leto • • •	$6.00
_ ____. . . . •	$3.00
Zrn New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Za pol leta Ne*
«5FW'•>! v - I
LAS
The largest Slovenian Daily in tli^ Umted States.
List slovenskih delavcev vAmerikL
and legal Hobday«. 75,000
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 266. — Stev. 266.
Entered m Second Claaa Matter September 21, 1903, at the Port Offios at Hew York, N. under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 13, 1936—PETEK, 13. NOVEMBRA 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
SPANSKIM REPUBLIKANCEM SE OBETA SREČA
MADRIDA BO NAJBRŽE ODLOČILA ! Delavci in delodajalci za obnovitev NRA
USODO DRŽAVLJANSKE VOJNE
Republikanci so zavzeli važno mesto 4 milje južno
od Madrida. — Fašisti še vedno obstreljujejo
glavno mesto. — Branitelji so odbili napade na
dva mosta. — Katalonci pošiljajo pomoč.
MADRID, Španska, 1 2. novembra. — Fašisti nadaljujejo obleganje Madrida ter ga obstreljujejo s svojih postojank onstran reke Manzanares, republikanci pa so nepričakovano udarili na sovražnika južno od Madrida ter zavzeli važno mesto Villaverde. 4 milje od glavnega mesta.
Vladne čete tudi ogrožajo fašistične postojanke pri Aranjuzeu, ki je važno železniško križišče.
Medtem ko fašisti obstreljujejo Madrid, so Ma-dridčani dobili novo upanje, ko je prišlo v mesto 2000 Kataloncev, ki so korakali po Gran Via naravnost na fronto. Na velikem tovornem avtomobilu so tudi peljali velik mornariški top, kakoršne-ga so Madridčani videli samo še naslikanega.
Madrid, španska, 1 2. novembra. — Ko so brani tel j i Madrida dobili novo pomoč, so napadli fašiste in jih potisnili nazaj, vendar pa je mesto zopet mnogo trpelo pod artilerijskim ognjem.
S pomočjo Kataloncev so republikanci odbili močan napad na Toledo in Segovia most, ki vodita od zapada in jugozapada v mesto. Odbili so tudi napada na Časa de Banco, bivši kraljevi park onstran reke Manzanares. V Časa de Campo se je fa šistom posrečilo prebiti republikansko črto in so že menili, da bodo vdrli v mesto, toda so bili slednjič potisnjeni nazaj.
V	bojih v Časa de Campo so vladnim četam zopet pomagali mednarodni prostovoljci. Vso noč je bilo slišati pokanje strojnic.
V	sredo zjutraj je izgledalo, kot da se hočejo fašisti odpočiti in počakati na ojačenjez juga, toda po poldne so nenadonja udarili proti mostovoma, kjer pa so bili odbiti in 50 se celo morali nekoliko umakniti.	;
Topovi so grmeli pozno v noč. Tekom popoldneva je bilo razbitih več republikanskih baterij, ki pa fo bile takoj nadomešečne s topovi, ki so jih dobili iz Barcelone.
Severna železniška postaja je porušena. Artilerijski ogenj je tudi porušil vladno municijsko tovarno ob cesti Estramadura, toda je bila že prej izpra-njena.
Veliki požar, ki se je pričel v torek in ki je grozil, da bo vpepelil velik del mesta, je ponehal in se iz razvalin samo še kadi. Uničil je samo nekaj ulic.
Od ponedeljka je bilo v Madridu poškodovanih okoli 300 hiš.
VALENCIA, Španska, 1 2. novembra. — Predsednik Manuel Azana bo jutri prišel v Valencijo in bo sklical cortes k zasedanju.
Predsednik Azana je prejšnji mesec odpotoval v Barcelono in po zadnjih poročilih živi v nekem samostanu blizu Barcelone.
Republikanska vlada se je nastanila v palači nekega plemenitaša in ministrstva se nahajajo po raznih poslopjih mesta.
Voditelji delavskih organizacij so se trdno postavili na stran republikanske vlade ter so pozvali svoje tovariše od 20. do 45. leta, da se zglasijo pri vojaških oblastih ter so jim zagrozili s strogo kaznijo, ako se ne odzovejo temu povelju.
Delavska unija je odredila, da pokliče pod orožje vsa k dan po 1000 svojih članov. Komunistična organizacija je poklicala pod 'zastave vse svoje člane.
i vojaštvo skozi mesto in odhaja
HULL0V NAČRT ZA KONFERENCO
Poglavitni cilj zavarovanje miru in embargo. Na parniku v Buenos Aires izdeluje svoj načrt.
NA KROVU PARNIKA "American Legion", 11. nov. — Državni tajnik Cordell Hull je časnikar*klm poročevalce, ki spremljajo ameriško delegacijo na pan-ameriško konferenco v Buenos Aires, razložil načrt, katerega bo ameriška delegacija na kongresu, ki se prične v Buenos Aires 1. decembra, zagovarjala.
Hullova poglavitna briga je, da bo na 'kongresu sprejet njegov predlog glede nevtralnosti ostalih ameriških držav, ako bi se dve izmed 21 držav zaple tli v vojno. Doseči pa lioče tudi gospodarsko politični sop rami m med ameriškimi državami.
V slučaju vojne med dvema ameriškima državama hoče Hull prodreti s svojim predlogom, da bi ostale države po pogodbi zavizele isto stališče, kot so ga zavzele Združene države v italijansko - abesinski vojni. V takem slučaju bi vse države postavile embargo na orožje za vojskujoči se državi in jim odrekle visakjkredit, tako da bi bi le navezane v tem oziru na evropske in azijske države.
Nedotaknjeni pa bi bili slučaji, v katerih pride v poštev obramba proti kaki evropski državi.
Hull bo na pan-ameriškem kongresu tudi predlagal, da je postavljen posvetovalni odbor ameriških držav, čegar naloga bo odvrniti pretečo vojno ne varnost med dvema državama
TAJNIK WALLACE 0 MOŽGANSKEM TRUSTU
WASHINGTON, D. C., 11. nov. — Poljedelski tajnik Wallace je rekel: — Ko je treba kaj važnega doseči, doseže to par farmerjev z dosti večjo lahkoto kot pa vsi člani možganskega trusta skupaj.
115 FRANOŠKANOV UBITIH
VATIKAN, 11. nov..— Frančiškanski red naznanja v vatikanskem listu "Osservatore Romano", da je bilo v španski državljanski vojni ubitih 115 frančiškanov.
BOLIVIJA HVALI BOJ PROTI KOMUNIZMU
BERLIN, Nemčija, 12. nov. — Novi bolivigski poslanik general Julio, San Jinez je predložil danes Hitlerju svoje po-verilne listine ter mu je rekel, da njegova vlada odobrava boj, ki ga vodi nemška vlada proti komunizmu,
ZAVAROVANJE NEZAPOSLENIH
Najvišje sodišče ima v rokah pritožbe proti tozadevni postavi. — To-žiteljice so Associated Industries in dve tvrdki.
WASHINGTON, D. C., 12. novembra. — Najvišje sodišče je razpravljalo o ustvanosti postave, katero je sprejela država New York in po kateri bo u-vedena zavarovalnina proti brezposelnosti- Tožit el j ice so Associated Industries in dve tvrdki iz Syracuse. N. Y.
Prizivno sodišče države New York je postavo potrdilo s 5 glasovi proti dvema.
Erick A. Wood, odvetnik tožilk, je izjavil, da bi po tej po stavi na tisoče delodajalcev me ralo vsako leto plačevati več milijonov dolarjev, ki bodo' razdeljeni m-ed brezposelne. — Obravnava se bo jutri nadaljevala. Odločitev bo naznanjena 7. decembra.
Najvišje sodišče je tudi razpravljalo o pritožbi Associated Press iproti neki radio postaji v Washingtonu. Associat e d Press se je tudi posrečilo dobi ti proti radio postaji prepoved, da ne sme objavljati dnevnih novic, predno ne poteče 18 ur po izdaji časopisja. Odvetnik Associated Press, John W. Davis, je trdil, da so radio postaje za olbjave plačane in so tako tekmovalko časopisov, kajti poslušalci radija izvejo za noviee prej, predno so jih brali v časopisih.
JEZA MU JE POVZROČILA SMRT
PERRY. N. Y., 11. nov. — 57 letni Frank Drew je žagal drva. Motor je odpovedal, in Drew se je razjezil. Prijel je sekiro in jo zalučil v motor. Sekira je oškočila ter presekala Drewu koleno. Umrl je vsled zastrupljenja krvi-
STAVKA V TEKSTILNI TOVARNI
NTJTLEY, N. J., 12. nov. — V veliki plct41nici tvrdke Lob-litz so zastav kal i vsi delavci, ker vodstvo ni hotelo ugoditi njihovim zahtevam za zvišamje plač in skrajšanje časa.
delovnega
AMERIKANEC DOBIL
N0BL0V0 NAGRADO
STOCKHOLM, 12. nov. — Letošnjo Noblovo nagado za literaturo je dobil znani ameriški dramatik Eugene O'Neil. On je že drugi Amerikanec, ki je bil deležen te časti. Leta 1930 jo je dobil ameriški romanopisec Sinclair Lewis.
SPOR V DELAV. FEDERACIJI SE _NADALJUJE
Voditelji delavske federacije bodo Lewisovo stranko izključili iz federacije. — Upanje na poravnavo je le majhno
TAMPA, Fla., 12. novembra. — Voditelji ameriške delavske federacije so v veliki večini za izključenje unij, ki so se pridružile industrijskemu odboru Johna L. Lewisa, iz delavske federacije. Le malo delegatov, ki so se zbrali na letni konvenciji, še upa na poravnavo.
Predsednik unije kovinskih delavcev, John P. Frey, dolži uporne unije, da so odprle vrata komunizmu ter pravi, da zahtevajo člani njegove unije, da je iz delavske federacije izključenih vseh 10 unij, ki so pristopile fk Lewisovemu odboru, čegar namen je organizirati delavce po industrijah.
Ko je Lewis naznanil, da je industrijski odbor sprejel United Radio and Electrical Workers, je predsednik International Brotherhood of Electrical Workers, I). W. Tracy, rekel: "Njihov carter mora biti preklican. Nikakor ne bom stal ob strani in dovolil, da mi kdo vkrade, kar je mojega."
Delavska federacija lansko zimo ni sprejela organizacije Industrial Union of Electrical Workers, ker je bil Tracy mnenja, da ima njegova unija pravico organizirati vse uslužbence pri električni in radio industriji. Lewisov industrijski odbor pa je organzacijo siprejel.
Lewis je pozval predsednika American Federation of Labor, Williama Greena, da pride v <pondeljefc pred izvrševalni cdlbor United Mine Workers of America, ker je 5. septembra suspendiral iz delavske federacije unije, ki so se pridružile Lewisovemu industrijskemu odfboru.
Green pa je na Lewisov poziv odgovoril, da bo v ponedeljek na konvenciji v Tampi in premogarska unija bo naj-brže Greena izključila iz organizacije. Green je bil kaJkih 50 let član United Mine Workers in je bil več let tajnik te organizacije. Navzlic temu, da bo izključen iz premogarske unije, pa bo Green zopet izvoljen za predsednika American Federation of Labor, samo če bo hotel še mesto obdržati. Mnogo unij mu je že ponudilo članstvo, samo da bo član kake unije in more še ostati predsednik delavske federacije.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK- ^ >_T>R DRŽA V Ali
SEN. 0 MAH0NEY PREDLAGA
LICENZIRANJF K0RP0RACIJ
R00SEVELT0V RODOVNIK SEŽE DALEČ
WASHINGTON, D. C., 12. novembra. — Geo. L. Berry, koordinator za industrijalno sodelovanje, je danes pozval ameriške podjetnike in delavce, naj pošljejo svoje delegate na konferenco, ki se bo vršila tukaj 1 0. in 11. decembra. Na tej konferenci bo izdelan program za industrijalno zakonodajo, ki bo sestavila načrte za agenturo, katera bo v bistvu sli-čna odpravljeni NRA.
Senator O'Mahoney z Wyo-minga ima pa drugačen načrt. Prihodnjemu kongresu bo pred ložil predlogo, naj bodo ličen-zirana vsa podjetja, ki se pečajo z meddržavno trgovin«*. Licenzirana podjetja bi se ni«>-___. rala natančno držati navodil.
Predsednikov bratranec!tiksjocih razmerja med de-a j • •	lavcem in delodajalcem,
zgleduje njegovo po-| Trgovaki tajnik Hope je nu-
koLjenje. P O materi-. znanjl, da pripravlja izčrpno
ni strani izhaja iz gro- poročilo o uspehih in pomanj-
fovske rodovine de Lan-; Hi i™5* »h NBA. Poročilo bo
par tednih predloženo predsedniku Rooseveltu.
Berry ja, ki je izdal tozadevni poziv, je pred nekaj meseci i-menoval predsdenik Roosevelt za "industrijalnga koordinatorja".
Berry je predsednik "nestrankarske delavske lige", ki je v kampanji delorala za zo-petno izvolitev Roosevelta. Po-legtega je predsednik unije ti • ska rje v.
noy.
WASHINGTON, D. €., 11 novembra. — Oddaljeni sorodnik predsednika Roosevelta po materini strani, Daniel Web ster Delano, si je vzel čas in trud, da dokaže, da rodovina Delano izhaja iz rodovine flan-denskega "grofa Huguesa de Lamiov, katerega omenja zgodovina že leta 1096 in da seže celo do nekega paitrieija, ki je živel v Rimu 600 let pred Julijem Cezarjem.
Delano pa priznava, da je težko zasledovati celo rodovniško vrsto skozi 76 generacij. Dokazano je samo, da je Philippe de Lannoy kot 16-letni mornar prišel v Ameriko leta 1621 na ladji Fortuue. Naselil se je v Duxlbury, Mass., in kot pravi Delano, njegova hiša stoji še danes. Iz imena de Lannoy je pozneje nastalo ime Delano. Vsled tega ima predsednik F. D. Roosevelt pravico nositi grb francoskih grofov de Lannov.
Čudno pri tem je, da tudi pariški list "Matin" trdi, da prihaja predsednik Roosevelt po materini strani iz rodovine grofov de Lannoy.
Predsednik Roosevelt sam pa pravi, da ni še nikdar imel to-liiko časa, da bi zasledoval svoje pokoljenje dalje kot 300 let,
ko sta prišla prva dva Roosevelta v Ameriko.
brata
ENAJSTLETNI UREDNIK HOČE POMAGATI PREDSED-MKU ROOSEVELTU
V državi Wisconsin izhaja najmanjši časopis na svetu — "Sheboygan Weekly". Urejuje ga 11 letni šolar Buster Hoefer. V zadnji številki piše mladi urednik, da je vedno o-stro kritiziral predsednika F. D. Roosevelta, zdaj je pa pripravljen staro sovraštvo pozabiti. C* ga hoče predsednik povabiti v Washington, bo prišel z veseljem in bo razpravljal ž njim o važnih narodnih vpraša-njih. _
ROJSTNI DAN LAŠKEGA KRALJA
Ob priliki 65. rojstnega
dne je Rim v zastavah.
Mussolini j e nadziral
italijansko vojsko.
RIM, Italija, 12. nov. *— Kralj Viktor Emanuel III. ju popolnoma tiho obhajal svoj 65. rojstni dan v krogu svoje družine.
(Medtem ko so topovi z Jani-culum griča grmeli čez mesto, je Mussolini z balkona Venezia palače nadziral italijansko vojsko, ki je korakala mimo njega k grobu nepoznanega vojaka.
Dan premirja je Italija obhajala že prejšnji teden. Rim je bil odet v zastave, prebivalstvo pa je po zgledu svojega kralja šlo mirno za svojim členom.
Predsednik Roosevelt se v svojem voščilu ni zmenil za cesarski naslov Viktorja Emantlela ter je voščilo poslal na ''Njegovo veličanstvo Viktorja Emanuela III, kralja Italije".
Predsednikova brzojavka se glasi:
"V veliko veselje mi je, da morem Vašemu Veličanstvu ob priliki rojstnega dne poslati prijateljske pozdrave in najboljše želje za nadaljni napredek Italije in za zadovoljstvo italijanskega naroda."
m9L2IB W2/BUW2* ,
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned JU»d Published by 3L0VENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakser, President
L TVmwIflL Tre**.
Place of business of the corporation and addresses ot above officers: tl< West 18th Street, Bsrsagh ef ManhaTtaii, New Tsrfc Olw, N. X.
GLAS NARODA" (Vfiee of tlte PMple)
Iisned Every Day Except Snndays and Holidays
Sa celo leto velja sa Ameriko in
Kanado	........$6.00
Ea pol leta	............. $3.00
Za Se trt leta ..................$1.50
Za New York aa celo leto......$7.00
Za pol leta ....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto ...... $7.00
Za pol leta....................$3.50
Bnbscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poftiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi pr^JSnJe bivališče naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda" Istiaja vsaki dan lsrzemii nedelj in praznikom
ffiLAS NARODA". 216 W. 18lh Street, New York. N. I
Telephone: CHelsea 3—1242
ZA SPLOSNI BLAGOR
Ce predsednik Roosevelt izjavi v pismu, ki ga je naslovil ni4 ves ameriški narod, da se bo boril za boljše delovne poboje za krajše delovne ure, za odpravo zatposlenja mladoletnih, je ta njegova izjava povsem logična poslediea zadnjih volitev.
Predsednilkovi zmagi je dosti pripomogla njegova osebnost, predvsem ran je pa omogočil ponovno zmago njegov program za socijalno reformo.
Kot zastopnik naroda smatra za svojo dolžnost, da gre po začrtani poti do konca.
Tudi ameriški industrijalci so izprevideli nujno potrebo izpremenube.
Zadnja poročila iz industrijalnih taborov jasno razodevajo, da nameravajo kapitalisti sodelovati z washingtonsko vlado. Le na ta način bo mogoče zmanjšati Število nezaposlenih, iu od zmanjšanja nezaposlenosti (bo odvisen uspeh druge Rooseveltove administracije.
Zelo razveseljivo je, če izjavi trgovski tajnik Raper, da znaša število nezaposlenih sedaj manj kot devet milijonov, do-čim je bilo meseca marca 1933 nad petnajst milijonov oseb brez dela in zaslužka.
Ob koncu leta jih bo "samo še" osem milijonov. Procen-tualno so to jaiko značilni uspehi, navzlic temu je pa število nezaposlenih še vedno ogromno.
Odredbe naprednih delodajalcev pa nikakor ne zadoščajo, da bi se omogočilo vsem delavcem dostojen življenski sta-iež.
Delavski komisar Andrews v državi New York je ne ♦lavno izjavil, da je v newyorski državi še vedno na tisoče žensk in deklet, ki zaslužijo ikomaj po štiri cente na ura
Posamezne države ne morejo nastopiti proti izkoriščevalcem. Če jih v eni državi zatro, se pojavijo v drugi državi in delajo poštenim tovarnarjem konkurenco.
V to svrho so potrebne najstrožje zvezne postave in določbe, ki bodo pravične tako za delavce kot tudi za delodajalca.
Uveljavljenje takih postav je eden glavnih ciljev preii-sednilka Rooservejta.
NOVA RAZDELITEV GERMANSKE ZGODOVINE.
Na državnem zftx>rovanju za nemško prazgodovino v TJlmu so sklenili, da se ta zgodovina razčleni po novem sistemu Glavna doba od okroglo 1. 2000 do 500 pr. n. št. se bo imenovala odslej pragermanska doba, glavna doba od okroglo 1. 500
pr. n št. do 1. 1000 po našem štetju se bo imenovala veliko-germanska doba. Obe dobi se delita dalje v starejšo srednjo in mlajšo stopnijo. Za nemško znanost je ta odločitev obvezna.
Cleveland, O.
Dne 26. novemfbra, na Zahvalni dan, bosta v Jugoslovanskem kulturnem vrtu odkrita spomenika Ivanu Cankarju in Simonu Gregorčiču. Do takrat bo v glavnem prilič-no dodelan Jugoslovanski kulturni vrt. Granitna soha pesnika Simona Gregorčiča je bila te dni že postavljena v vrt. Je res lepo delo ter stoji na odličnem prostoru. Podstavek za Cankarja, ki je še prazen ter je zelo lepo delo, čaka sohe, ki je namenjena v ta vrt, oziroma jo bila namenjena, a so jo u-kradli. Da pa ostanemo mož beseda, kar smo obljubili našemu narodu, da Cankarja postavimo v ta vrt, smo hitro naročili novo soho, ki bo povsem enaka prejšnji. Soho bo izdelal slovenski umetnik Rudolf Mafko, ter bo odkrita zaeno z Gregorčičem, to je 26. novembra.
Težko je za nas, ko moramo plačevati iz blagajne za nepotrebne stroške, ko nam itak primanjkuje denarja, toda da operemo čast našega slovenskega naroda, smo se odločili, da bo Cankar odkrit kot je bilo prvotno določeno. Radi stare domovine in tukajšnjih Slovencev hočemo, da bo završeno kot obljubljeno.
Slovenska javnost v Ameriki, zlasti pa v Clevelaridu, je pa povabljena, da se udeleži te izredne slavnosti 26. novembra. Društva se zbirajo pred Grdinovo dvorano ob 10. uri dopoldne. Ob 11. uri je odkritje spomenikov. Ob 2. uri je pričetek programa, zvečer ob 7:30 uri pa je slavnostna A-kademija v ipočas spomina Ivanu Cankarju in Simonu Gregorčiču.
Ta dan bo naiš slovenski dan, zatorej je vse, kar nosi slovensko ime ter se more udeležiti, valbljeno k udeležbi.
Jože Grd i na.
Rock Springs, T V i/o.
Po kratki bolezni je tukaj umrla Mary Berlogar v starosti 50 let. Doma je bila pri Zidanem mostu, Spodnje Štajereko, od koder je prišla v Ameriko leta 1914.
Zapušča moža, dva sinova in hčer. Bila je članica iSNPJ.
Pozdrav!
Louis Taucher.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 _______________ Din.	1M
% SM ______________ Din.	200
$ 7.20 _____________ Din.	300
$11-70 -------------- Din.	500
$23.00 -------------- Din.	1000
--------------- Din.
V ITALIJO
Za
$ 6.50 ... $ 12.25 ... $ 30.00 ... $ 57.00 ... $112.50 ... $107.50 ..
Lir 100 Lir 200 Lir 500 lir 1000 Lir 2000 Lir 3000
II« BE OMNM BXPAJ HIT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODYX&ENB SPfUCMEMBI QOR1 ALI VOLI
Za tzplftiil« vetjih zneskov kot urnem} nrodmo, bodisi v 4|pmJQi jtf lirah dovoljujemo fle boljfte pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH POLABJIH
doOfi ▼ NUJNA NAKAZILA
kraju lspiaBle v doiarjffL
tO CABLE LTTT.B ZA PM
m
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Mar M*"
, .. ' ■==■==
NEW TO^Kt N.
V 5» ! 'f4
f

Pomoč od . strašnih bolečin * nerralgije — tako].
PAIN-EXPELLER
35c. in 70c. pri vseh lekarnarjih.
Advertise in 'Glas Naroda"
KAKO ŽIVI 9A&ARYK
Na gradu Lany, ki mu ga je podarila češkoslovaška država, uživa predsednik osvoboditelj T. G". Masaryk že davno zasluženi pokoj, ki se pa precej razlikuje od običajnih pokojev.
Stari predsednik in filozof zajtrku je ob 8. in prične takoj prebirati liste. Bere jih sam ali pa mu jih berejo lektorji, ker si mora čuvati oči. Najpr-vo se hoče seznaniti s poročili in mnenji velikih praških listov. Ko opravi z dnevnim tiskom, se spravi na kakšno knjigo. Zjutraj si izbira poseibno politične knjige, ki mu jih morajo citati, knjige sodobne zgodovine, biografije, opise političnih dogodkov.
Ob 13. stari državni predsednik kosi. Pri jedi mu ni treba paziti na nobeno posebno dieto. Kakor že davno sne zato svoj preprosti obed in popije nato skodelico črne kave. Obeduje-v majhni jedilnici v drugem nadstropju. Včafeih ima tudi goste, večinoma pa se obed vrši samo v ožjem družinskem krogu. Nato sledi kratek od-počinek.
Po tem odpočinku se Masaryk odpelje na prosto in to vsak dan. V lepem vremenu se odrpolje v odprtem vozu, v dežju in vetru pa v zaprtem avtu. V vozu obišče bližnjo okolico, z avtom pa prireja tudi daljše izlete, ki ga vedejo pogostoma v Prago. V Pragi se pripelje vedno na grajsko dvorišče in često odide iz grada, ne da bi ga kdo opazil. Na teh vožnjah ga s premljata hci ali sin.
Ko se vrne domov, pride eden obeh njegovih tajnikov na referat. To poročilo traja vedno poldrugo uro do dve uri. Predsednik mora obvladati o-gromno korespondenco. Na tu-cate telegramov in nešteto pisem prihaja vsak dan z vsega sveta v Lany in predsednik odgovarja nanje. Včasih diktira celo pismo, včasih pove samo glavne misli, kako naj se to in to reši.
Zvečer ob 8. večerja. Po navadi je to samo kakšna moč-nata jed in skodela mlečne kave. Po večerji sledi spet či-tanje. Sedaj pridejo na vrsto inostrani listi in beletristika, v prvi vrtsti romani. Vse to se čita v izvirnem jeziku, v čeeči-ni, slovaščini, francoščini, nemščini, angleščini ali ruščini. Če prenaša radio lepo glasbo, se vključi sprejemnik in predsed-,nik posluša do 22. ure prireditve in reportaže. Predsednik ni v nobenem pogledu sta-ro"kopiten in če predvajajo kje ka&šen zanimiv zvočni film, si ga rad da predvajati v kinematografski sobi svojega gradu. Ob pol 11. pa odhaja spat.
MANDŽUBSKI CESAR SI IŽČE TRETJE ŽENE.
V Peking so prišli odposlanci mandžurskega cesarja Čang-teja, da poiščejo svojemu gospodu tretjo ženo. Oba prva zakona' mladega vladarja sta ostala brez otrok, od prve žene se je ločil, kakor znano, že pred dvema letoma.
SVOJI K SVOJIM!
254 Fir*t Avenue, cqr. 15th St., New York City
(SLOVENSKO PODJETJE)
VSE ZA VAS DOM
EVERYHTING FOR YOUR HOME POHIŠTVA, POSTELJNINE, PEČI, ZAVES XN PREPROG
Vas dom je glavna stvar.
SEDAJ JE NAJBOLJŠI Č^S ZA NAKUP PO ZNIŽANIH OENAH. — PREPRIČAJTE SE
CASH or CREDIT ^gJ^SEE
Trgovina je odprta vsak dan do 9. ure zvečer. Ob sobotah do 10. zvečer.
T"
fB
(FT
- i -1.1-T
PREVZELI SMOr PREOSTALg LETNIKE
99
"ČASA
k! ga je Izdajal in pisal
Frank Kerže
VSAK LETNIK IMA' 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJIGA S SKQRO y00 STRANMI
Čitali boste lepe povesti, razprave, nasvete za dom in zdravje in stotero drugega.
Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker nI dosti zvezkov na razpolago.
Cena vsakega letnika je $2.-— za naročnike, za druge pa $3. —
Imamo letnike od 1019 do 1927— razven letnika 1921, ki je razprodan.
KN J IGARNA "GLAS NARODA"
21G WEST 18TH STREET New Yorl:
počili iz teme streli trikrat zaporedoma. Vise tri krogle velikega vojaškega kaiibra so zadele posestnika v desno gtran pod pazduho. Par korakov je. še napravil, pa se je zgrudil mrtev. Nastalo zmenjšavo je izrabil tat ter pdbegnil nepoznan. Ubiti zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke v starosti od 4 do 8 let.
Peter
U-IJin
NTCSKECNT BAN
NOGO ZA PEST KOSTANJA
Te dni je nabiral tovarniški delavec 23-letni Leopold Plu-ščec, v gozdu nekega veleposestnika v Raz vanju kostanj.
Pri tem ga je zasačil veleposestnikov hlapec, ki je bil oborožen s puško. Brez besede je oddal na Pušceea strel, ki ga je zadel v levo nogo. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer so mo amputirali nogo nad kolenom. Nesrečneževo življenje je v resni nevarnosti, vse to pa le za pest kostanja.
TAT — MORILEC
V Dokležovju se je pripetil tragičen dogodek, ki povzroča v vsej okolici splošno razburjenje. Žrtev zločinca je postal posestnik Alojz Poredoš, ki ga je neznanec utetrelil v temni noči v njegovi lastni hiši. V noči od petka na soboto se je okrog 2. po polnoči prebudila soproga- posestnika Peredosa, ker je čula nek šum. Opazila je v shramibi za zrnje luč ter je prebudila svojega moža Alojza, potem pa je naglo stopila proti shrambi, na kateri so bila vrata odprta ter jih zaloputnila in zapahnila. Tat je bil na ta način ujet v shanubi kakor v kletki. Mož je hitro prebudil ostalo družino, se oborožil še z vilami in vsa družina je šla nad tata. Žena je držala luč, mož je stal pri vratih z vilami v rokah, za njim pa še njegov brat in mati. Komaj pa je odprl vrata na shrambi ter pozval tata, naj pride ven, so
ROKE IN NOGE SI JE ZVEZAL IN SKOČIL V REKO
V vasi Tabprište blizu Petri-nje so našli v rečici Petrinjšči-ni utopljenca z zvezanimi rokami in nogami. V njem so spoznali premožnega kmeta Mijo Vrljika. Pokojni je bil' že dolgo živčno bolan, in ker ni mogel najti leka, si je kon-časl življenje. Zvezal si je roke m noge, potem je pa skočil v vodo.
GLUHONEMNICA V JAGODINi
Od leta 1928,"ko jebil dom gluhonemih iz Zemuna preseljen v Jagodino, je dovnšilo šolski
S prav posebno srečnimi dnevi nismo obdarjeni, danes je pa — že vsaj po mnenju nekaterih — najbolj nesrečen med nesrečnimi — petek, trinajstega.
Marsikatera ženska se je davi trikrat prikrižala, predno se je skobacala iz postelje. Navzlic temu ji bo pa šlo vse narobe.
Petek že sam na sebi je slab začetelk za vse, kaj šele, če pade na nesrečni trinjasti dan v mežecu.
£>teviike so že od nekdaj ta-jinstveno vplivale na človeštvo.
V starem veku je bila sedmi-ca najbolj praznoverno število. 7 let je moral služiti Jakob, da si je pridobil Rahelo. za ženo, o 7 Jsuhili letih, 7 suhih in debelih kravah -je sanjal faron; izraelske svečanosti so trajale 7 dni, vsako 7. leto je bilo vedno pomembno v zgodovini Izraelcev.
Na Kitajskem je bila že od
in oibrtni pou'k okrog 80 gojen-j nekdaj usodna številka a. Ki cev. Vsi ti gojenci so zdaj že) tajee pozna 5 smeri in 5 delov zaposleni v državnih in privat-j8Veta ; 5 je prog na kitajski zastavi, posvečenih gora
nih delavnicah. To je lep uspeh jagodinske gluhonemnice, ki .pa je kakor ljubljanska premajhna za veliko področje.
SIROMAKOVO STANOVANJE V DUPLU
med katerih jih 5 Kitajec sebno časti.
iz-po-
Zavita v skrivnostno kopre-no usode je pa trinajstica. Še
i vedno je dosti hotelov in ladij, ki nimajo tsob in kaibin s števil-* •n/.uiomvuru.i ^cuvuju.ko 13. Številk i 12 sledi navadno ,pri Osijeku so našli v duplu|12a, nato pa 34. debelega toipola 69-letnega Ste-J	T • i_t • ■ i-i
vana Marekšiča, bivšega mest-	J	bila ste-
neKa uslužbenca, ki je ostaliVllka 13 P°Scbn0 Obrajtana.
Bog ne daj, da bo gospodinja -povabila k mizi 13 oseb!
brez službe. Mož ni mogel plačevati stanovanja pa se je zatekel v duplo, kjer si je uredil skromno ležišče na listju. Prosil je, da bi ga sprejeli v mestno uibožnico, pa so mu prošnjo odbili.	; Jfi
LJUBAVNA TRAGEDIJA
V hercegovski va.si Grijeviča, , blizu Lubuškega se je odigrala krvava ljubavna tragedija. Mate Pinjrah iz vasi ČJerina je ustrelil lepo 2(Metno Ivo Ko-rajČevo, v katero je bil že dolgo zaljubljen. Fant že ima na' veisti en uboj in presedel je tri leta v ^ječi. Zvečer imel z dekletom sestanek v vasi Gri-jeviči in s seboj je vzel lovsko puško. Lepa Iva se je hotela
Za nekatere je pa srečna.
Naprimer za mojega prijatelja Jožeta v Waukeganu.
Ameriški predsednik Wilson je bil osebno velik zaščitnik trinajstke in jo je smatral za srečonosno-
Prav na petek 13. decemibra je prispel v Brest, da prisostvuje mirovni konferenci, ki se je zanj tako porazno končala.
Svoje znane točke je dovršil na dan 13, februarja, 1915.
v-	i
Božični banket, ki ga je priredil na čast udeležencem konference, je imel točno 13 go-
sedom Jakobom Ševom. dalo fantu povod, da ustrelil.
To je jo je
Naročite se na "Glas Naroda" tajvečji slovenski dnevnik r Zdhtšenih država)i-
. ..i.i
z božičnimi 4fltrj$L
Ker nastajajo zaradi nes^alnosti na de-narnem trgu vcasi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v Jomovino denarna darila, namenjena za Božič.
-Ce pošljete sed^j, v^m lahko jamčimo, bodo požiljat^ve xnsayocasno dospele.	Mtg^pki
StOVHBC

PUBLISHING CO. bSS
216 VEST 18th STREET • NEW YOftK, N. Y.
v kratkem poročiti s svojim so4stov- Kasneje se mu je nsodna - - -	— številka 13 maščevala.
Dne 13. avgusta 1919 je namreč ameriški senat zavrnil njegov mirovni predlog.
Med vojno je bila prva potopljena podmornica W-13.
Prvi uničeni armadni zbor med veliko vojno je bil 13. ruski armadni zbor pri Tannen-bergu.
V največ primerih je praznoverje nedolžna šala. {Dostikrat pa lahko zavizame prav nevaren značaj, ki napravi iz človeka bojaaljivca.
X»e na letalce in avtomobili-ste je poo^sliti, ki nosijo s seboj zajčje tace, mqeje kosti in papagajeve kremplje.
Moderna znanost je potrdila, da so več ali manj praiznoverni v«i ljudje, bogati ali siromašni, učeni in .preprosti.
^Dokler ;bo svet s<a1, bo vedno dosti posameznikov, ki se boki o ve«dno posmehoval! haJbjiteri svoje okolice, na šamem se bodo ga do mozga ptestraiili, če jim bo preskočila pot — črna mačka.

-I U JU^ lW
1 i^^T^S^^^SSr^SS1
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob/ Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
IZ BAGDADA V STAMBCL	Izdajalec; Na lovu; Spet divjem za pada;
4 knjig«, s slikami, 627 strani	Rešeni milijoni; Dediči
Vsebina:	Cena --------------------S.5<
Smrt Mohamed finalna; Karavana smrti; Na begu v Goro pa; Družba En Nacr
Cen ___________________
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 698 strani, a slikami
Vsebina :
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jesddl
Ona .......--------.......
PO DIVJEM HIJRDISTANU
4- knjige, 594 strani, s slikami Vsebina:
Amadlja; Beg iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .......................
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina:	' -"^t*
Kovač Šimen; Zarota z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena .......................
wiNirrov
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka
Ce»» -----------------
Vsebina
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldit Ob Vardarju	Cena ...........--------
4 knjige, s slikami. 597 strani
SATAN IN IŠKAR10T
12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina:
Izseljenci; Turna fietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; ALmaden; V treh delih svsta;
Vsebina
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rih, in njegova poslednja pot
Cena ...._______________
Naročite jih lahko pri
MARJAN V—A:
Saj se je vreme spet spre-veurilo in tudi premrzlo ni več. Toda stare kosti le zebe in poiščejo ogrevalnico. Ali žive tu notri ljudje, bi se vprašal človek, <V bi ne videl tam na koncu velike sobe, podobne skladišču, žalostnih, motnih obrazov in če bi ne slišal suhega pokašljevanja revežev, ki sede ob peči, si grejejo roke in mislijo. Na kaj mislijo t Bog ve. 0t merijo v mislih še enkrat pot svojega bednega življenja, so dvakrat ubogi. Kajti spomin na žalostno preteklost je prav tako trpek kakor preteklost sama.
Osemnajst jih je. Niso k starčki onemogli in trudni od dolge življenmfce poti, okoli pe či sede tudi mladi fantje bre7 mladosti; ki jim- {je olovekovr pcmlad daleč kakor kos belegf kru<ha.
Ob levi steni te vlažne sobe ki se skriva zunanjemu svetr za še neometano opeko, je 5 desk zbit oder, nekake prične ki služijo tem ljudem za skup no ležišče. Najzgovornejši iz med stanovalcev tega "tabo rišča" je odgrnil prepognjeni slamnjavo in dvignil nekako iz knp in lukenj sestavljeno cunjo, ki bi jo le prav ironično lahko imenovali odejo. Toda s tem se ti ljudje ponoči resnično pokrivajo, grejejo jih pa menda bolj kakor to skrpucalo — sanje, ki so gotovo tisočkrat lepše od resničnega Življenja.
—	Samo ko bi nas ne preganjale te salamanske živalice, ki nam poleg krvi požrejo tudi marsikatero urico spanja, — mi je dejal eden izmed teh siromakov, ki se mu na obrazu bere odmrlost za vse, kar je na svetu dobrega in slabega. Brez tresljaja duše mi govori o vseh mogočih rečeh, in še te besede je izgovoril enolično kakor stroj, da nisem v njegovem glasu .slišal pritožbe ampak le navadno poročilo.
Fant je postavil na pečko posodo, in ko sem pogledal vanjo, nisem mogel dognati vsebine. Pa mi je pojasnil poleg sedeči brezdomec:
—	Če uganete, kaj je notri, tečem s svojimi starimi kostmi trikrait okoli Šmarne gote!'
Molk. ' v • ' " '
—	Veste, to je kosilo. Juha, v kateri plava kisel krompir.
Glas je ubral strune odločne pritožbe, jaz pa sem gledail skozi okno in nisem našel besede. Spet je udaril v tišino njegov uporniški glas:
—	Morda si mislite: zastqnj je še to predobro! Pa ni tako,
V OGREVALNICI
dragi gospod! Tudi mi smo ljudje, krščeni in pošteni. Ljudje pa vidijo v nas le — barabe.
—	Nisem mislil tako . . .
—	Ali morda občudujete sosedno barako? Cisto nam polobli i siromaki so tam. Slepec, žena in trinajstleten otrok . . . Bog se nas uismili vseh skupaj!
—	Jaz sem že prosil za druge stanovanje, — se je oglasil ob-raščen, postaran možak. Šel sem k Sv. Križu, pa me ne marajo ... O, pa me bodo kmalu sprejeli, saj me bodo morali!
Potegnil je iz žeipa pipico, pobral po žepih tobak in jo napolnil. Ko je pokadil, jo je vr-■^el v ogenj. Rekel je, da je ne bo več rabil. Denarja za tobak nima, pipica pa bi mu budila le spomine,. . .
Oskrbnik je prižgal hič.Svej 'oba je s težavo prodrla, skozi «^oste kolobarje cigaretnega dima.
—	Pojdimo rajši k mizi, — >e je ojunačitf mladeniški °ias.
—	Saj vidiš; da peč gre jem. — ga je zavrnil drugi, ki je se-lel ob peči in držal roke ob gor-kem železu.
Spet je bilo tiho in vsak je čakal, kdo bo prekinil te neprijazne trenutke tišine.
Pa se .je Miha ojnnačil. Potožil je, da bi rad v mestno zavetišče, kjer je že nekaj časa prebival, pa so ga postavili na cesto. Zdaj se mu toži po njem.
—	Miha, pametni bi brli, pa bi še danes lahko bili tam!
—	E, vraga, kaj sem pa napravil? Zdravil za norce nisem hotel uživati, to je bilo vse.
—	Saj so vas hoteli dati v Mengeš, zakaj pa niste šli?
—	Saj veš, kjer se Človek izleže, tam najrajši živi. V Mengeš so me poslali. Tam sem spil frakelj snopsa, pa sem jo mahnil peš nazaj v Ljubljano. Nisem imel obstanka. Pa ni tako slabo tam, sam — Ljubljane ni!
Še ta je rekel eno in drugi drugo, pa je ura pokazala de-
veto. Oskrbnik je ugasnil luč, najemniki ogrevallnice pa so položili svoje kosti na prične in pozabili na vso revščino in resničnost.
Tako minevajo dnevi drug podoben dragemu in nobeden niti za spoznanje boljši od prejšnjega. Vse teče enolično, čas nosi s seboj polno malho in deli iz nje bridkost po predmestnih barakah, ogrevalni-eah in podobnih znamenjih naše visoke ljubezni do bližnjega.
ANGLEŠKI MECEN
Lord Nuffield je daroval ox-fordskemu vseučilišču 1,350,-000 funtov šterlingov. Poudar-
V Glasgowu živi neškodljiv, mlad človek po imenu George Strachan, ki je v svojo nesrečo zelo podoben nekemu tatu, ki ga že dolgo iščejo. Ni mu samo podoben, temveč ima na desni roki tetovacijo, in sicer labuda, natanko, tako kakor njegov kriminalni dvojnik. Ker je tudi skoraj 2 m visok kakor ta, meni policija, vsakokrat kadar ga aretira, da je vendar zelo neverjetno, da bi bilo na svetu več takšnih dolginov takšnim znakom na desni roki, pa še v istem mestu. Toda vsakokrat prime nepravega.
Tako so ga prijeli 3. oktob ra, ker ga je neka ženska označila za moža, ki ji je ukradel totfbico. Trideset ur pozneje so ga prosili za oproščenje in izpustili, ker je lahko dokazal, da ni pravi. Že naslednji dan so ga spet prijeli pod sumom, da je mož, ki je bil ukradel nekomu uro. 7. oktobra so ga spet izpustili, kajti zanesljivi možje so izpovedali, da mož ni istoveden s tatom, ki se imenuje Adolf Boeding. Toda 10. oktobra so ga spet privedli na
- i ■	• ,	i	ui\uiywia au ii« 'SiJCi ui i vruu iit
,}nl je pri tem, da mu gre pred, ..... ° ' ..
' -	,, " 1 policijo, ker ga ie draguljar o
vsem za ft|>» da se večji del tega v.;' v* • , %
1 ■ ' „ . ■V .rP i znaeil za moža, ki je bil vlomi zneska porabi za ustanovitev! ._______ A	•
lomil
, „ .	i- • ,	i v ni£govo trgovino. Sedel je
posebne sole za medicinske i<iz- , j •	j iv	iti
: ,	rr - u- - - i • dva dni po nedolžnem, dokler
iskave. ltu naj bi uceniaki o-1 -	tj	ji
niso spoznali, da vendarle ni tat. 14. oktobra so ga aretirali
"GLAS NARODA"
pošiljamo v $taro do-movinb. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. .
j bi učenjak pravljali svoje znanstveno delo, ne da bi se jim bilo treba ozirati na finančne potrebe zdravniške prakse. "Denar mi ne pomeni nič," je dejal lord. "Lahko bi brez nadaljnjega tam začel, kjer sem začel nekoč, in mislim, da bi bil tedaj srečnejši, nego sem. Sam sem hotel postati nekoč zdravnik, pa sem bil preubog, da bi mogel študirati. Zagrabil sem zaradi tega za najbližjo možnost dela in to je bilo delo mehanika."
Od tistega časa se je povzpel do enega najpomembnejših angleških avtomobilskih tvorni-carjev. 'Utrudil sem se," je nadaljeva, 1' da bi vedno delal samo zase. Ker sem že zaslužil toliko denarja, bi ga rad uporabil za to, da bi ljudi reševal telesnih muk. Anglija naj dobi priložnost, da postane v področju medicine vodilna dežela sveta. Vsak nadarjeni angleški študent naj v bodoče ne bo prisiljen da bi delal izven mojih oxfordnih ustanov, temveč naj bi svoje delo nadaljeval tu in morda vzgojil še druge, isto tako nadarjene mlade ljudi. V preteklosti je bilo le prepogosto tako, da je bil vsak uspešen zdravnik ali kirurg izgubljen za raziskovanje, ker mu je praksa jemala vse moči. To naj se spremeni.
Lord Nuffield je določil 100 tisoč funtov šterlingov za to, da bi postali učenjaki, ki delajo v laboratorijih, finančno neodvisni. Oxford sko vseučilišče bo osnovalo sedaj razne nove klinične oddelke, ki jih bodo vodili vseučiliški profesorji.
na cesti, češ da je izvršil novo tatvino. Tedaj je Strachan povedal, da si ne upa niti več na ulico, da bi ga ponovno ne zamenjali! za njegovega dvojnika. Njegova mati in žena sta imeli že živčne napade, ker se neprestano bojita zanj. Prosil je policijo, naj mu vendar pove, kaj naj stori, da se bodo končale te zamenjave, kajti tako ne more dalje živeti. Oe bi se hotel preseliti v drugo mesto, kjer bi tudi težko dobil delo, bi ga gotovo prijeli še na postaji pred odhodom. Policija si ni vedeila pomagati na drag način, nego da mu je izdala posebno izkaznico, ki naj bi jo pokazal, če bi mu spet pretila nevarnost aretacije.
Stvar spominja do podrobnosti na neki ameriški film z naslovom "Vse messto govori o tem". Do tu je vse kakor v filmu, samo da si je na platnu pravi zločinec priskrbel potem še izkaznico, tako da je prava zmenjšava nastala šele potem.
Polaskan se je starec zasmejal in si poslikal Me brke. "Gospod grof, za vas grem še vedno v ogenj! Nobenega boljšega prijatelja nimate od mene!"
"Seveda, in zdaj ven z besedo, Moserček, kaj je novega na Hu'bertovem in okoli njega?"
"Dobra letina letos, da! Milostni gospod ;/rof strelja gori enega jelena in enega gamza '<•'.a drugim. Poka kar v eno mer. In starega kozla, tistega z nič takimi rogovi, tega je naposled tudi pihnil. Gospoda grofa da bi videl, ka-ko je poskočil od veselja! Da, čedno bo letos Gamzi so dobri v mesu in jeleni nosijo od vraga rogove." Vesel liehet mu je pretrgal preu damo besedo. "In ljudje se tudi niso slabo raz-rastli. Neki ljudje!" Starec je pomežiknil z očmi.
Vili ni vedel, kam starec cika. "Zijali boste, gospod grof. prav zijali, ko u-irledate spet Liziko.''
''Lizika?" Vili je zmajal z glavo, spomin ga ie pustil na cedilu.
"Toda gospod grof! Pred menoj se vam ni treba tajiti! Že veste, koga imam v mislih. Zau nerjeve Lizike vendar niste mogli pozabiti!"
"Lizika! Lizika, kaj pa!" Vili ju se je posvetilo v spominu. Zasmejal se je in si posukal brčiee.
"Da, gospod grof. kar ugriznil bi! Tako je .ep, ta polžek drobni!"
"Potem sem pa res radoveden in povej mi, Moser—" Vili je utihnil. Zagledal je Kiti in Roberta, ki sta prihajala okoli gradu. Potrc-pljal je starca po rami in dejal s spremenjenim glasom: "Prav, Moserček, veseli me, da ste še .vedno tak korenjak. Jutri oddideva skupaj gori li koči. To bo vesel lov."
Med smehom mu je segel v roko in krenil počasi proti bratu in sestri.
"Robert je bil menda slaibe volje in Kiti razburjena. Z obema rokama se ga je oklepala za roko in se proseče ozirala vanj. ".Stori vendar meni na ljubo, prosim te, Robert! Pojdi gori in ga pozdravi."
"Vse prav in lepo, kar praviš. A vsak po svoje. Jaz morem mirne duše čakati, da se naj-
de prilika, ko bom voščil doktorju Egeju dober večer."
"Toda Robert!"
"Tudi bi mi očitala vest, ako bi ga hotel motiti pri njegovem človekoljubnem poslu." Z dostojanstveno odločnostjo si je Robert o-prostil roko, vzel novo cigareto in stopil v hišo.
Žalostno je gledala Kiti za njim. Vili jo je objel okoli ramen. "Med tema dvema se začenja stara pesem pač že takoj prvo uro? No, jaz sem storil svojo dolžnost! In ti bodi pametna, ljuba miška, in se ne vtikaj v stvari, ki jih ne moreš spremeniti. Daj, midva drživa skupaj in bodiva vesela! Zdaj se izletajva po parku. To naju zlakoti, dokler ne bo pozvonilo." In med smehom je potegnil sestro za seboj.
Oetudi si je Vili še ta'ko prizadeval, da bi sestro razvedril, se Kitina žalost ni dala pregnati. Iztresal je prednjo vse burke, ki se jih je spomnil, smešno oponašal starega Moserja Grundi Kleesbergovo in svojega brata Roberta, postavljal se po skalah in štorih v pozo slavnih soh. vrtel se okoli svetilčnih drogov ko pc felin na strehi in ibi bil tako nedolžno razposajen, ko dober, vesel nepokvarjen dečko, ki je prišel iz zavoda na počitnice in se veselil prvih prostih ur.
Parkrat se je morala sestra za smejati, ven-llar ji ni šlo iz srca. In končno ji je prišlo menda prav, da ga je mogla opomniti: "Pozno je že, vrniva se v hišo.
20 NOVIH POLARNIH OTOKOV
NAJNOVEJŠE AMERIŠKO BOMBNO LETALO
l j
Slika nam kaže eno izmed trinajstih najmodernejših bombnih letal, ki je bilo pripeljano v Seattle -v svrho poskusnih poletov. Letalo tehta šestnajst ton ter ima štiri motorje, ki —*—" konjskih sil.
V Arhangeisk je priplul le-dolomilec "Sedov", ki je imel na krovu hidrografsko eksjpe-dicijo pod vodstvom P. Orlovskega. Ledolomilec je plul po morski poti, ki jo je pred 36 leti prvič preplul ruski raziskovalec E. Toll. Ta pot vodi okrog malo znanega Nordensk-joldovega otočja. Sovjetska ekspedicija je odkrila tu 16 neznanih otokov, ki jih je točno izmerila in zabeležila na zemljevid. Osem otokov je dobilo ime po slavnem ruskem polarnem raziskovalcu Smidtu, sedem po pogumnih letalcih, ki so rešili Čeljuskince z ledene gore, eden pa po polarnem raziskovalen Aleksejevu.
Nove štiri otoke je odkrila ekspedicija v skupini otokov ViJkickega. Ekspedicija je ves čas uspešno opravljala svoje znanstveno delo, čeprav je moral ledolomilec večkrat spremljati trgovske ladje na tem delu Severne morske poti. Zdaj izdeluje ekspedicija podroben zemljevid teh doslej še neraziskanih krajev. Ledolomilec "Sedov" je prav za prav odprl novo progo Severne morske poti, po kateri so plule za njim še mnoge polarne ladje.
"No. zaradi mene!" je zagodel Vili. ''Volje si pa danes takšne — jež je proti temu kuža pravo svileno dlako!"
Tedaj je skozi palice vrtnih vrat zaklical prijazen dekliški glas: "Prav doiber večer, gospodična kontesa! Dober večer tudi vam, gospod grof!"
V hipu se je Vili zavrtel na petah. Skozi že-lezne palice mu je zablestel nasproti lep obraz in brhka, pol mestno napravljena po stavi ca je
izginila za zidom-
"Kdo je bil to?"
Kiti se je ustavila. "Kdo?"
"Dekle, ki je naju pozdravilo?"
"Nič ne vem, nisem čula."
DALJE PRIDE
Naročite se na "Gftas Naro'4a" največji slovenski dnevnik i* Združenih državaK-
"GLZB NABOVZ** ~	^ New York, Friday, November 13, 1936	THE LARGEST SLVVENE DAILY IN UJ3M
ZL0ČINEV DVOJNIK
9za« mzmumm
Pot-navzgor
New York, Friday, November 13, 1 936
i'MB LUtBMBT BWWtfE DULY IN
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 27 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
lit
"To je tudi moje mnenje. Njegova zavest je pomanjkljiva j to ^e mora priznati," pravi Hartman in ko pogleda Gi-lino delo, začuden nadaljuje;
4'Za božjo voljo, Gita, pri vas pa izgleda kot v kakem urodništvu. To je vendar rokopis, kar vidim preti seboj. Kaj pa vendar dela te?"
Gita se prestraši in lioče skriti liste pod časopis. V svojem veselju na to sploh ni več mislila.
to "i nič — samo majhni zapiiski," pravi vsa zmedena.
Hartnnan pa jo ostro pogleda.
Takof Majhni zapiski? Meni se pa zde zelo obsežni. Tu polog tega se izgledate, kot bi vas zalotil pri kakem grešnem dejanju."
Hartman se prisrčno zasmeje, ko je G-ita se bolj zmedena in ji dobrohotno položi roko na ramo.
"Toda gospa Gita — pred tako dobrim prijateljem, kot -cm jaz, se ne boste sramovali. Samo priznajte, tukaj prav skrivaj pisateljujete."
Gita se zasmeje.
**l)a. če že na vsak način hočete vedeti. To je še nekaka otroška bolezen. Pisem že več let. Tako pride nad mene — potem pa ne morem drugače. In svoj čas moram vendar za kaj porabiti. Drugače ne vem, kaj naj bi delala v urah, kadar Džorža ni doma. Domače delo je tako naglo opravljeno. Pa tudi mati najrajše sama vodi celo gospodinjstvo. in Džorž ne mara, da bi delala kaka ročna dela. In tiiko me Obdajajo samo te stare napake."'
"Kaj pa napravite s temi rokopisi, kadar so gotovi!"
"O — vse skrijem v star kovčeg."
Hartman jo dolgo gleda. Nato pa naglo pograbi liste. Gita hoče braniti.
"Prosim, to je samo za mene namenjeno. Vi se mi bofcste posmehoval i."
Hartman ]>a jo resno pogleda.
"Posmehoval! Ne verjamem. Preveč ste pametni, da bi pisali kaj takega, za kar bi se vam mogel kdo posmehovati. Ali smem pogledati?"
"Pa naj bo. Toda prosim, nikomur me ne izdajte."
"Tudi Džoržu ne!"
Gita zardi in odkima.
"Ne, z nikomur še nisem govorila o tem, tudi z Džorženi Bojim se, da bi mi iz kakega razloga prepovedal. In potem bi morala pisati proti njegovi volji."
"Ali tiči to tako močno v vas?"
'tL)a — včasih me kar sili. In tedaj moram napraviti."
Hartman ne umakne pogleda od nje. In počasi se obrne k listom. liere enega za drugim in verno jih jemlje z mize. Slednjič pa se vzravna in položi liste na mizo.
"Ali bi mogel brati kako vaše delo, ki je končano?" vpraša in v njegovih očeh je velika resnost.
Gita plaho pogleda okoli.
"Nikar ne hI in i te kakega zanimanja, gospod Hartman. S tem samo zapravite preveč svojega dragocenega časa. Niti najmanj si ne < lom i siju jem drugega, kot da sem sama za sebe napisala kaj zanimivega. Saj sem vam že povedala, da pisem samo za s^be."
"Tako, samo za sebe?" pravi in zmaje z glavo. "Zelo >kronino morate misliti o svojih delih. Prvič, gospa Gita, malo strani, ki sem jih prebral, mi pove mnogo, mnogo več, kot pa mislite. Toda konečne sodbe ne morem izreči, dokler nisem bral kakega vašega celega dela. Prosim, dajte mi kak cel rokopis, da ga preberem.. Potem pa vam bom odkrito povedal svoje mnenje."
Gita si v zadregi glaild lase.
"Prihranit« si trud. Odkrito povem — mučen občutek > za mene, da bi komu pokazala svoje pisane misli.P
Hartman vstane in stopi pred njo. Resno ji gleda v oči.
"Gonpa Gita — mogoče skriva vaš stari kovčeg rešitev za Džorža. Ali ga hočete navzlic temu imeti zaprtega?"
Gita se vzravna in ga začudeno pogleda.
"Džorževa rešitev? Kako to mislite?" pravi z zadržanim glasom.
4 4 Ako pa imajo vaši rokopisi kako vrednost? Ali niste nikdar mislili na to, da bi jih mogoče kdo kupil, ker so sposobni za tisk?"
"Ne, na to nisem nikdar misttila. Kako bi tudi naj. J)a bi kdo moja tlela plačal z denarjem, to vendar ni mogoče. To vendar niso uikaka dela; nikdar se ž njimi nisem mnogo trudila. Kot mi je prišlo na misel, pa sem napisala."
"To ničesar ne dokazuje. Vztrajam pri svoji prošnji. Dajte mi en rokopis, da ga pregledam. Ne maram pa vam zbujati nikafkih prenagljenih upanj. Toda pomislite, če nenadoma zaslužite denar!"
Gita sklene roke.	/
"Denar — oh, denar!" zakliče. *
Hartman se smeje.	*	*
"Ali si žeilite denarja?"
"O, saj ne morete razumeti, kaj pomeni za mene denar. Kdo nima beliča, šele ve, kaj je denar vreden. Kadar vidi, kak<J se najljubši člpvek p rizadeva in skrbi za preljubi denar, kdor ve, da je mogoče njegovo svobodo, njegovo srečo kupiti z denarjem! Dragi prijatelj — na to niti ne maram misliti, d& mi more moje pisanje prinesti kaj denarja. Razočaranje pozneje bi bilo preveč grenko."
"Dobro, tedaj si domišljajte, da ostane tako, kot je. Pišete samo v svojo zabavo. Iz starega prijateljstva pa mi boste daii en rokopis. Prebral ga bom, kakor hitro mi dovoljuje moj čas. Ako ni zanič, ga bom brez vsake besede prinesel nazaj. V dragem slučaju pa mi daste pravico, da ž njun storim, kafcor se mi bo zdelo najboljše."
Gita vstane in prinese kovčeg. Ko ga odpre, vidi Hartman, da je skoro do vrha napolnjen z rokopisi. Gita vzame prvep in mu ga izroči s tresočimi rokami. Bil je precej debel zvezek.
Hartman jo začudeno pogleda.	J ^ \
NEVIDNA SMRT
IZGREDI V LONDONU
S il o v i t i elektropatologični muzej na I)unaju, ki ga vodi| prof. dr. Štefan Jelinek, se je te dni preselil v nove prostore. Ob tej priliki se je ponovno zbudilo zanimanje javnosti za ta zavod, ki je po zaslugi svojega vodje opravil ze do sedaj nad vse važno delo, kar se tiče spoznavanja učinkov električnega toka na organizme. V tem zavodu je tudi v resnici videti mnogo čudnih stvari, ki povsem opravičujejo zanimanje javnosti in strokovnjakov. V špiritu hranijo tam celo vrsto živali, ki so s svojo smrtjo človeku postavljale uganke hi mu prinašale jasnost v vsakovrstne skrivnosti elektrike. Nekatere teh živali so po čudnem načinu svoje smrti dosegle svetovno slavo in so posegle v tok svetovne zgodovine.
Najznamenitejša teh živali je pač neznatna poljska miš, ki lezi že dvajset let konservirana v nekem kozarcu v kolestno skrčenem stanju, kakor jo je dohitela električna smrt. Bilo je 1. 1916, ko je Mackensenova armada korakala v Rumuniji proti nasprotnikom. Korakala je skozi deževje po cestah brez dna, ki niso več zaslužile svojega imena. Njen cilj je bil ne-kje spredaj, v sivini. Vojaki sami niso vedeli, kje. Nekje v zaledju so se zbirale važne vesti o gibanju nasprotniškili armad in od tam so jih pošiljali na brezžičnih valovih korakajoči armadi.
Ti brezžični valovi so ji bili edina vez z domačim svetom, f>o njihovih sporočilih in ukazih je usmerjala svoj pohod. Tedaj se je nekega dne zgodilo, da je oddajni aparat nenadno utihnil, od nikoder več ni bilo nobenega glasu, vsa vojska se je ustavila in mi mogla naprej, dokler bi se eter spet ne oglasil. Toda zakaj je molčal? Majhna stvar, revna, lačna romunska miš je bila posegla v svetovno vojno. V iskanju hrane se je vrtela okrog vojaške oddajne postaje, zarila se je med kovinske dele in žice. dokler ni našla nekaj, kar je njenemu mišjemu nosu dišalo. Začela je glodati — nenadno pa je švignil iz Obglodanega mesta žarek plamen in jo u-smrtil v deset tisočinki sekundi. Neumna, mala žival se je bila lotila izolacij v releju oddajne postaje in povzročila kratki stik. Dolgo je trajalo, preden so ugotovili okvaro in jo popravili. Med tern časom pa je vsa Mackensenova armada stala, armada, ki je o njeni
f^oiKkmska policija je s krepeici pregnala 100,000 stov, ki so se zbrali v bližini East End ulice, čijo fašistično demonstracijo.
protifaši-<la prcpro-
usodi odločila drobna miš. Kajti vojaški tehniki izjavljajo danes soglasno, da je ta zastanek rešil tisočim vojakom življenje.
Pol sežgano truplo miši so položili v špirit in ga poslali na Dunaj, kjer so jo končno v elektropatologičnem m u z e j u shranili poleg mnogih drugih živalskih bitij, ki jih je smrt po električnem toku doletela na podoben nenavadni način.
Pred nekoliko leti je v Celovcu zvečer nenadno ugasnila električna razsvetljava. Vse mesto je ostalo za par ur brez toka. - Končno so se luči spet užgale. Ljudje so menili, da
so imeli v električni centrali 1to' (la si -1°. vPleto v gnezdo, kratek stik in so se s to razla- Brome.i;m hl}° nemara tež-go zadovoljili. Niso se pa za ko' ka-it5	J«' na vod viso-
dovoljili strokovnjaki, ki so napetosti, da bi si odpori zaman iskali vzroka za ta do- X lstem trenutku ga je pokon-
potem še v špirit in v elektropatologični muzej na Dunaju.
Zanimiva je zgodba nekega psa, ki je dobil mogočen sunek toka visoke napetosti, pa je ostal vse eno živ. Jambor, ki je nosil vod visoke napetosti, je bil po neki napaki v izolaciji v stiku s tokom, pa tega ni vedel nihče, dokler ni prišel ta I>es in se ga dotaknil s svojim vohajoči m nosom. V istem trenutku je dobil takšen električni udarec, da ga je vrglo v znak.
Na tragičen način je končal neki vrabec, ki drži še po smrti v svojem kljunu travno bilko. Bilko si je pobral z mokre ees-
godek.
Nekoliko dni so si skušali
stvar pojasnjevati z vsemi mogočimi teorijami, dokler jim ni
prišel slučaj na pomoč. Šolski otroci so ob robu nekega gozda ubili gada. Po naključju je bil
v bližini neki elektrotehnik, ki je z začudenjem opazil na trebuhu plazilke značilne ožgalni-
čal genj in vrgel jia tla. vS kremplji se je bil zasidral na neko žico, mokra bilka v kljunu se mu je dotaknila druge žice in povzročila smrtonosni stik.
Skrivnostna in za vratna se nam vidi električna smrt. Toda v svojem bistvu vendarle ni tako skrivnostna. Baiš te živali i v špiritu nam razlagajo stvar-
ne. Odvzel je žival otrokom in j no in nazorno;'kako preproste jo odnesel v mestno elektrarno. Jn ravne so njene poti Kratek pregled je sedaj pokazal, da se je bila pred dnevi 7171177ft it 117 ppCDAnifk baš ta kača splazila v elektrar- ^LHZU JI Jfc rKMSUDLU
no 111 šla na svojem }>otu tudi	m/in
preko dveh bakrenih zbiralnih	^KCfc
tračnic. S svojim telesom je tedaj premostila napetost 5000 voltov, povzročila kratek stik — in so odplazila živa naprej. Dvoma ni moglo biti nobenega, kajti na eni izmed tračnic so še našli konec njenega telesa. Samo slučaj je hotel, da je prišla
(Dalj« prihodnjič.)
za
Važno potovanje.
Kdor ie namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam samoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre.	se sa-
upno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje in sploh vse, kar je za potovanje potrdimo v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington* povratno dovoljenje. RE ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poeeni in udobno potovali.
SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
Na odru gledališča Olivet v Parizu, kjer igrajo bodoče velike odrske zvezde in zvezdniki pred izbranim občinstvom, je prišlo te dni med uprizoritvijo enodejanke "Salambo" do tragične smrti. 18-letna, prav tako lepa kakor nadarjena igralka Katarina de Roett, ki so ji strokovnjaki napovedovali sijajno kariero in ki bi v bližnjih dneh sklenila pogodbo z enim največjih pariških odrov, je igrala glavno ulogo. Baš ko je hotela nastopiti, ji je za kulisami spodrsnilo in je j padla. Režiser in delavci so priskočili, da ji pomagajo, pa so v svojo grozo zagledali pod njenim telesom veliko mlako krvi. Ugotovili so, da je mlada igralka padla po nesreči baš na eno izmed velikih in ostrih železnih palic, ki jih rabijo pri spremembah na odru za hitro postavitev kulis.
Ostro železo se je mladi igralki zarilo v telo in ji pre-bodlo srce. Nesrečnica je umrla nekoliko sekund po nezgodi.
SHIPPING NEWS
Na pomikih, ki so debele tiskani,
vrše v domovino izleti d od vadtetve
izkušenega spremljevalca.
14. novembra:
Rex v Geuoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg
JO. novembra :
Bremen v Bremen 11. novembra:
I-j« f a .vet te v Havre Saturuia v Trst
25.	novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra:
Coute di Savoia v Genoa
1
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra:
Europa v Bremen
5.	deeembra:	v Vulcania v Trst
0. decembra: Normandie v Havre
Berengaria v Cherbufg
12. deeembra: Rex v Genoa
15. decembra:
Bremen v Bremen IC. decembra :
Queen Mary v Cherbourg
26.	decembra:
Normandie v Havre
NAJ VAM BO
QUEEN MARY
Najhitrejši Pa mik na Svetu
Vaš božični parnik za obiske v Jugoslaviji. Presenetili Vas bosta njegova lepota in udobnost.
Preko Atlantika v 4 dneh.
Izlet poči osebnim vodstvom se vrši iz
NEW YORKA 2. DECEMBRA
'DRUGA ODPLUTJA:
BERENGARIA — 9. DECEMBRA QUEEN MARY 16. DECEMBRA
rrtljagn se pošlje naravnost. Pomoč glede potnih listov in drugih potnih potreb. Z.i podrobnosti se obrnite na
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service 302 E, 72nd STREET NEW YORK
CUNARD WHITE STAR
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ..........
iiODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena
Trda vez. Cena
12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. TJ. str. Cena PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena ..
SANJSKA KNJIGA .........-........
SANJSKA KNJIGA ...................
SLOVENSKI ŠALJIVEC. W strani. Cena......
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena ........
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 07 strani Cena TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi saloigro "Vse na5e").
ISO strani. Cena ..............
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA .. VESELE POVESTI. 70 si rani Cena ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 strani Ceni
.30 J25 .80 1,—
.60
Jt 5 .60 .90 .40 .90
.70
.30
.50 1.50 .35 .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA
816 WEST IRth STREET
NEW YORK. N. Y.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do L-daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan iu tretja jve leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu inned zastopikov, kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenlll

Pišite nam za cene voznih listov, reservacijo kabin in pojasnila za potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Borno) 216 W. 18th St., New York

CALIFORNIA: San Francisco, Jacob LausfaJn
f'OLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
"LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch
Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank August!* North Chicago, Joe Zelene KANSAS:
Girard iti okolica, Joseph Močnik MARYLAND:
Kltzmiller, Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Chisholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatleh MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnleha Little Falls, Frank Maato
>HIO:
Barber t on, Frank Troha
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnik. John Slajvolk Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kumwe Youngstown, Anton KikelJ >REGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar •ENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supančit
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polants
Krayn, Ant. Tauželj
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John 2ust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro-
gar
Steelton, A. tiren Turtle Creek, FT. Scfalfrer West Newton, Joseph Joy an VISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. Skok
Sheboygan, Joseph Kakei •VYOMING:
Rock Springs, Loots Taochar ■ Dlamondville, Joe RoUch
Vsak zastopnik Izda potrdile s____
to, katere Je prejet Zastopnike teplo priporočamo.
UPRAVA "GLAS NABODA"