Rl^i^^^        Ptica in lisica.
**|_   -'TUjHj   W*ll           Basen.  Spisa!  Rajko Levin
¦M    I     isica je ujela ptico.   Že ji   preti  smrt.   V   tej   sili si izmisli
' V^Mm    ^^ ptica zvijačo ter reČe lisici:   »Ljuba   tetka, večkrat te love
y^HMEH                   psi in   ti   tudi   večkrat   načno   kožuh,   da   jim   komaj
^*2S^^^^^HI     uideš. Ko bi znala po zraku letati, bi te psi nikdar ne
^^V^^^^^^H     mogli ujeti.   Če   me   nekotiko izpustiš,   pa   te  naučitn
: ^^^L   ^^B^^B     *etat' P° z*3^- Potem me pa pojej;   da  bi  ti le  tek-
nilo!«
Lisici se je dobro zdelo in rada bi znala letati po zraku, ker bi potem lažje lovila ptice. Zato izpusti ptico ter ji reče: »Nauči me hitro, potem te pa pojem.«
»Takoj! Dvigni se, tetka, tako-le v zrak in odleti,« odvrne ptica in odleti.
Lisica pa gleda žalostno za letcčo ptico, ki se ji smeje in vpije: »Tetka, dvigni se in odleti!«