovenec uvidel, da nas bodo k miru, redu in konstruktivnemu delu in vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi, trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skupnosti in tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo, ki smo sedaj pod njeno z$$člto. Če bomo vse svoje njočl napeli v tem J , „ 1 _ . smislu, lahko zanesljivo upanjo, da gre V dokaz RupnikOA'ega izdajal- j slovenski narod srečni bodočnosti na- in je SANS še z večjim navdušenjem podprl. Večerna registracija jinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse'Slovence in Slovenke, še posebno pa slovensko mladino, poziva k sodelovanju. Samo tako bo v novi Evropi mogla uspevati in bo uspela naša slovenska narodna skupnost. Pustite tedaj vse malenkostne jalove razprtije, ki ?o nam škodovale tako strahotno. Volilni odbor je upošteval venstva" spreobrnili v sloven- prošnjo delavskih unij in je do-ske nacifašiste. Ni čuda, da sku- ločil nadaljne tri večere za re-paj 7. votlstvom Slovenske ljud- gistracijo volilcev za ])i ihodnje ske stranke, ki je tvorila peto primarne volitve. Urad odbpra kolono nemškemu "Drang nach bo odprt do 8:30 zvečer 3., 5. in _ ............Osten," tudi člani Jugosloven- 10. aprila. Navadne ure za regi- S vn,ik Ske narodne stranke niso bili stracijo v uradu odbora v Mest- sprejemljivi v slovensko Osvo- ni hiši so od 8:30 zjutraj do bodilno fronto. Oportunisti! .4:30 popoldne. jemu dolu in pomagajte si sami, da naiji tudi Bog pomaga. T'"*® ki i>e ne bi ravnali niti po tem mojem okli- STRAN 2 ENAKOPRAVNOST marca, 0 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; (1\) raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)...................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) .......................................................3^50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ....................................................................................2,00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po iwSti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................4*00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 1,25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (?.ii Evropo, Južno Ameriko iii druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) .......................................................................................4,50 Entered as Second Class Matter April 26th, 19I8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DONALD BELL: KDO PODPIRA BADOGLIOJA? Korak Sovjetske Rusije v zadevi izmenjave ambasadorjev nikakor ni ijoslabšal odnošajev med Anglo-Ame-rikanci in Rusi. Sicer pa tudi ni bilo Rusom do tega, da izzovejo svoje zahodne zaveznike, pač pa ravno nasprotno — nameravali so s tem izkazati važno uslugo zahodnim velesilam. Nejevolja, katero tako očividno kaže Washington, je le navidezno naperjena proti Rusiji. V resnici pa obstojajo precejšnje razlike v naziranju Wash-ingtona in Londona v pogledu francoskega in precej sorodnega italijanskega vprašanja. In to dejstvo je globlji vzrok zmcš ijave, katero je povzročil luski korak napram yladi Badogiioja. Poglejmo na dno zadeve. Zakaj sta se Badoglio in kralj Victor Emanuel mogla držati v južni Italiji. Vsaka vlada mora imeti za seboj nekaj kar jo drži pokonci. V Italiji more biti ta "nakaj" le italijanski narod, ali pa poveljstvo zavezniških armad. Znano nam je že, da narod v južni Italiji ne mara Badogiioja in kralja. Kar je še fašistov v vodilnih pozicijah, so jima nasprotni, ker ne morejo pozabiti, da sta "izdala Mussolinija." Vse, kar pa je proti fašizmu, je neprestano zahtevalo, da se jih Odstrani, in da moi a priti do sestave nove vlade brez Badogiioja. Protifašistični delavci v Seveini Italiji pa so celo še bolj radikalni v svojih zahtevah. Nikdo ne bo ti dil, da so delavske mase, ki stavkajo, pristaši Badogliove vlade. Iz vsega tega sledi nepobitno, da moramo pripisati obstoj Badogliovega ležima stališču, katero zavzemajo one tri velesile, katerim se je Italija predala — brezpogojno. Katera teh velesil je prijazna Badoglioju — Rusija, Amerika ali Anglija? Rusija nima čej; v Italiji, in dozdaj tudi ni imela ne-posiednih stikov % njeno vlado potom diplomatičnega predstavnika. Pravilno bo torej, da zaključimo, da Rusija ni odgovorna' za o))stoj Badoglijovega režima. Priznati je treba tudi, da so bili Rusi dozdaj celo nasprotniki te vlade, ter da so v enean delu moskovske deklaracije, ki je bil formuliran od Rusov, izrecno zahtevali demokiatizacijo vlade v Italiji. V tej deklaraciji najdemo celo nekaj npravičilu podobnega glede ne-deniokra-tičnih razmer, vladajočih v Italiji, v dobi prve faze vojaških operacij. Dejstva, da fašisti še vedn^ niso bili pregnani iz uradov in da protifašistične stranke še vedno niso v vladi, pa nikakor ni mogoče pripisovati Rusom. Badogliova vlada obstoja torej po krivdi Anglije in Amerike. Kateri od obeh je pred vsem odgovoren? Pred vsem je treba pomisliti, da je odločilna sila, ki se nahaja za Badogliom, zavezniška okupacijska armada, ki je an glo-ameriška. Do konca preteklega leta je bil vrhovni komandant general Eisenhower, ki je bil tudi odgovoren za vse nantdbe italijanskemu narodu in njegovi vladi. Po njegovem odhodu je ])revzel vrhovno poveljstvo v Italiji, in s tem tudi to odgovornost, general Alexander. Dozdaj ni nikdo premišljeval o političnem pomenu tega dejstva, toda zdiij je videti, da angleška in ameriška politika nista pnjiolnoma istovetni. Dokazov za to je precej. Zagotovilo, da se bo vlada v Italiji spi'emenila, ko zavetniki zasedejo Rim, piihaja mnogo bolj pogosto iz Washingtona kot iz Londona. Churchill je sicer tudi to poudaril v svojem govoru z dne 22. februarja, toda dodal je, da vlada na Angleškem ve lika simpatija za monarhijo, in da vlada maršala Badogiioja daje —' in bo tudi še naprej dajala — zaveznikom v vojaškem pogledu več ugodnosti, kot bi jih nudila strankarska vlada. Nikdo na ameriški stiani ni izrazil tega mnenj p. DiplomaHčni krogi so prepričani, da Churchill ni Muko odločno pohvalil maršala Tita in priznal ruskih te-ritorijalnih zahtev kot ''pravičnih in umestnih," ne da bi p! i Nakoval nečesa v izmeno. To pa so mu Rusi zdaj predali s tem, da so priznali Padogliovo vlado. Da obstoja v ga Rusi niso vedeli. Jasno je, da se niso posvetovali s svojimi zavezniki glede tega svojega koraka, to ravno tako jasno je tudi, da tega niso skrivali. Angleži so bili že malo preje namignili, da nameravajo poslati v Italijo svojega poslanca. Ker pa so se bali viharja, katerega je moral ta korak neizogibno izzvati v vseh liberalnih krogih, jim je bilo ljubše počakati, da se njegova prva sila zlomi na tem, da Rusi prvi store to diplomatično potezo. ; Cordell Hull tudi ni tajil, da je neuradno slišal že prej o tej ruski nameri. Ameriški krogi v Italiji so celo izjavili, da jih stvar ni presenetila. A čemu potem vse to ogorčenje v Washingtonu? Tu nikakor ne more iti le za reakcionarni značaj Badogliovega režima. Če bi bilo le to, bi bila stvar hitro urejena. Okupacijska armada bi odtegnila Badoglioju svojo podporo in vse skupaj bi se takoj zrušilo, nakar bi nastopila bolj demokratična vlada. Rusija bi se temu brez dvoma ne bi protivila, in ako bi se, ne bi mogla ničesar. S tem bi bila izvedena moskovska deklaracija, toda bistvo sedanjega konflikta bi seveda ostalo. Sovjetska vlada bi seveda to sledečo italijansko vlado še lažje priznala .in seveda tudi z njo izmenjala diplomatične predstavnike. To pa je ona točka, ki je bistvo^ nesporazuma, ona, na kateri se križa naziranje Amerike z onim Velike Bri-1;anije. Nemogoče je namreč priznati manj ugodnosti Francoskemu komiteju narodne osvoboditve kot premagani italijanski vladi, j Ameriški State Department pa noče priznati de Gaulleu statusa vlade. Amerika hoče, da ima Eisenhower, v trenotku, ko se bo začela invazija, vso oblast v svojih rokah, tako da bo mogel odločevati tako v vojaškem kot v političnem pogledu. London pa je bil v tej zadevi vedno drugačnega mnenja — in se še vedno ne strinja. Amerika se gled^ tega vprašanja ni posvetovala z Veliko Britanijo. Sklep Amerike je v tej zadevi čisto enostranski, in celo čisto neposredno naperjen proti Veliki Britaniji — in to kot odgovor na enostransko odločitev Sovjetske unije. Nova konferenca med predsednikom Rooseveltom in premieiom Churchillom je postala zelo potrebna in nujna. Obe zahodni demokratični velesili morate čim preje najti skupno bazo za svojo politiko v Evropi. A časa že primanjkuje, kajti stvar je treba razčistiti predno se začne invazija. Velikansko mrtvo mesto ^redi puščave potrebne ukrepe, da bi jih zatrtem pogledu nesoglasje med Angleži in Ameiikanci, te- la, niso hotele prenehati. v južnovzhodnem delu Irana ob afganistanski meji se vleče puščavski pas, ki ga domačini i-monujejo Lut. Gore, ki ta pas obkrožajo in ki na jugu doseza-jo višino nad 3,000 metrov, so bile nekdaj bregovi velikega morja. Kdoi' se s teh gora spusti v veliko puščavsko dolino, stopi na dno nekdanjega morja. Domačini se te pokrajine s strahom izogibljejo, saj je med najbolj vročimi pokrajinami na vsej zemeljski obli. Posebno je na glasu sam južni del te velikanske puščave, ki je po svoji Obsežnosti približno tolikšen, kakor vsa Belgija. O tem področju svet doslej ni mnogo vedel. Pozimi vlada v vsej tej pokrajini umazani veter (bad kesiv, kakor ga imenujejo domačini), ki prinaša s se-b( j velike količine peska in prahu, tako, da človeku skoro onemogoča gledanje. Poleti pa piha severni veter, ki prav tako nosi s seboj pesek in prah. Nemški raziskovalec dr. Gabriel je prvi učenjak, ki je prepotoval to puščavo v družbi s svojo ženo in več domačini. Pot jc nastopil od scvernozahodne plati v bližini afganistanske mc-.i(^- Že takoj spočetka so se mu postavile na pot skoro nepremagljive tbžavc. Dr. Gabriel si je bil za spremljevalce na tem svojem raziskovalnem pohodu izbral pri|)adnike balocenskega plemena. Ti ljudje so prav kakor arabski beduini izredno izkušeni potovalci po puščavski krajini, razen tega pa pogumni. Toda med Baloceni in med zastopniki nekega drugega plemena vladajo hudi spori s krvnimi osvetami, ki kljub temu, da je bila iranska vlada storila vse vso moč zaskrbljen zaradi tega, je vendar nadaljeval pot. Nekega dne so zapazili potniki na obzorju nekaj oglaku podobnega. Ko pa so se tistemu kraju približali, so zagledali nekaj povsem nepričakovanega. Pred njimi se je razprostiralo mesto z visokimi hišami in stol-pi. Bilo je že davno opuščeno mesto, ki ga domačini imenujejo Kalut. Zdelo se je kakor bi se bilo mesto pred nedavnim dvignilo iz puščavskih tal. Vsa ta slika je bila zelo zanimiva. Zidovi, ki obkrožajo to mesto, se razprostirajo v dolžino približno 54 km. Temu zido-vju se je bilo treba na široko izogniti, da so spet lahko nadaljevali pot. Naposled so se potniki pretolkli mimo vseh zaprek, toda že jih je čakalo novo presenečenje. Znašli so se sredi novega peščenega morja. Zdelo se jim je kakor bi se bili ujeli v nastavljeno mišjo past. Zdaj se je začela borba na življenje in smrt. Žejne kamele, ki so jih jahali, so pogosto odpovedale pokornost, tako da so potniki le s težavo napredoval' na pohodu, zlasti so bili tudi ljudje izčrpani zaradi pomanjkanja vode in živeža. Še bolj pa kakor lakota in žeja je potnike mučilo to, da niso mogli spati. V tem času sta dr. Gabriel in njegova žena prišla do najgloblje točke nekdanjega morskega dna. Z zadnjimi močmi so hodili, dokler niso naposled zlezli iz puščave. O srečna vas domača Karavane so si morale zato na potovanju iskati take smeri, da se sprti domači niso mogli srečati, kajti če bi se bili srečali, bi -nastala velika nevarnost za življenje vseh članov v karavani. Tako se je posrečilo priti brez vsakih nevšečnosti prav do velikega peščenega pasu, ki obkroža samo puščavo Lut. "Prave peščene gore so se pojavile pred nami," piše v svojem poročilu dr. Gabriel. "Neki peščeni nasip, na katerega smo se povzpeli, je bil visok 188 m. drugi pa so bili videti še mnogo višji." Ko je raziskovalec naposled prišel v puščavo Lut, je začel divjati strašen peščen vihar. Rdeči oblaki so zagrinjali nebo, po vsem kraju se je razlegal nenavaden močan šum. Ure in ure so morali v tem viharju ždeti na enem mestu nepremično v stalnem strahu za življenje. ; Dr. Gabrieksi je bil nadel na- i logo, da bo poiskal v tej pušča- | vi starodavno pot, katero imajo v svojih zemljevidih zarisano stari arabski zemljeslovci. Ni pa' bil prav posebno navdušen, ko je spoznal, da to pot uporabljajo na svojih drznih pohodih samo razbojniki, ki se klatijo iz enega kraja v drugi ter se ob nevarfiosti hodijo začasno skrivat v to divjino. M«d najhujšimi ovirami na tem raziskovalnem potovanju pa so bile neprestane fatamorgane, ki so pogosto spremenile videz pokrajine, po kateri je odprava potovala. Posebno močno so bile te fatamorgane pred solnčnim vzhodom, ko je zrak, ki se je bil ponoči ohladil, na poseben način lomil solnčne žarke. To pa prav gotovo ni bila e-dina pomembnejša ovira. Nekega večera so odkrili na sodu za vodo precejšnjo luknjo. Nastala je nevarnost, da jim bo začelo primanjkovati pitne vode. Čeprav je bil dr. Gabriel na o Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeca; da b'uka žeja nie iz tega sveta speljala ne bila, golj'fiva kača! Ne vedel bi, ka^o so v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vora v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjili b'igraca. Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki jo nima milijonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico. In mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet' Marka. France Prešeren. GRAPHITE BRONZE tovarna vrši izborno delo v vojnem prizadevanju srebrnem jubileju tovarne oziroma kompanije, je rekel: "Nikar ne čestitajte meni, ampak vsakemu posamezniku, ki dela v naši tovarni. Ni ga moža na svetu, ki bi mogel sam izvršiti, kar je izvršilo naše podjetje tekom let, kvečjemu če bi bil nad; naravni mož (superman) in takih pa ni. Naša tovarna je pač srečna, da imamo lepo družino delavcev, katerih vsak se zaveda resnosti in pomena svojega dela in so delali v harmoniji in zadovoljstvu*. Od vseh sem do-oil najboljše sodelovanje." Kljub besedam predsednika Hopkinsa, ki pravi, da ni samo ■ijegova zasluga v napredku to-yarne, pa pravijo nevtralni opazovalci, da je vendar velika zasluga v.napredku ene same in TOdilne ter zmožne osebe in to je njen edini predsednik v vseh letih obstanka. Pod Hopkinsovem vodstvom, pravijo, se je razvila mala to varnica z 20 delavci v skoro največje podjetje te vrste na svetu, ki zaposluje nad 7,000 delavcev in lastuje eno najboljših tovarn. V splošnem, pravijo, da narod ve manj o Cleveland Graphite Bronze Co., kakor o kateri drugi tovarni. Temu pa je vzrok to, ker so se vsi uslužbenci od predsednika Hopkinsa navzdol v svojem visoko tehničnem poslu izogibali nepotrebnega oglaševanja. Predsednik je drugi najmlaj-ži izmed osmih Hopkins bratov, ki so bili rojeni v Newburghu in kateri vsi zavzemajo važne poklice in službe. Ker je bil lojen in vzgojen v delavskem okrožju Newburgha, kjer so delali v on-dotnih železotovarnah njegov o-5e,in bratje in kjer je prišel tudi sam delati, ko mu je bilo komaj 13 let, zato je imel izkušnje in razumevanje, da je razumel delavca in tudi vedel kaj on misli in kaj želi. Njegovi uslužbenci, kakor tudi vsak obiskovalec tovarne, lahko takoj na prvi pogled vidi izredno urejenost in čistočo v uradih kot v tovarni sami. Samo oglejte si sobe za delavce, kjer se preoblačijo in umivajo, cafeterijo in pa kuhinjo, pa boste takoj videli, da povsod vlada največja snaga in red. Oddelek livarne, prostor, ki je že sam na sebi znan po svoji umazanosti, pa je z mnogimi novimi pripomočki po nasvetu predsednika Hopkinsa, poznan kot eden najčistejših če ne najčistejši izmed vseh livarn sirom dežele. Kompanija skrbi za čisto delovno obleko za delavce in tudi skrbi, da je obleka pravočasno oprana in očiščena, poleg tega pa dobe delavci v dotičnih oddelkih še posebej 25 centov plače, če gredo v pršno kopel predno zapuste tovarno po končanem delu. Ben Hopkins je pričel svojo trgovsko kariero v družbi svo- jega brata Williama R- S"? . sa (ki je bil šest let maiiaS' mesta Clevelanda), in Belt Line železniški družbi.^'/ sedaj last New York Centra ^ iezniške družbe. Ta železnica' bila le bolj lokalnega ki je imela manj k o t 50 ' svoje proge. 19 milj dolga ga je vezala collinwoodsk' varniški distiikt z West kom, kar je veliko prip"® j, do razvitja industrije, ko aedaj. ^ Leta 1918 je bil Hopkins prošen od Dann Products da bi vsaj del svojega . rabil v organiziranje, ranje in vodstvu nove je. Samo iz razloga, da bi r gal nekaterim svojih , Ijem, ki so izgubili v podjetju že velike vsote je prevzel tudi to nalog"; pa je bil začetek današnj®^j^,, ke tovarne Cleveland Gi"®-Bronze Co. ■ natrl''' Osebno kot tudi iz " rf zma se Hopkins prav do veda resnosti vojne, trije sinovi David, Ben so vsi v službi Strica Sa"'® ii)f' ■ tem kč tovarna, katen K duje, vrši ogromno in no delo v vojnem napo"""^' Na stotine bivših 'ki so sedaj v službi Str' ma, kadar se mude na " 1: obiščejo tudi to tovarn" ^ ^ malokdaj se dogodi, da ^ ustavili tudi v uradu P nika Hopkinsa. Kako priljubljen j® P nik Ben Hopkins med bivšimi uslužbenci, jib ' naslednje 'vrstice, ki pisal eden izmed njego^'' bencev od vojakov: ^ "Upam, da se me njate. Jaz sem tisti ma" p, ki sem vam nosil čaSOP nekako štirimi leti. Vi st® Ji prvo delo (v Grapl^', sem bil v največji \ li me, da imam to čaS ' lahko borim za take U ste Vi in gospa Hopki^^f i-■ seljem gledam v bodoc"^^ : pričakujem tistega ji lahko rekel, da sem storil svoj delež. Še prejel v dar od Vas za ^S°' J/ listnico (denarnico), kair žič, ko sem vam P''" pis. Sprejmite mojo ■ hvalo s srčno željo. f . mogel kdaj povrniti z^ ste storili Vi zame." jp ■ i Zadnja poslanica, Hopkins naslovil na " službence se glasi: "Naše delo je ^. no določeno, ampak ^ lahko izvršeno. Mi pl^', preizkušanjem doseči vajati še vse boljše i" izdelke leto za l^tor" efl'^ boljše ter cenejše kot .1 more kdo producirati' čan sem, da bomo to li, ker je to tudi trebno za naš živijo stoj." Cleveland Graphite Bronze Co. je pričela s poslovanjem pred 25 leti in je tedaj zaposlila komaj dvajset delavcev, danes' pa je skoro največja tvor niča | na svetu, k jen izdelujejo kro-1 gličaste podstavke (ball-bearings). Njen predsednik je Ben F. Hopkins. Ko so Hopkinsu čestitali ob WHERE THE FUEL GOES ' Za delavce A PLANT manufacturing airplanes in New England burns 800,000 galfoas of fuel oil • month. WILLARD DELA so DOBRA DELA /'red vojno je hi bilo 71 odnl. vseh delm cev 10 Id in več. ZA TO MORA BITI VZROK Dela HO sedaj na ruzpoUifio za nekaj v slarosli med IH. in lelom. Hand Molders Grid casting strojni operatorji Assembler ji za nočno delo To je vojno delo, toda izdelujemo produkle iiuH v niirneni času. VISOKA l'hA< A on UHE z uvlomaU^'""" po viškom 1)0 /. tednu dela na pvodukcU'-Veliko nadurnega dela ako želite Willard Storage Battery 246 E. 131 St. (blizu St. Clair) 28. ^arca,.1944 ENAKOPRAVNOST Odpoved nesrečne zene ROMAN Po W. Hauffu priredil Fran jo Kolenc Australians Capture New Guinea Japs širil Objel I (Nadaljevanje) i SG je odigral, ko je Po *^0" Pedro zagledal le-sati 7^-'^ Jozefo, je težko popi-1 ajokal je od veselja, raz-loke in hitel proti njej. 1ft . pritisnil na srce in poljubil. ^ ti si Lavrina hčerka! | Ij, in ji je zopet po-' lase "*ta. — Zlate ^sta^' ^^dedovala p6 očetu, oči, j O 1 T- drugo od matere! odi moja hčerka, ljubi o- DEAO-AUVE i SOUANOERSUe. <«♦ »I * Of] >s all-oiil lo latch the Hiirl"*" ^1"ander Hiijj. Here u ^"spcrtor Little posU Wanted" sign. trok! -Nimam sorodnikov in sem bogat. Vse, prav vse ti zapustim. Jožefa je vsa ganjena poljubila staremu gospodu roko in ga je nazivala za svojega drugega očeta. Njene oči so se ustavile na Frobnu, ki je molče prisostvoval prizoru. Nasmehnila se mu je. On je pristopil bližje in ji toplo poljubil roko. V grofičin dom se je naselilo veselje, ki pa ni trajalo dolgo. Naslednjega dne je don Pedro izjavil, da mora iti na Portugalsko in Jožefa bo šla z njim.I Frobnu je vztrepetalo srce ob misli na zopetno ločitev. Smeh mu je izginil z obraza. V dušo se mu je zajedla žalost. Iskal je priliko, da bi z Jozefo še enkrat govoril na samem. Težko je bilo pri srcu tudi mladi ženi. Čutila je, da bo to slovo zadnje — za večno. Ločiti se bo morala od njega, kateremu je bila posvečena vsaka njena misel, vsak utrip srca. Listje je žalostno šumljalo v večernem vetru. Z neba je molče gledala bleda luna. Zvezda in zvezdice so migljale in dozdevalo se je, da je nebo posuto I VI/ i* v "T? naznanilo in zahvala s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega ljubljenega nikdar pozabljenega soproga in očeta JOHN KALINSEK p. d. Polajnar Blagopokojnik je za vedno zatisnil svoje oči dne 10. marca 1944, v starosti 65 let. ^oina je bil iz vasi Gorenje pri Kranju. Po-Sfeb se je vršil iz August F. Svetek pogrebne-zavoda dne 15. marca v cerkev sv. Marije smo ga nato položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem ki so položili tako-krasno cvetje h krsti ^*"agega pokojnika. Ta izraz vaše ljubezni na-P*"am pokojniku, nam je bil v veliko tolažbo. Najlepšo zahvalo tudi izrekamo vsem, ki darovale za sv. maše, ki se bodo brale za in pokoj duše. Hvala bodi izrečena tudi onim, ki ste pri-pokojnika pokropiti, ko je ležal na mrtva-'kem odru, onim, ki ste ga spremili na njegovi ^&dnji poti na pokopališče, kot tudi onim, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. J Pogrebnemu zavodu August F. Svetek se zahvaljujemo za vso naklonjenost in po-strežbo v tem času ter za lepo opremljen pogreb. Lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem Znancem, ki ste nam stali na strani ter nam v pomoč in tolažbo v dneh naše bridkosti, ter Za vse, kar ste nam dobrega storili. ^ Tebi, dragi soprog in oče, pa kličemo: Ti lahka ameriška gruda! Po trudapol-življenju si se moral ločiti od nas prera-Sedaj snivaš večno, nezdramno spanje, a •^^sih srcih Te ohranimo v trajnem spomin! Žalujoči ostali: JENNIE, soproga; JOHN in LOUIS, sinova; y JENNIE, poročena Dolinar, hčerka; stari domovini pa zapušča hčer Marijo in sina Franceta ter pet sestra. ^^Gveland, Ohio, 28. marca, VM4. sti'asna, da bi izbrala raje smrt, kakor pa da bi se podala v priložnost. divisions in New Guinea left hundreds of stragglers starving in jungle b> pursuing Australians, tour jungle-fis'>"i"i! Aussic divisions were in action during Huon l'< . _,le to bo iiiailv I,.!«.. ..d J., Še nekaj drugega je"bilo, kar ji je branilo, da bi sprejela Frobnovo prijateljstvo, a tegd njemu ni povedala. — Ali naj izgubi cvet svojega življenja : radi nesrečnega bitja — je mi-I slila pri sebi — ki bi mu moglo I biti samo prijateljica? Ali naj ; odpove družinski sreči, to-; plim domačim večerom, ko bodo otroci skakljali krog njega in bo nad vse srečen v njihovi sredi? Ah, kako velika je bila ta odpoved. Ona je bila obsojena na samoto, na pusto samoto brez družinske sreče in ni-j kdar ne bo poljubovala otrok, a ; misel, da bi vse to izgubil tudi on, ki ga je tako ljubila, ji ni dovolila, da bi sprejela njegovo j prijateljstvo. I Dolgo sta že sedela, tiho ko i dve senci. Nepremično sta zrla j v pozno noč. Oči so bile polne i solz in srca polna bridkosti. I Duša je plakala. Bledi mesec se I je za trenutek skril za črn oblak, ko da ne bi mogel gledati tolike tuge. Listje kostanja je žalostno šepetalo; "Za večno, za večno!" Gozd v bližini je otožno vzdihoval. Nesrečni bitji sta se dvignili in molče šli proti hiši. Ko dve ])rikazni sta izginili za stenami STRAN 3 in vrata so se za njima tiho za-n prla. Nad okolico je plaval angel miru, a njuni srci sta ječali in ni bilo sladkega spanca, da bi jima zatisnil solzne oči. S strahom sta pričakovala vsak v svoji sobi drugega dne, ko iz ust zopet zadoni strašni: "Z Bogom, za večno!" (Nadaljevanje) 6UT IS IT E5SBNT/om vlival nanj; balzam. Brisal ti bom solze in, lajšal gorje, ki ti ga bo povzro-' čalo življenje. Ali želite Yankovicheve plošče? ALI HOČETE POLKE? Oddajte takoj vaše naročilo za te plošče pri Mer-var Music I\jlart, in ko čakate na vaše naročilo, si oglejte ono- največjih in najpopolnejših zalog plošč sleherne narodnosti, kot tudi klasičnih del. Vprašajte nas — mi jih imamo — ali pa jih vam preskrbimo Mervar Music Mart 6919-21 ST. CLAIR AVE. Cpl. Chamberlin liluud plasma helped save the ivcs of these men on Tarawa, MmiKainville and Guadalcanal. At riuhl, blood plasma from the veins IIf home-front donors is administered to a wounded Marine at Tarawa. IT was "D" day at Tarawa, and Pfc. Harold A. UcVille of Ope-lousas, La., was in the first wave of Marines fighting their way shoreward toward the tiny Pacific atoll. He made the bcach all right, but ten minutes later a Jap niachine-guinicr cut him down. He lay on the beach with the battle raging around him for about an hour before medical corpamen were able to pick him up and transfer him to ail LST. After preliminary first aid was administered, the , , f.ouisiaiia Marine was taken to his ship, and there received four blood plasma transfusions. Those four transfusions helped save his life! Offshore, Cpl. Norman Sidney Moise of New Orleans, La., was jockeying his landing craft through the hazardous waters to get more ammunition for the em-battlet) Marines, who held a fifty-foot beachhead. A Jap" shell ended their run. So intent was Cpl. Moisc on saving his men, he didn't realise he himself yas badly- wounded. He doesn't remember how many transfusions of blood plasma were required to pull him througli, but the corporal now coiivalcscing in the East Bay Naval Hospital in San Francisco is thanking the unknown donors whose blood meant the difference between a white cross and a Purple Heart to him. At Tarawa, Bougainville, the Marshall®, Guadalcanal, Buna, in Burma and China and halfway ai'ouiid the world in North Africa, Sicily and Italy, blood plasma and serum albumin from the blood of volunteer donors enrolled by the American Red Cross Blood Donor Service helped save the lives of countless wounded Marines, soldiers and sailors. From the thirty-live Red Cross Blood Donor Centers and nearly eight hundred nearby cities visited by mobile blood donor units, more than six million pints of blood have already ^ona to the armed forces, and iuiothej' live nu'lllon liavfc been re-unested by the Army and Navy for m4. Pfc.'Eddie Bhue, Jr., of Giatam, Cpl. Frazicr Cpl. IMoise Pfc. UcVille N. C., knows how l^pd Cross blood donors are backing up the men in the front lines. "It was pretty rough going," ho lecalled when telling how his outfit went ashore at Bougainville. "The Japs wore sinking our Iliggins boats with their 77-mm. guns, and after going over the side we had gotten only about twenty yards toward the beach when we were hit. I was hit in the chest but somehow managed to make the bcach. Luckily for me, one of the doctors arrived very soon and gave me some plasma, I felt a lot better!" Another Bougainville casualty. Marine Corporal Coral Dwight Chamberlin of Belle Center, Oliio, is quite sure that blood plasma played a major part in saving his life. "I was wounded three timu.s in the second day's ligihting for Bougainville, and was in such a iiosi-tion I could not be removed from niy foxlwle until about mne hours after I was wounded—tvrtce in tlie right leg and oucc in the left," be after I was \younded- e in tlie related at the East Bay Naval Hospital. "I was pretty weak when they took inc to the rear. They gave nic Ihree pinls of bluud plaxnia anil it perked nie rivhl, tip. ThUo it from nie, if tjif jjeojilc back here in our country fully realized the value of blood pkinia. they wouldn t hešitats to make Ihtar donations." And if any further evidence oj Red Gross blood plasma's life-sav-ing value is needed, ask Cpl. William Frederick Frazier of Water-town, Mass., to tell you how twenty pints of plasma flowed into bis veins. Cpl. Frazier'a story dales back to the battle for Guadalcanal, when a Jap machine-gunner put bullets through both legs. Badly wounded, ho was driven in a jeep over eight wiles of bumpy road buck to a headquarters dre;;sinp: station. As soon as they reached the station, he was given the first of his twenty plasma transfusions. While Navy medicos used penicillin to save his legs, they used plasma as an aid to save his life, the plasma from thu blood of twenty donors who gave their blood ill the comfort of a Red Cross Blood Donor Center. I'lasma and serum albumin have been called the "foremost lil'e-savers of this war" by (lie Surgeons (.iencral of the Army and Navy. Kvery Army and Marine Corp.y medical corps unit carriet tlicic life-.savei's, as does every Naval and Coast (Uiaid vussel large enough to include a phar-macist.i mate among its , raw. To |v<"n) this 'life-line fully supplied in 104-1, the Ked Cro.'Zs luust collect 6,0W,00 "v\- minute v! f ery woikjiiji da : ENAKOPRA\T^OST 2S, m&rca,; ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. ' 1. Bilo je popoldne konec meseca svečana Gospotdnjega leta 1564. Sneg je bil po gorah že precej stajal vsled toplih solnč-nih žarkov. Sava jje močneje tekla v svoji strugi vsled navala gorskih voda. razlivajoč se po ravnini pod Susjiedgradom. Pri visokem oknu je sedela v mali grajski sobi ženska, poštama, tAda krepka, črnjo oblečena. A-ko ne bi bila imela plavi h, malo sivih las počesanih na obe strani visokega, oblega čela, ako se ji ne bi bili ovijali dolgi kraji črne kape okoli porumenelega lica, bi bil človek mislil, da sedi tu obrita moška glava. Lice je imela veliko, čeljusti močne, nos podolgast, čez usta zakrivljen, usta široka, ustnice blede in tanke, rjave obrvi goste in vzbo-čene, a izpod njih je gledalo v svet, ko dve uganki, dvoje ble-domodrih, skoro mračnih oči, iz katerih si zastonj poizkušal izvedeti, kakšne želje se bude v tem srcu, kakšne misli se pode po tej glavi. Poteze na obraau, okoli oči in usten so pričale, da so se bojevale v tem srcu silovite strasti, a sedaj je bila žena mirna kakor iz kamena, in na njenem trdem licu nisi zapazil niti trohice ženske milobe, pač Mrdlie, mišice Jofanson's Red Cross ob-Kžji olajšajo hrbtobol in bolečine mišic, zaradi sledečih vzrokov— * Ohnmijm in dodaj« k kk«. nI *0x^0%. • Nudijo priiiak in oporo. * Preckrbl lahko medihaeljo bres wakrAnega doba aH madfkv n* obleki. # Ba »taJiio paalmo masažo. ^is^mxsny, RtED Cross Plaster pa trdo, nezlomljivo voljo, jak duh in nepremagljivo srčnost. Kr.epko, visoko telo je bilo zavito v gubasto haljo iz črnega sukna, obšito s temno svilo. 0-koli pasa se ji je ovijala debela srebrna verižica, na kateri je visel šop velikih ključev. Suhi, trdi prsti ženske so počivali na srebrni skrinjici, ki je stala pred njo na mizici. Časih se je ozrla na golo šumo, na poplavljeno ravan pod gradom, časih zopet na skrinjico. Piker nasmeh ji je zaigral včasih okrog ustnic in prsti so se je močneje oprijeli skrinjice, kakor levinji, ki čuva svoje mlade. Sluga, ki je vstopil pri velikih vratih, jo je vzdramil nazadnje iz sna. Zena se je obrnila malo z glavo in vprašala z zamolklim glasom: "Kaj je, Ivan?" "Oprostite plemenita gospa," je odgovoril sluga pokorno, "ravnokar je pri jahal na dvorišče človek, Madžar po govoru, plemič po zunanjosti." "Kako mu je ime? Odkod prihaja?" "Tega mi ne pove, rekel je samo, naj ga prijavim vaši milosti. Hoče priti pred vas, ker vam mora poročati o važnih rečeh." "Madžar? Plemič? O važnih rečen da' mi ima poročati? Poglejmo, kakšno srečo prinaša ta Madžar. Reci mu, naj pride svobodno k meni. Čuj, pel ji mu konja pod streho; daj konju zo-banja in sena, da se mož ne bo pritoževal čez hrvaško gospodo. Idi!" Sluga se prikloni in odide, a čez nekaj časa zarožljajo po ka-menitih tleh ostroge nepoznanega gosta. Vstopi č/ovek, visok, suh, drobne, obrite glave, po-dolgastega in bradatega obraza. Izpod dolgega, rjaVega plašča se je videl moder suknen jopič, zapet na prsih s srebrnimi gumbi. Levo roko je imel pod pla- 0 r 'WE'VE, GOT. TO GET OUR VICTORY GARDEN SPADED UP-WHY DON'T WE INVITE YOUR MOTHER OVER TOR A WEEK' # HON. PINCHED FEET "Zelo ljubo mi je, da se je gospod Andrej enkrat izpameto-val, malo kasno sicer, toda tudi to je dobro. Ko sem pokopala svojega ranjkega gospoda, sem poslala takoj pismo Andreju -Batoriju, naj mi pomaga, ker nam je nekaj v sorodu, gradova S us jed in Stubica pa sta skupno imetje moje in njegove rodovine; po-j zneje sem mu pisala desetkrat, j a nisem dobila od njega nobe-! nega odgovora. Ni mi pomagal, j ampak je naredil r a v n o na-I sprotno, |)oslal mi je v grad kot I svojega oskrbnika Jurija Sveti-! ča, ki bi se po pravici moral i-I menovati Vražič. Ta slivar, ki ! nima njti dveh jarmov volov, je postal napuhnjen, ker je njegov brat Štefan zagrebški kanonik, napuhnjen tako, kakor da je j posestnik Zrinjskega gradov in ! graščin Frankopanovih. Odkar I je padel sem na Susjegrad, ka- i j kor muha v mleko, se obnaša ta j -i Batorijev oskrbnik kakor kak-1 } šen gospodar, meče mi polena j ! pod noge in se mi repači tu pred : i nosom, kakor da je vse imetje! ~ Batorijevo, in kakor da bi bila jaz s svojo ubogo deco tu samo | na hrani in na stanovanju in j i kakor da bi živela ob tuji milo-1 I gospodarji Batorijevci. Nato je ^ pobral vse puške, topove in ves ^ I smodnik in vse to del pod svoj' j ključ, dasiravno je to orožje j skupna last Batorijeva in moja. : Vsi dohodki se morajo enako razdeliti. Toda Svetič me golju-I fa pri žitu, senu, vinu, če pa kaj ■ ugovarjam, vpije, da zanj ni ne j sodnije, ne zakona, ker je nje-j gov gospodar najvišji sodnik, ki mu babja pravda ne more storiti nič hudega." "A verujte mi, milostijiva gospa," je seže Madžar v besedo, "da se to ne strinja z voljo mojega gospodarja." "Ni res, gospod Palfi," krik-ne žena, in oči so ji postale bolj plamteče, "ni res! Kaj vam nisem rekla, da sem sorodniku Andreju vse to' natanko sporočila, a on se ni nič zmenil, pač pa mi je pokazal ta brezbožnik Svetič od njega pismo, ki ga v njem Batorij hvali in se ne meni za moje prošnje? Kaj pravite na to, plemeniti poslanec moj?" vikne Uršula, se naglo dvigne in ošine s pogledom Madžara, da ta pobesi oči in osupel molči. Za delavce TEŽAKI in POMOČNIKI Za delavce PRILIKA ZA PROMOVIRANJE Obrambno delo Plača od ure in "overtime" CHANDLER PRODUCTS CORP. 1491 CHARDON RD. "Z menoj," nadaljuje Uršula z drhtečim glasom, stopivša pred njega, "ni težko jesti črešnje, če si pošten, toda, če mi kdo zahrbtno plete zanjke, tedaj pozabim, da sem ženska; voljo imam krepko, krepkejšo, ko gospod Batorij, prvi pravičnik ogrske krone. Več ko sto,let že bivajo Heginovci na Susjedu in Stubi-ci, več ko sto let so že tu gospodarji. Poglejte ono žensko sliko, ki visi nad pečjo, — to je nesrečna Dora iz starega hrvaškega rodu Arlandovcev. Vzela je za moža Andreja Heninga pr- (Nadaljevanje) Mali oglasi TEŽAKI v baznični industriji 100% VOJNO DELO Plača od ure polejr "overtime" Izborne priložnosti za povojno dobo — Zglasite se na — Employment Office Jones & Laughlin Steel Corp. (OTIS WORKS) 3341 JENNINGS RI)., v ozadju Mestne bolnišnice tudi na 31.11 LAKESIDE AVE. ščem, a z desno je držal kučmo.; gti Hvaljen bodi# Jezus in Mari-i "Oprosti mi vaša milost," iz-ja, plemenita gospa, je pozdra-1 pregovori nekako nemirno Mad-vi} Madžar kratko in srčno. i žar, ki mu to očitanje ni bilo po Gospa ga je premerila od nog volji. do glave, nato pa. je čez nekaj POMIVAČI Moški in ženske Tudi ženske za pomagati pri scrviranju jedi v cafeteria Predznanje ni važno PLAČA DOBRA Obedi in uniforme Zglasite se v ozadju Hotel Statler E. 12th & Euclid JU.' AN U 18-45 za delo na 2. šiftu kot inšpektorice steklenic* polnitev in sortiranj® 48 ur tedensko, -delo ob Ijah, a ne ob sob'otah Imamo tudi delo za ^ masla in sladoleda Plača od ure Nič dela ob nedeljah Dobra začetna plača oi z po viškom v 30, 90 dnehf mesecih in enem letu. ,. , Stalno delo, letne požit"' ^ The Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Av«. OSKRBNIC^ Polni čas; 5.10 zv. do i šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Avc> PLAČA $31.20 NA Delni čas: 1588 Wagar Rd., Rocky Tri ure dnevno, 6 dni ^ PLAČA $9.90 NA j Ce ste sedaj zaposleni brambnem delu, se ne EMPLOYMENT OFFI^ ni Mali oglasi R. J. RADIO SERVICE 13(iH E. 45 Si. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Izvrsten nakup ! ODPRT 8 zj. do 5. zr razen ob nedeljah j Izkazilo državljanstva zahteva THE OHIO BBjfh telephone ^ hiša %a 2 družini, vsaka po 5• 700 Prospect Ave. j sob; na E. 68 St., blizu St. Clair i ! Ave. Cena za hitro prodajo; I $4800. Poizve se pri P. P. MU-j LIOLIS, 6607 Superior Ave. Kje je H CARRY SMALL WALK? v-701 cS } iOSSL časa rekla mirno: "Na veke, amen! Kdo ste, gospod? Kaj mi prinašate?" "Jaz sem na uslugo vaši milosti, Mihajlo Palfi. ogrski plemič I in mi je čast, da prinašam od svojega milostljivega gospodarja, mogočnega kneza Andreja Batorija, kraljevega sodnika, njegovi plemeniti sorodnici Uršuli Heningovi pozdrav in pp-klon." "Lej, lej! Hvala mu, hvala," odvrne Uršula smehljaje. "Glej, kako se me moj mili sorodnik lepo spominja. Sedite, gospod Palfi; odložite plašč in kučmo. Vidim, da ste zelo utrujeni od dolgega pota." Prišlec stori, kar mu reče gospa, potem pa izpregovori; "Najprvo mi je zapovedal moj mogočni gospodar, naj povem vaši milosti, kak0|ga je srce zabolelo, ko mu je temrt pograbila milega sorodnika, gospoda Andreja Heninga, vrednega vam soproga." "Ey, kako je gospod kraljevi sodnik sočuten z menoj, vdovo siroto. Ni pozabil tega vkljub tako važnin\ opravilom,, v tako. burnem času. Da, da, lani, o-semnajstega listopada je moj premilostljivi gospod Andrej zapustil ta svet in mene — sivo revico — baš v najbolj težavnem času. In mojega milega sorodnika še sedaj boli plemenito j srce. Dobra duša, hvala mu! Toda povejte mi, egregie ac no-bilis domine, ste-li samo zato prehodili toliko pota, da mi prinesete sožalje svojega gospodarja? Vam ni govoril ničesar o drugih rečeh?" "Pač, milosti jiva; gospod kraljevi sodnik me je poslal zaradi Susjegrada in Gornje Stubice, če bi se ne moglo namreč skup- j no gospodarstvo bolje urediti." "Pustite mi, da dokončam, go- - Martin Pctrovčič, doma iz Bo. spod Palfi," mu seže ostro v be-1 kovnice, p. d. Cimperraanov?— sedo gospa Uršula. "Vse mora- i Njegov naslov bi rad dobil šote izvedeti in potem sodite. G»- i sodnik FRANK LEBEN, 1027 spod Svetič je, povem vam, pra-! E." 72 St., Cleveland, O. Če sam vi razbojnik, in pri sebi ima dva! čita, je prošen, da se zglasi vdana mu kmeta, Janka Horva- omenjenem naslovu, če pa ta in Nikolaja Golubiča. Ne mi- kdo ve kje se nahaja, pa je prone dan, da ne bi prišel v grad sporoči. kak ibog kmet pritožit se meni, svoji gospodinji. S puško in sabljo se zaganjajo oskrbnik in pa njegova pomagača na mirne se-Ijake in plenijo brez obzira. E-nemu mojih kmetov je razrnšil na Krapini mlin, drugemu je odnesel v Jakovlju vse žito in v se- v najem se odda stanovanje s 5 sobami, zgoraj; kopalnica in gorkota. Odda se mimi odrasli družini, Poizve se na 959 E. 67 St., spodaj, v soboto in nedeljo celi lu Trgovini tu pod Susjedom je'i^^"' P® zvečer, odvedel Svetič županu dve najlepši kravi in si jih prisvojil. Pozvala sem ga na odgovor, žugajoč mu, da bom rabila silo, a on se mi je smejal, češ, da se babe ne boji, a na gradu da so P SKLEPNIH MIŠICAH PITAJTE AIN-EXPELLE r JOd 1867 90d r J.. ZsMsIjiv linfmenH«mi)lfnI M I Podprimo borbo Amerike za demo- j kracijo in svobodo sveta z nakupom j vojnih bondov In vojno-varčevalnih Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdlQo+f 0718 MOŠKE IN ae potrebuje splošna tovarnisk* dela 6 dni r tednu 48 ur dela na tede® Plača ZB ZACBTHJI^ Moški 77V2C na ženske 62'/aC nfi Morate imeti izkazil" Ijanstva. ^ Nobene starostne ste fizično sposobni za " ga imamo za vas. Zglasite se na PLOYMENT 1256 W. 74 St znamk! WAR BONfiS VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polng zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: i vhod na 62, cesti Knau'tovo poslopje 6131 St. Clair Ave. National Carbo" Co., Inc. TEŽAKI za Ako iščete dobrejra popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. iplošno tovarni^'^^ delo in Visoka plača od "overtime" ^ Stalno delo z dobro CO- l <)b vefierlh! ME. «707 prave moške Pipe Machinery 930 E. 70 St od St. Clair marker^. Morate citati in ščino. Tovarniška jg Dobra plača od (O' Ohio Mechanics 1743 E. 47 St. - -taW®' i/P Kupujte vojne bonde to valne znamlce, da bo čimiirM .j,! . oniAfe In vne, liar ono pr