logaške
oktober 1993, štev. 3
Pele so žage logaške
Nov prispevek k zgodovini Logatca
Otvoritveni trak je prenesel predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan (loto M. I.)
Nov dom - zares dom
Pozno jeseni lanskega leta so stekla dela za novo bivališče in delovišče gojencev in vzgojiteljev vzgojnega zavoda v Logatcu. Na mestu, kjer je bila Cestna baza - ta se seli v Zapolje, je zrasel sodoben objekt, ki po mnenju načrtovalcev omogoča boljše pogoje za bivanje in delo. Zagotovo.
Letošnjega 25. septembra je bil dom tudi uradno odprt. Slavnostni trak je prerezal predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. V pozdravnem nagovoru pred tem je poudaril odgovornost in tudi skrb družbe za vse, ki so tega potrebni. Predsednik Izvršnega sveta SO Logatec Vlado Puc je gradnjo osvetlil z logaškega gledišča v smislu odpiranja drugačnih perspektiv za grajski kompleks. Direktor zavoda Borut Hvaleč je govoril o pomenu, ki ga ima novo domovanje za gojence in delavce zavoda.
V kulturnem programu je sodeloval najprej logaški Pihalni orkester, ob koncu pa glasbena skupina gojencev Castle dogs. Škoda, da je bila umeščena na konec programa, ker ji ni bilo več moč zbrano prisluhniti. Omeniti pa velja tudi lično brošuro "Ob otvoritvi novega zavoda", ki je za uvodnimi besedami direktorja zavoda in strokovnimi razmišljanji zapolnjena z literarnimi prispevki in fotografskimi ter likovnimi ilustracijami gojencev. Zares si jo je treba prebrati.
Dom je torej namenjen predvsem gojencem. Želimo, da v njem najdejo vsaj del tistega, čemur rečemo dom. Nekaj zavetja in topline, ki je za grajskimi zidovi ni bilo. J. Gostiša
Katarina Ivančič je 1.10.1993 v Logaški knjižnici predstavila zapise o zgodovini lesarstva na logaškem. Zapisi z naslovom "Pele so žage logaške" je avtorica izdala v samozaložbi. Posvetila jo je delavcem in upokojencem podjetja KLI, spominu na 70-letnico lesarske tradicije in 40-letnici delovanja podjetja KLI Logatec, zlasti pa tudi spominu na stare zapuščene žage, ki so nekdaj pele na Logaškem.
Nadvse pohvalno sta o knjigi spregovorila Alojz Leb, dipl. oec, sedaj že upokojeni, zelo znani sodelavec podjetja Lesnina, Slove-nijalesa in nazadnje Splošnega združenja lesarstva Slovenije, ter profesor dr. Habe, znameniti speleolog in nekdanji sodelavec Zavoda za raziskavo Krasa v Postojni, ki se je kljub svojim 86 letom potrudil v Logatec in, da biavtorici čestital in ji zaželel še nadaljnje uspešno raziskovanje žagarstva in mlinarstva na Notranjskem (pri tem ni izključil vrhniškega konca). Predstavitev je še popestril filmski snemalec Silvo Hodnik s predvajanjem amatersko posnetega filma o logaškem in žirovskem utripu iz leta 1965,
Vsebinsko knjiga obravnava zgodovino lesarstva na logaškem, pomembnejše lesne trgovce in žage, logaške mizarje, logaška mizarska podjetja v Logatcu ter obrt na Logaškem. Knjiga ima tudi svoj ekološki poudarek saj avtorica v svojih
razmišljanjih snuje:
"Ti si Slovenec, moj današnji sogovornik. Tvoj kmet in razumnik sta doslej obdržala svoje vrednote, kot nikjer okrog Sredozemlja. Kar polovico tvoje dežele še pokrivam, največje bogastvo tvoje skope zemlje sem. Skrival in reševal sem te, ko se je s severa in zahoda nate valila povodenj tujcev. Reševal te bom spet, če bodo prišli.
Reši moje korenine pred grozečimi strupi, ki jih slepo ustvarjaš v dirki za namišljeno srečo. Naj ti košate smreke in bukve spokojno vihrajo kot slavoloki zmage. Tisočkrat ti bom hvaležno poplačal tvojo pamet "homo sapiens", če boš spoznal, da si samo mravljica sredi večnih zakonov narave, gospodarja svojih sanj, vladarja vsega živega in neživega na zemlji in v prostranstu vesolja."
Z zapisi v knjigi "Pele so žage logaške" avtoričino delo še ni končano, dobrodošle ji bodo vse informacije in sugestije za nadaljnje dopolnjevanje zgodovine lesarstva na Logaškem in Notranjskem sploh.
Prestavitev v knjižnici je vodil Marko Škrlj, nagovor gozda človeku je prebral Milan Trobič, ob tem pa je bila predstavljena tudi priložnostna slika gozdarja avtorja Mateja Pečenika. Predstavitve seje udeležilo zares veliko ljudi, saj je bila knjižnična dvorana pretesna za vse, ki so želeli biti navzoči.
Albin Čuk
Petrol v industrijsko obrtni coni
Podjetje Petrol je dejavno tudi na območju logaške občine. Oskrbuje ga z naftnimi derivati, v motelu ob avtocesti v Lomu nudi popotnim počitek in prehrano. Svojo dejavnost pa kani razširiti.
Izvršni svet naše občine vztrajno išče investitorje, ki bi mogli zapolniti preostali, še neoddani del gradbene površine v industrijsko obrtni coni za KLIjem. Ozira se za takimi, ki jih zanimajo manjši, pa tudi za onimi, ki iščejo širši prostor za svojo dejavnost. Med temi je zdaj tudi Petrol.
V prvi polovici avgusta je bilo sestavljeno pismo o nameri. Z njim sta IS SO Logatec in Petrol uskladila
svoja hotenja: prvi po prodaji zemljišča, drugi po nakupu zato, da bi na njem opravljal nekatere od svojih dejavnosti. Med njimi omenimo najprej bencinski servis, zatem trgovino za prodajo Petrolovega prodajnega asortimana, ki ne zajema samo tekočih goriv, ampak še marsikaj, kar je povezano s prevoznimi sredstvi in kar človek kupi spotoma, ko se ustavi na črpalki ali se tja pripelje z namenom izbirati in kupiti podobno kot v drugih trgovinah. Ob bencinskem servisu bosta postavljeni še avtopralnica in mehanična delavnica, tam se bodo opravljali tehnični pregledi za registracijo osebnih vozil in traktorjev.
V sklop Petrolovega kompleksa bo postavljen tudi gostinski lokal, ki bo nemenjen zaposlenim in obiskovalcem v industrijsko obrtni coni.
Petrol je že podpisal pogodbo za nakup zemljišča in pretežni del tudi plačal. Z deli želi začeti čimprej, da jih ne prepreči kako neugodno vreme in da bi bila investicija zares končana že konec prihodnjega leta, da se začne vloženi denar
vračati.
Pred začetkom poslovanja katerekoli od dejavnosti v coni pa je treba že zgrajeni kanalizacijski vod povezati s čistilno napravo in ga nanj priključiti, postaviti transformatorsko postajo in urediti dovozna cestišča. To pa so naloge, ki investitorje v industrijsko obrtni coni čakajo v naslednjega pol leta.
Janez Gostiša
Zgledno sodelovanje
Petrol je pokazal z zglednim primerom, kako je moč podpreti tiste iniciative, ki so v življenju nujne, pa so potrebne denarnih vzpodbud. Z izdatnim prispevkom (80.000 DEM) je Petrol omogočil nadaljevanje del pri urejanju prostorov za potrebe Glasbene šole, ki so zastala zaradi preskromnega prispevka tistih, ki bi lahko temu že kdaj kaj pripomogli v naši občini. Tako bodo lahko še letos dokončani vsi prostori v 1. nadstropju: dve učilnici, zbornica in koncertna dvorana.
Mrtvim v spomin - živim v opomin
22. avgusta in 12. septembra sta bili dve maši zadušnici v spomin žrtvam povojnega nasilja; prva v Rovtah, druga na Vrhu sv. treh kraljev, obe povezani tudi z odkritjem spominskih obeležij.
Narodna sprava kot priznanje zamolčanim in kot olajšanje zapos-tavljanih je bila ena osrednjih zahtev pred nekaj leti porajajoče se slovenske demokracije. V samostojni državi se ta zahteva najprej udejanja s povsem pietetnimi dejanji: mrtvim zapisati ime in priimek in s tem priznati, da so že odšli. Pred nami. S sodbo ali brez nje. Zares, mnogo časa bo še minilo, preden bodo prešle travme, ki jih je povzročila 2. svetovna vojna in čas po njej med ljudmi na naših tleh. Močnejša od lastne bolečine je bolečina, ki jo trpimo zaradi krivice, kije bila storjena bližnjemu, prijatelju, tudi narodu. Nikdar sočloveka ne poznamo dovolj globoko, da bi lahko občutili krivico, ki je bila storjena njemu. Poznamo samo njen odsev v nas in ta je samo naš. Zato ne moremo biti nikdar prepričani, da je naš občutek tudi odsev resnice. Je, kolikor lahko presodimo sami. Ni pa resnica sama. In če zaradi take navidezne resnice ravnamo neizprosno in zagrizeno, bomo storili novo krivico, namesto da bi popravili prejšnjo. Pogoltniti zagrizenost in dopustiti drugim misliti in čutiti, kar mislijo in čutijo, je najbrž pravšnja pot k spravi. Človeka s svetom in soljudmi.
Rovtarsko mašo je vodil arhidiakon g. Franc Vrhovec, ki je tudi blagoslovil spominsko obeležje, postavljeno pred vhod na rovtarsko pokopališče. V otvoritvenem programu so sodelovali recitatorji in pevci. Obeležje sta odkrila Ludvik Treven in Franc Logar. Z izbranimi besedami seje k množici navzočih obrnil predsednik sveta Krajevne skupnosti Alojz Čuk. Ob pozdravu je kratko opisal tudi opravljeno delo, ki se zrcali v postavljenem obeležju, ki ga je zasnoval inž. arh. France Kvaternik. Za njim so spregovorili: predsednik Nove slovenske za-
Ob slovesnosti v Rovtah ...(foto M.T.)
veze Pavel Kogej, predstavnik društva zamolčanih grobov Franc Perme in, nazadnje, podpredsednik Skupščine občine Logatec Marcel Štefančič. Ta govor objavljamo, ker je zbudil obilo zanimanja in komentarjev, tudi tistih, ki ga niso slišali.
Zaradi resnice
Ob odkritju spomenika žrtvam povojnega nasilja v Rovtah 22. avgusta T 993
Gospod, odpri nam srce, da bomo spoznali Tvoje besede ...
(Iz Svetega pisma)
Z dolžnim spoštovanjem do pokojnih, zaznamovanih na tem spomeniku, Vas pozdravljam v imenu Skupščine občine Logatec. Spoštovani I
Ju smo zaradi resnice, zaradi resnice do njih dvestodvanajstih, pa . tudi zaradi resnice do še vseh tistih tisoč in tisoč ugaslih življenj, ki jim je v tistem nasilnem povojnem času sodil rabelj.
Tu smo zaradi resnice do preteklosti. Tu smo zaradi resnice do
sedanjosti. Tu smo zaradi resnice do prihodnosti.
Zgodi se namreč, proti človekovi volji in prek človekovih moči, da
bi zadržal naključna zla, da bi preusmeril ali onemogočil njihovo
rušilno - morečo posledičnost. Takim naključnim zlodejstvom
pravimo naravna nesreča. In res: ne človek in ne človeštvo se jim
ne more kaj prida zoperstaviti, zlodejstvom namreč.
Kadar pa je vse v človekovih rokah, pa ničesar ne stori, da bi zlo
onemogočil, nasprotno, nesrečo celo načrtuje, jo v vsej krvavi
krutosti hoče in izpelje z najbolj neetično in nemoralno posle-
dičnostjo, tedaj govorimo o zločinu, o zločinu nad človekom, o
zločinu nad ljudmi, o zločinu nad narodom, o zločinu nad človeštvom.
In tako je bilo v tistem nasilnem povojnem času... Ker pa zločin kliče po sodbi, obsodbi in kazni, je treba zločine prikriti pred ljudmi, pred narodom, pred človeštvom. S prikritimi zločini se prikrijejo tudi zločinci; mrtvi pa so tako ali tako utišani. In tako je bilo v tistem nasilnem povojnem času... Ampak prav tu je bila temeljna zmota zločinčeva. Mrtvih ni moč utišati, umorjene še toliko manj - mrtvi nikoli ne molčijo, ker sploh ne obmolknjejo, saj, kot pravi pesnik, - nenehno "molče trobentajo" svojo usodo, svojo resnico, dokler njihove resnice ne sprejmemo za svojo resnico. - In le navidezni molk je trajal in trajal blizu pol stoletja. Seveda, tako je bil rabelj naročil in tako je rabelj terjal. In tako je bilo vse od tistega nasilnega povojnega časa... Zato tudi vsi naši zgodovinopisci, na katere se pridno sklicujemo, češ da v njih je odkrivanje prave preteklosti, vsi naši pisci spominov, ki naj bi bili pričevalci preteklosti - in še kdo - vsi ti so resnico o povojnem nasilju, o povojnih zločinih in povojnih zločincih obšli, resnico izpustili ali pa so jo iztrgali iz zgodovinskega zaporedja. In kaj nam je danes početi?
Najprej moramo pokopati mrtve: vseh dvesto dvanajst, ki so odšli brez sodbe v smrt, ki še vse od tistega nasilnega povojnega časa čakajo na potrdilo o svoji smrti in na svoj pogreb. In se koliko njih!... In dalje: v zgodovino in med spominske spise moramo vnesti tiste strani in poglavja, ki so bila zamolčana ali iztrgana, in na glas izkričati: "ljudje božji, samo česa takega nikdar nikar!" Vsem - vsem žrtvam pa večni mir in pokoj. Nam živim pa veliko moči za odpuščanje, za ljubezen, za življenje, ki naj bo tudi zaradi današnjega pogreba lažje in lepše.
... in na vrhu sv. treh kraljev (foto J.G.)
Mašo zadušnico za enainsedemdesetimi mrtvimi z območja Vrha sv. Treh kraljev je vodil arhidiakon Melhiad Golob. V slovesnosti na pokopališču, kjer spomenik stoji, je govoril najprej predsednik krajevne skupnosti g. Anton Kokelj. Za njim še predsednik NSZ Pavel Kogej. Spomenik sta odkrila preživela Teharčana Jakob Mivšek in Leopold Žust. V zares izbranem kulturnem programu so sodelovali: povezovalec Marjan Mivšek, recitatorja Olga Gabrovšek in Rado Kogovšekter pevci s Šentjošta. Kjub zelo velikemu številu zbranih okrog pokopališča je bila slovesnot intimna in zares svečana. Šestinpetdeset po vojni pobitih fantov in mož, Nagodetovih je bilo šest, je našlo svoj prostor na kamnitem pomniku. Nam v opomin. In za nami našim naslednikom. Janez Gostiša
Na stičišču idrijskega in logaškega konca
Ob otvoritvi prenovljene ceste od Zavratca do glavne ceste Logatec - Žiri (maš)
V začetku oktobra letos je bil v Zavratcu velik praznik, ki je bil povezan s svečanostjo odprtja 3 km posodobljene ceste, ki bo popeljala ljudi iz Zavratca po asfaltirani poti tudi proti logaški občini, kamor hodi večina ljudi tudi na delo, učenci
pa na nadaljevanje osnovne šole. Doslej so Zavratčani imeli asfalt le proti Idriji, svojemu občinskemu središču, kamor so pa hodili ljudje tega kraja le po uradniške papirje. Močnim prizadevanjem Zavratča-nov sta prisluhnili tudi obe občini in tako skupno obnovili in posodobili pot, ki najkrajše povezuje idrijsko kotlino z magistralno cesto, ki pelje
Tudi tako se med sosedi
Odkar so v obravnavi postopki za uveljavljanje zakonodaje o lokalni samoupravi (o občinah), o upravnih okrajih ipd. si vsaka občina prizadeva udejanjiti čim bolj svoje interese. V zvezi z obujanjem ideje o skupni notranjski regiji, o Notranjski pokrajini, so mnenja različna: Logatčani in Cerkničani govorijo o Notranjski (skupno tudi z Vrhniko!), Vrhničanje pač to zamisel zavračajo, utemeljujoč svojo povezavo z Ljubljano in ker vidijo že kar vnaprej Logatec kot središče notranjskega okraja. In kaj tako očitajoče zamerijo sosedje Vihničani sosedom Logatčanom?
)vori
Tako med drugim pišejo v svojem občinskem glasilu Naš časopis (podpisani Tone janežič!):
"Se ena je bolečina naših sosedov, ki jo seveda prebivalci vrhniške občine razumemo. Pred drugo svetovno vojno je bil Logatec zadnje okrajno mesto v tedanji Jugoslaviji, kajti nekaj kilometrov naprej, danes jez avtom še bliže, je že bila državna meja z Italijo. Danes se do italijanske meje še kar pelješ mimo Postojne in Razdrtega in še ni mejne zapornice. Morda se našim sosedom toži po financarjih, ki so jim vsaj v njihovih gostilnah delali lep promet.
Vrhniški občani, ki so to poletje
Pogled na nagrajeni paviljon (foto |.P.)
■
■ Vabilo v poslansko • pisarno
■ Kakega pol leta je že, kar je v ; prostorih logaške občine v 1. j nadstropju odprta poslanska ; pisarna ob ponedeljkih. Tu se
■ lahko srečate s poslanci in ; državnim svetnikom, naslavljate ! vprašanja in pobude. Mlada ; država Slovenija je sredi utrjevan-'< ja države, sprejema raznoliko ; zakonodajo; zelo pomembni za ' naš kraj so gotovo zakoni o lokalni ; samoupravi (o novi občini), o
proti Logatcu in Ljubljani na eno stran, na drugo stran pa proti Žirem in na Gorenjsko.
Kar več govornikov se je zvrstilo ob tej svečanosti: predsednik krajevne skupnosti g.Jože Lazar, ki je orisal vse napore, potrebne za ta veliki dosežek, podpredsednik Skupščine občine Idrija Tomaž Pavšič, ki je opozoril, da se stikata občini Idrija in Logatec prav na točki, ki je nekoč krivično razmejevala slovenske dežele od italijanskega interesa. O pomembnosti prepo-trebnega sodelovanja med sosednjima občinama sta spregovorila
volitvah v občinah, o upravnih okrajih, o državni upravi in sodstvu. Vaša mnenja in sugestije lahko naravnost posredujete v poslanski pisarni, kije odprta, kot rečeno ob ponedeljkih, ko se zvrstijo:
1. ponedeljek g. Štefan Kociper, poslanec v državnem zboru, 2. ponedeljek g. Zmago Jelinčič, poslanec v državnem zboru, 3. ponedeljek g. Marcel Štefančič, državni svetnik, 4. ponedeljek ga. Nada Skuk, poslanka v državnem" zboru.
tudi predsednik Izvršnega sveta SO Idrija g. Milan Božič in predsednik Skupščine občine Logatec g.Anton Antičevič, ki sta v znak zglednega sodelovanja složno prestrigla otvoritveni trak vsak s svoje strani.
Za srečno pot je priklical božji blagoslov g. župnik Danilo Kobal. V kulturnem programu so sodelovali cerkveni pevski zbor iz Zavratca, svojstveno pevsko presenečenje pod vodstvom Polone Gantar, Pihalni orkester iz Logatca in folklorna skupina s Trat, ki je s plesno zasnovo simbolično nakazala medsebojno povezovalno voljo ljudi.
Nagrajeni paviljon
KLI Logatec je dobil letos, med drugimi, tudi odličje za enega najboljših razstavnih paviljonov na kranjskem sejmu. Organizatorji so jih podelili le deset, razstavljalcev pa je bilo okrog 1000. Avtorja paviljona sta zasebnika Janez Petek in Tomaž Dolenc.
Svoje pa so morali dodati tudi tisti, ki so na paviljonu dajali informacije o razstavljenih izdelkih.
Dobitniku in avtorjema čestitamo, z željo, da bi se kakovosti paviljona primerno odzivali tudi kupci vanj vgrajenih in razstavljenih izdelkov.
Jago
(Marcel Štefančič)
odkrili kar nekaj nagrobnih plošč po različnih vaseh, pač ne morejo skriti bojazni, da jim bo tuja oblast določala usodo, pa naj je tudi od blizu. Pomnijo namreč, da je njihove izginule može in fante prav zadnji uradni dopis iz Logatca klical na zbirališče v ta kraj. Nekaj se jih ni nikoli več vrnilo."
Tako tedaj menijo sosedje Vrhničanje o neprijaznih sosedih Logatčanih.
P.S. Lahko kdo poreče: pa saj to je le mnenje pisca Toneta Janežiča. Že mogoče! Vendar pisno ni tega doslej iz sosednje Vrhnike še nihče oporekal.
Ne občan in ne občina!
Zima za nova spoznanja
Bliža se zimska izobraževalna sezona in tudi tokrat jo bomo oblikovali z različnimi tematskimi enodnevnimi kuharskimi tečaji, predavanji in srečanji.
Prvi sklop tečajev bo od 8. do 20. novembra, ko nam bo mnogim
Sejem Moda pomlad -poletje 94
V času od 22. do 24. septembra je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 40. slovenski sejem mode z mednarodno udeležbo. Ker smo v Konfekciji Logatec prepričani, da sam sodelovanje na sejmu koristi, smo že spomladi začeli pripravljati vse potrebno. Tako smo "ustvarili" petdeset različnih modelov lahke konfekcije (bluze, krila, hlače) in petnajst modelov iz t.im. spalnega programa, po katerem nas kupci najbolj poznajo.
Odzivi na naše razstavljene modele so bili dobri. To pomeni, da je zastavljena smer pravšnja. Ta pa nam bo zagotovila tudi večji tržni delež. Ker se bliža čas spomladanskega sejma, že pripravljamo nove modele, s katerimi se bomo "pomerili" s konkurenco.
Boris Krašovec
že dobro znani kuharski mojster Andrej Coljat povedal kaj novega o peki krofov in potic. Na željo bomo ponovili tudi kakšno temo iz lanske sezone. Gospa Iva Dolenc, gospodinjska učiteljica, bo predstavila različne teme: praznični pogrinjki, hladni bife, priprava solat, nega perila in podobno.
Pripravili bomo tudi kakšno predavanje na zdravstveno temo in še kaj, odvisno od vaših želja in interesov.
Predvidoma v mesecu decembru bomo organizirali srečanje kmečkih žena v obliki občnih zborov posameznih društev (Rovte, Logatec), kjer se bomo pogovorili o delu v bodoče.
K sodelovanju vabimo vse žene in dekleta s podeželja.
inž. Mojca Dolenc
VEDNO PRI ROKI - BANi
Z geslom "Vedno prijazno pri roki" smo v Ljubljanski banki pred dobrimi tremi leti namestili prvi bančni avtomat. Danes jih je našim strankam na voljo že kakih 100 po vsej Sloveniji, polovica od njih v ljubljanski regiji. Njihova največja prednost je, da omogočajo enostavno izplačilo gotovine s tekočega računa 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko so banke in pošte sicer zaprte.
Dvigovanje gotovine na bančnem avtomatu je enostavnejše in hitrejše kot na bančnem okencu, zato je ta samopostrežna storitev enako - ali še bolj - priljubljena tudi ob čisto običajnih urah. Ker so avtomati postavljeni na mestih in poteh, kjer se ljudje največ zadržujemo, nam je gotovina v vsakem trenutku dosegljiva, takorekoč mimogrede.
Dvigovanje gotovine na avtomatu je kar se da preprosto. Poleg
JI AVTOMAT LB
navodil na prospektu, ki ga prejme vsak novi uporabnik, se tudi na ekranu avtomata med postopkom sproti izpisujejo kratka in jasna navodila. Priznati pa je treba, da se manjši tremi ob prvem dviganju, tako kot ob vsakem srečanju z novostjo, skoraj nihče ne more izogniti.
V Logatcu je bančni avtomat nameščen ob vhodu v enoto LB, po potrebi pa bodo avtomati postavljeni tudi na drugih lokacijah. Uporablja ga lahko vsakdo, ki že ima tekoči račun pri LB, le pred prvim dvigovanjem se mora oglasiti na bančnem okencu, kjer mu bo pripravljena in izdana osebna številka. Vabljeni pa so tudi vsi, ki želijo odpreti tekoči račun in si tako zagotoviti prednosti poslovanja prek bančnih avtomatov.
Ljubljanska banka d.d. Ekspozitura Logatec
1
Nova ravnateljica in novi ravnatelj
Skupščina občine Logatec je na 19. seji razpravljala o kandidatki za ravnateljico vzgojno varstvenega zavoda Kurirček(!?) in kandidatu za ravnatelja osnovne šole Tabor. Pred imenovanjem ravnateljev daje Skupščina občine obvezno soglasje.
Ta se je odločila za javno izjas-njevanje o soglasju glede imenovanja ravnateljice WZ Kurirček in za tajno glasovanje o soglasju k imenovanju ravnatelja OS Tabor. Po izvedenem obojnem glasovanju je Skupščina dala soglasje k imenovanju:
ge. Bernarde Treven iz Logatca za ravnateljico WZ Kurirček, in g. Boruta Fefra z Vrhnike za ravnatelja OS Tabor.
Čar Notranjskega krasa
Turistična pisarna, d.o.o. Naklo Logatec je organizirala 30. septembra 1993 strokovno ekskurzijo po Notranjskem krasu za vodstva osnovnih šol ljubljanske regije. Takšne in po dogovoru tudi drugačne ekskurzije bodo v bodoče namreč organizirali za vse šole, ki bodo želele učencem čim bolj natančno in zanimivo predstaviti vse lepote Notranjskega krasa.
Ob osmih zjutraj smo se zbrali v Ljubljani, na Kongresnem trgu. Na Vrhniki se nam je pridružil dr. Franc Šušteršič, glavni strokovni vodja ekskurzije. Ogledali smo si Notranjski kras v malem: Veliki Močilnik, ponor Jačke, vhod v Planinsko jamo, Rakov Skocjan, vhodni del Zel-ških jam in Cerkniško jezero. Vse izbrane točke so ob zares strokovnem in izjemno zanimivem vodenju dr. Šušteršiča dobile še dodaten čar. Izvedeli smo bili marsikaj, česar do tedaj nismo vedeli. Poleg teh postajališč so nam na začetku poti v logaškem Krpanu postregli z domačim sirom iz Laz, ob koncu ekskurzije pa z lovskim golažem na Ravniku. Tu nas je pozdravil tudi logaški župan Anton Antičevič.
Vsi udeleženci ekskurzije smo bili zelo zadovoljni in bomo, po navdušenju sodeč, kmalu izkoristili ponudbe, ki jih je za osnovne šole že "pripravila turistična pisarna Logatec.
Na koncu bi se rada še enkrat v imenu vseh udeležencev zahvalila organizatorjem za izjemen dan, ki smo ga lahko izkoristili tudi za spoznavanje med šolami, in jim zaželela še veliko uspeha pri oživljanju turizma v Logatcu in okolici.
Bojana Levinger
Če listje pada raz veje
Posegi v prostor, znanje in mi
Sodobno urejanje podeželskega prostora obsega tudi vsaj dvoje pomembnih spoznanj: da je potreben posluh za upoštevanje strokovnih znanj pri vsakem posegu v prostor in posluh za vključevanje pobud najširšega kroga ljudi, ki na določenem območju žive in delajo. Prav tega posluha je pri nas premalo.
Dobro ppripravljeni prostorski dokumenti so močno odvisni od strokovnega znanja načrtovalcev in ljudi, za katere so gradiva pripravljana. Sredstev za pripravo načrtov pa je veliko premalo tudi zaradi stopnje osveščenosti in hotenj pristojnih družbenih skupin ter posameznikov. Kvalitetno in načrtno zasnovano strokovno delo je obvezujoče, in zato preveč "prožno" razreševanje poseganj v prostor po lastni presoji omejuje.
V sodobno evropsko prenovo vasi pa je vgrajen tudi pomemben mehanizem vključevanja čim širšega kroga ljudi, ki zadeva posamezno krajevno aktivnost, /ato je pot za prosvetlitev čim večjega števila ljudi tudi priprava ponudbe spoznanj o kvalitetah lastnega okolja. Več znanja je tudi pogoj za pravilne odločitve, ki spreminjajo lice naših krajev.
In kako je to pri nas?
Potem, ko smo preživeli evforično povojno obnovo naših krajev, ne da bi porušili prav vsega starega, vsaj starejši I ogatčani še pomnijo "delovne zmage" ob rušenju edinega kvalitetnega kopališča na Urodu pa rušenja Smoletove hiše, de Glerijevega gospodarskega poslopja sredi kraja in še česa, so napake, ki jih delamo pri poseganju v prostor danes, težje sprejemljive. Omenjene zgradbe bi, lepo obnovljene, danes predstavljale pomemben pomnil; naše podeželske arhitekturne dediščine, ki jo Ivropa že s pridom trži.
Posebna "skrb za red in urejen videz" v logatcu je bila pred leti nemenjena tudi poseku starih dreves v kraju, n.pr. lipe pred SklijCVO hišo, kostanjev na trgu pred današnjo zadružno trgovino v Dolenjem I ogatcu pa kostanjev ob cesti na železniško postajo (pred Krištofom) itd. In razlog? Preveč listja se je vsako jesen nabralo na cestah in v odtočnih jarkih!
Prav s tako utemeljitvijo je bil opravljen zadnji posek lipe pred cerkvijo v I lotedršici. Ali je tako opravljena "sanacija" osrednjega tržnega prostora in okoliških zgradb res prava? /"ato, in zaradi mnogih napak, ki jih še kar naprej počenjamo, se z zapisom R. Urusa (/akaj sekamo vaške lipe?, Delo, 13.10.1993) ob poseku omenjene lipe, v celoti strinjam.
Ali so vzroki za naše tovrstno početje v nevednosti, neznanju, stopnji kulturne osveščenosti, v zmaterializiranem odnosu do vrednot, ki nas obdajajo in zato v razvrednotenju naravnega ter ustvarjalnega okolja, ki že na prvi pogled ne prinaša dobička? Nemalokrat še vedno s posmehom komentiramo hotenja po ohranjanju dediščine z besedami, da se samo od lepega ne da živeti. Danes lahko tudi tako razmišljamo, jutri pa bo zagotovo tudi to del našega preživetja.
In končno, če je povod za to pisanje hotenjska "skrb" za lepo okolje, ne moremo mimo spoznanja, da bi načrtno, seveda s širšim krogom vaščanov razpravljana misel o obnovi kraja zagotovo rodila povsem drugačna prizadevanja. Svojo spoštovanja vredno skupno pripravljenost so I lotenjci že pokazali ob obnovi Ravnika. Upati je, da bodo šli naprej po zastavljeni poti.
In še skromna vzpodbuda. Morda bo vprašljiv posek vaške lipe vzpodbudil razmišljanja o potrebni celovitejši obnovi kraja in trga s sedaj zapuščenim spomenikom pomembne kulturne vrednosti; pa ureditev, žal, zapuščenega spomenika žrtvam dveh vojn. Morda bi morali z obnovo kraja začeti prav tu.
/ željo po dialogu in s prepričevanjem drug drugega o tem, kaj je lepo, prav in kaj vse je pomembno za to, da bomo postali sestavni del Ivrope, bomo morali bolj premišljeno rušiti staro in ob starem graditi tudi novo. Vse preveč je posegov (n.pr. nadomestnih gradenj, posekov) s premalo posluha za to, kaj velja v sodobnem svetu za bivanjsko, estetsko, kulturno kvaliteto, /ato je treba z več posluha za kulturne vrednote ohranjati mogočen star dom s številnimi kvalitetnimi podrobnostmi: od stare stenske ure prek krušne peči, rezbarjenega lesenega stropa do v vrsti zasnovane vasi kot celote. Prihaja čas, ko bodo prav te sestavine našega podeželja pomembna tržna prednost in ena izmed možnosti dodatnega kosa kruha.
Pavel Mihevc
KULTURNI UTRINKI
Če pa so starejši bolj potrebni kot družabnosti in prijazne besede? Marjana Deržaj zna deliti oboje.     (foto: M. I.)
Da ne bi bili preveč pozabljeni
Marjana Deržaj med logaškimi upokojenci
V mesecu septembru je društvo upokojencev Logatec priredilo že tradicionalno srečanje starejših članov društva in prebivalcev krajevne skupnosti Naklo. Kljub dežju se je priblično 90 občanov, ki so že prekoračili svoj častitljivi 80. rojstni dan, udeležilo tega srečanja. Med povabljenimi sta bila tudi zlatoporo-čenca Pavla in Ivan Costiša, ki že SO let delita usodo na skupni življenjski poti.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik društva Franc Verbič; veliko zdravja in veselega razpoloženja pa jim je zaželel tudi predsednik Skupščine občine Logatec Anton Antičevič. Upokojensko - invalidski mešani pevski zbor je zapel več pesmi. Prisrčni učenci osnovne šole "8 talcev" so recitirali, ljubke mažoretke so plesale. Posebno je treba omeniti nastop folklorne skupine s Trat. Mladostno razpoloženi in gibčni so plesali, brhka članica te skupine pa je priplesala s polnim jerbasom še tople hrustljave špehovke, ki so je bili deležni vsi povabljeni.
Višek vsega pa je bil nastop prve dame slovenske popevke Marjane Deržaj, z glasbeno spremljavo Boruta Lesjaka. Marjana, ki jo imamo Logatčani s ponosom za svojo, saj je naša rojakinja, je povedala, da jo na Logatec vežejo prijetni spomini na otroška oz. mlada leta. No, in kot rečeno, Marjana je vžgala iskrice v vseh srcih od 8. pa vse do prek 90. leta starosti. Pridružil se ji je simpatični učenec Smrtnikov Anže in korajžno kot profesionalec zapel z njo v duetu pesem "Ne čakaj pomladi..." Vsi, tako organizatorji srečanja kot povabljeni smo Marjani zelo hvaležni, da se je vabilu odzvala in brez vsakega plačila čudovito popestrila program.
Po končanem kulturnem programu je bilo na vrsti kosilo; pa tudi dobrega domačega peciva in potice iz domače kmečke peči, kar je spekla naša upokojenka Tončka, ni manjkalo.
To je bil le delček, le nekaj vedrih uric v vsakdanjem življenju ljudi, ki se morda včasih počutijo preveč pozabljene. Srečanje je trajalo dalj časa kot ponavadi, kar pomeni, da so bili povabljeni zadovoljni. Zadovoljni pa so bili tudi organizatorji srečanja, zlasti še predsednik društva. S to humano akcijo bo društvo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj so se vsi v upanju, da bo tako srečanje uspešno tudi v naslednjem letu, pozdravili z veselim na svidenje!
Tatjana
Razstava pršuta in terana
V Velikem Repnu, enem od zaselkov v pobrateni občini Repentabor, je bila 31. zaključna prireditev ob ocenjevanju kakovosti pridelanih vin, imenovana "Razstava pršuta in terana". Domačinom, ki so po oceni domače komisije pridelali najboljša vina v minulem letu, so bili podeljeni pokali in denarne nagrade, posebej za belo vino in posebej za teran.
Prireditve na dvorišču kraškega doma se je udeležilo tudi zastopstvo logaške občine na čelu z županom, g. Antičevičem. Ta je v imenu skupščine pozdravil novega župana, g. Aleksija Krizmana. Dolgoletnemu županu g.dr.Pavlu Colji pa je izročil spominsko darilo in s tem izrazil spoštovanje in občudovanje njegovemu osebnemu prizadevanju za sodelovanje obeh občin in za neprecenljivo podporo, ki jo je izkazal naši državi v času osamosvajanja.
Pred pokušino nagrajenih vin je bila odprta razstava likovnika Evgena Cuština, domačina, ki sicer živi in dela v Sloveniji. Logaški oktet pa je, kot že tolikokrat, prilil v kupo prazničnega vzdušja nekaj pevskih utrinkov.
Jago
Ob odhodu
Bila je ena zadnjih prireditev na naši šoli v šol. letu 1992/93. Ob drugih zaključnih slovesnostih so podelili tudi priznanja najboljšim športnikom. Kot se za njih spodobi, so to bili lični, leseni pokali. Darovala jih je Obrtna zbornica Logatec.
Vsakega podeljenega priznanja sem bil vesel. Tudi sam se ukvarjam s športom. Kar ponosem sem bil, da so to fantje iz "moje" ekipe. Vsi so odlični odbojkarji ali telovadci, akrobati, atleti ali tekmovalci tudi v več disciplinah hkrati. Z vsemi na šoli so se dobro razumeli. Bili so res pravi prijatelji v ekipi ali kot sošolci. Z nikomer niso bili v sporu. Tudi s tem so si prislužili priznanje.
In kdo so ti fantje?
Jure Cotič - odličen odbojkar in atlet, novi občinski pionirski rekorder v skoku v višino, in vedno poln dobre volje; Sašo de Cleria - vedno nasmejani telovadec, akrobat in atlet; Sandi Bačar - najhitrejši sprinter med pionirji na Notranjskem, izreden odbojkar; Zdenko Maksič - uspešen atlet in še boljši nogometaš; Robi Meze - odličen sprinter in stalni član odbojkarske ekipe; Damjan Pivk - brez njega ni dobre odbojke, ne na parketu in ne na mivki.
To so fantje, ki so letos končali osemletko in jih bomo pogrešali v tekmovalnih ekipah in kot dobre sošolce tudi na šolskih hodnikih. Želim jim še veliko športnih uspehov in da ostanejo tako dobri prijatelji, kot so bili doslej. Matevž Podjed, 6.a OŠ "8 talcev"
Bog je ljubezen
in hoče, da se mu bližamo po ljubezni
(sv. Vincencij, 1581-1660, ustanovitelj Družbe usmiljenih sester)
Dom svetega Jožefa, Gorenji Logatec, nedelja, 29. avgusta, 1993: Vsi so se prisrčno poslovili od nje, sestre irancke, vsi, ki so jo blago nasmejano srečevali razdajat ljubezen: ostareli in bolni, ki jim je z vsem dušnim bitjem služila; šolarji, ki jih je s svojo predanostjo božjemu klicu po skrbi ubogim navdihovala in z zgledom neopazno gojila njihovo rojevajočo se srčnost; sestre usmilljenke,ki so z njo delile tiho poklicanost; videti v vsakem trpečem človeku Kristusov proseči obraz: Usmiljenja hočem, ne daritev!
Božji glas jo je gnal v severno albansko pokrajino Merdite, divje opustošeno od materialne in duhovne revščine. Ob pomoči treh usmiljenk in štirih duhovnikov bo ubogim oznanjala veselo novico, poučevala mladino in skrbela za ostarele, bolne in invalidne.
Tvoja je večnost, človek, v božjih rokah. Prava ljubezen ne gleda na lastno korist. Bog želi deliti svojo ljubezen svetu po tebi. Biti morate pripravljeni iti tja, kamor vas pošljejo, in reči: "nisem ne od tukaj ne od tam, temveč od povsod, kjer Bog hoče, da sem!" (sv. Vincencij)
Pripis: Slovensko mlado državo na trhlih aferaških, samogoltnih koreninah ne bo pred Bogom in svetom potegnilo v večnostno rodovitno krošnjo zgolj mumificirano nakopičeno znanje kakšnega ministra ampak črka iz šolske čitanke prekrvavljena posamič in z božjo-človeško ljubeznijo za vesoljno človeško skupnost, živel duhovni Imperializem Iranckinega kova!
Franckin naslov za tiste, ki bodo zgodnji slovensko albanski lastovki poslali vzpodbudno pozdravno drobtinico, dobite pri sestri I leleni v gornjelogaškem Domu svetega Jožefa.
Na posteljnini prepojeni s krvjo
Odlomek iz nagrajene novele Vida Sarka
Arhitekt Christan C. se zbudi v potokih nočne more. Prepotena in od nočnega nemira slinastoprežvečena odeja. Vlažnomrzle noge vrtinčasto zavite vanjo. Njegovemu kriku sledi drrrrn-drnn živceparajoči zvok vražje budilke. Spomin je neizbrisljiv. Volja je kontrolirana. Noče vstati, a vseeno odgrne težko odejo. Mmmm topla postelja, zapuščam te, vrnem se spet ob sončnem zahodu. Mučnodolg dan se obeta. Spet. Vsak dan. Vedno, /daj je postelja že hladna. Vseeno, če vstane.
Umije si zobe, mikrovalovna peč mu pripravi oduren sintetičen zajtrk. Okus kloroC02-paste se pretaplja z lepljivimi kosmi ogljiko-silicijevih steklastih jagod, ki se v kozarcu pretakajo v obarvani želatinasti žlindri. Papirnato posodo porine skozi smrdečo režo za smeti.
Stopi do jeklene omare in s pritiskom na beli gumb se enojna dolgočasnosiv-kasta vrata razprejo. Natakne si zdelan, ponosen, siv suknjič brez našitkov in s podnja pograbi srebrnojeklen kovček. Stopi v enodelne črne mokasine, ki se nemudoma oblikujejo po nogi. Omara se na pritisk poslušno zapre. Dobra omara. Navajena ubogati. Arhitekt odide do vhodnoizhodnih vrat in se ustavi.
lelu nenormalno trza v smrtni agoniji. Roke potresavajo, noge se šibijo, glava se v kratkih sunkih premika v vse smeri, lelo se zaziblje; ravnotežje je na robu; noče stopiti čez prag, skozi vrata, noče na umazano vsakdanjo dolgočasno s smogom prekrito ulico, vendar mora. Vsaka celica telesa ve, da bo to storil, možgani sami vedo, duša se zaveda, ker se preprosto tako mora zgoditi. Roka se umiri, tresljaji odtavajo v vesolje, koščenovlažni prsti se klikajoče sklenejo okoli hladne kljuke. Pritisne nanjo in zatohli sunki zraka iz stanovanja se neenakomerno hitro izmenjajo z zadušljivozaudarjajočim smogom zunanjosti. Odpre se pogled na ravno cesto, ki se lučaj naprej pravokotno seka s širšo. Ob straneh prikupno pristrižena rumenozelena angleška trava, brez rož, brez grmovja, loje pokrajina. Nič drugega. Ničesar prekleto drugega. Enake poti vodijo do vsake hiše. Sivozeleni lahko rešljivi labirint podeželjskosatelitskega naselja.
Na cesti se spet upre, čeprav ve, da ne bo uspel, /aviti hoče na levo, v bar, k prijateljem. Noge ga ne ubogajo. Stopa naravnost. Križišče je mimo. Spet je pohleven. Ni več arhitekt.
Monotonokorakajoč prispe do visokih belih vrat. Simpatična hišica. I ep srebrn zvonec.
Prst na stikalu, nenarediteganenareditegaprekleto, in mil umetnocingljajoč zvok, zmešan s patetičnoobupanim petjem taščice na strehi nad njim.
Vošči dober dan, namesto da bi povedal, da je vse skupaj pomota in se nasmehnil. tJstnice izrečejo ime, človek na vratih pokima, prav tako Christian C. Urez nasmeha.
Vsoncubleščcči kovček položi na redkopesknata tla, pritisne nekaj črnih gumbov na varnostni ključavnici, ga odpre, vzame v roko pištolo z navitim dušilcem in prevrta neznancu možgane. I n sam strel v sredo čela. Precizen, smrtonosen, profesionalen. Nikoli ni bil dober strelec.
Tudi ko zapoje Notranjska je lepo
Ob oktobrskem pevskem večeru v Gor. Logatcu
Pevke in pevci mešanega pevskega zbora "Notranjska" so nas povabili na Pevski večer v soboto, 16. oktobra v kulturni dom v Gornjem Logatcu. Poleg zbora "Notranjska", ki je pod vodstvom zelo preizkušenega zborovodje Janeza Gostiše izvedel svoj koncertni program vsebinsko bogato in izvedbeno dokaj zanesljivo, sicerz nekaterimi šibkejšimi poudar-nimi izrazi, ki jih je sicer zbor že znal preseči, sta na Pevskem večeru gostovala še Moški pevski zbor "Tabor" iz Cerknice in Mešani pevski zbor "Ivan Rijavec" iz Idrije.
Cerkniški "fantje" so pod vodstvom zborovodje in skladatelja Janeza Kranjca (kot se spodobi so tudi ta večer imeli na sporedu njegovo skladbo Kaj tam se v vinogradu bliska) svoj del sporeda predstavili preprosto, jasno. Zbor je pel.
Težišče koncertnega večera je pripadal idrijskemu zboru. Pevovodja Stanka Močnik je, zavedajoč se zborove moči peljala zbor mimo mnogoterih izraznih, intonančnih in izvedbenih čeri uspešnosti naproti. Kultiviranost petja bi prišla kajpak mnogo bolj do izraza, če bi se izraziteje odprle dinamične prvine.
Vsem trem zborom je malce ponagajal oder, ki nima prave odprtosti zvoka k poslušalcem. Prenektareri ton je požrl oder. Žal.
Uspešen glasbeni dogodek je prikupno povezovala Mirjam Suhadol-
nik.
Kot je dejal predsednik Zveze kulturnih organizacij g. Albin Čuk v svojem nagovoru, je organizator domiselno izbral kraj pevske prireditve namreč Gornji Logatec, da bi morda tudi ta manifestacija ponovno vzbudila pevsko željo v tem kraju, ki je slovel s pevsko tradicijo in dobršno odmevnostjo. Žal so pevske muze utihnile; vendar zanesljivo ne izumrle, saj nenazadnje je dobršen del zbora "Notranjska" prav iz Gornjega Logatca.
maš
"DVIG" d.o.o.
SINJA GORICA 16 67360 VRHNIKA
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da se ukvarjamo s prodajo in prevozi naftnih derivatov -kurilnega olja.
Naročila sprejemamo vsak dan po telefonu
Tel.: (061) 754-189
Se priporočamo!
DVIG" d.o.o.
Jeraj Franc
AVTOKOLOR d.o.o.
Drenov grK 82,81380 VRHNIKA tet: (081) 752-797
Avtolicani, avtoMeparii!
na ponudbo Imamo:
* mešanje avtotakov Gtasurtt ki MoMhet,
* brusfflte, vibratorje, pištole za lakiranje,
* brusne materiale,
* lepila, lugirne mase, Čistila,
* lepilne trakove za zasCtto pri lakiranju,
* nltro razrede*),
* dvostranske lepljive trakove
* ki druge materiale za avtoflCarje ki avtokleparje. Vse po konkurenčnih cenah!
Obiščite nas!
PSARNA "OGNJENA"
ORGANIZIRA
ŠOLANJE PSOV VSEH PASEM:
OGNJEMA!,
- za življenje v urbanem okolju (pes spremljevalec),
- izpit A, izpit B (vaje poslušnosti, sledenja, obrambe),
- priprava psov za telesna ocenjevanja, rastave, vzrejne preglede.
Šolanje poteka nn Vrhniki. Pokličite na telefon: 746-253.
Na podlagi določil pravilnika o Februarskem priznanju objavljamo
RAZPIS
Z.a podelitev Februarskih priznanj I.
Februarsko priznanje je največje priznanje, ki ga podeljuje občina Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življcnsko delo na področju kulture v najširšem pomenu.
II.
Predlagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije, skupnosti ali upravni organi. Predlogi morajo bili formalni, na obrazcih, ki so na voljo v vložišču občinske skupščine. Rok za oddajo predlogov, kijih naslovite na SO Logatec, odbor za kulturo, Tržaška 15, 61370 Logatec, je 5. januar 1994.
III.
O prejemkih priznanj bo odločil za kulturo pristojni organ v občini. Priznanja bodo podeljena na eni od pomembnejših kulturnih prireditev v februarju 1994.
Odbor za kulturo
Za hladne dni smo vam
v trgovini "VIDA"
pripravili pestro izbiro blaga i/, toplejših materialov, kot so:
volneni velnr, termo velnr, volnena fhinela, llavista, micro filtra, pliš, jersev, žamet ...
Odslej nas lahko pokličete na telefon 742-220
* * * 3{e $ $ H<>M: # ❖ * # * * # % * * * jjc * # * sjofc* * * * # >K >!< * * *
OPTIKA LAKA
Notranjska 14, Logatec
Obveščamo vas,
da smo spremenili delovni čas in da smo za Vas odprti vsak dan od 9. do 12.30 ure in od 13.30 do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure.
Zdravniški pregledi so še vedno ob sredah ob 15.30 uri in so za naše kupce BREZPLAČNI.
lnformacijeinnaročilapotelefonu 742-150
Vabljeni!
Nc pozabimo kraj slovesa jim.' Ta čas, včas' težak odštet bil njim!
Zahvala
Ob izgubi naše ljubljene drage mame, babice in prababice
Antonije Novak
Mačkonove mame se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. dr. Ivanu Mcrlaku za izrečene besede in lepo opravljen obred. Hvala tudi g. župniku Antonu Komparctu in dr. Jožetu Skvarči za njune obiske, za besede tolažbe in za lajšanje bolečin pokojni v času njene bolezni. Hvala vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti
vsi njeni
Odšla si lako nenadoma in tiho, dom naš ostal je lih in pust...
Zahvala
Ob nepričakovani in prerani izgubi ženc, mame, sestre, babice, tete
Marije Čerin
se najiskrcneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sodelavkam IUV Vrhnika, Konfekcije Logatec, Planike Kranj in I HI' iz Žalca za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo sc tudi g. župniku za opravljeni obred, sosedi Meri za nesebično pomoč in vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem Številu na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
"CETAGOL 90"
(nadaljevanje i/ prejšnje številke)
Na eni karti pač ni možno prikazati vseh aktivnosti vseh aktivnosti, jim določiti časa, obsega in vseh drugih dimenzij, je pa razvidno, kje so se naše enote zadrževale daljši čas in kje so izvedle najpomembnejše aktivnosti.
Enote so bile na območju Logatca trikrat v neposrednem bojnem stiku z JLA. Prvič je bilo to v rajonu Ravnika nad Lazami, ko je bil zadet bojni helikopter MI-8, oborožen z dvema raketama zrak-zemlja, ki je moral zaradi poškodb prisilno pristati v kasarni na Raskov-cu nad Vrhniko. Drugič je naša baterija minometov 82 mm obstreljevala radarski položaj na Ljubljanskem vrhu. Tretji bojni kontakt pa je bil nasilovitejši in najbolj ognjen v rajonu Raskovec- estar na magi-
Pomlad na vrl bo tvoj prišla in čakala, da prideš li. sedla bo na mina tla in jokala, ker tc ni. (narodna)
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, declija, brata, tasta in svaka
Ivana Rupnika
upokojenega strojevodja
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
I Ivala dr. Zoranu Vodopivcu in Ladu Korcnču za prvo pomoč in tolažbo, dr. Jožetu Skvarči pa za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala kolektivom osnovne šole "8 talcev", KLI in VM Logatec.
Prav lepa hvala pevcem Logaškega okteta za čudovito pelje in Robiju Albrehtu za pretresljivo odigrano Tišino in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala njegovim kolegom strojevodjem za poslovilni pisk lokomotive.
Ljubil je mir in cvetje, zato še enkral hvala vsem in vsakomur za tc darove.
Vsi njegovi
stralni cesti Vrhnika-Logatec, kjer so naše enote blokirale in zaustavile prodor oklepnomehaniziranega bataljona iz oklepne brigade na Vrhniki.
Prav v zvezi s to akcijo je treba poudariti odločnost in juna-štvo naših enot v blokadi, saj so skoraj vsi ostali izpadi oklepnome-haniziranih enot iz vojašnic na območju Slovenije dosegli svoje končne cilje (mislim na lokacijo).
Zaustaviti tako hrumečo moč in jo prisiliti k vrnitvi v svoj brlog je res junaštvo in tega so bili naši bojevniki zmožni.
Za nas se vojna ni končala 27. julija, marveč je trajala do oktobra 1991, ko so enote JLA zapustile Slovenijo.
Do takrat so naše enote izvajale nadzor nad gibanjem JLA in bile v pripravljenosti za morebitni novi spopad, če bi bilo potrebno.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
Rudija Žitka
sc zahvaljujemo vsem, ki .stenam v najtežjih trenulkih stali ob strani, darovali cvetje in svečke ter ga pospremili na zadnjo pot. Hvala dr.Skvarči, dr. Tur-kovi in dr.Djaičevi za skrb med boleznijo, govornikom, ki so z besedami obudili spomine, pevcem za zapete žaloslinke in društvu upokojencev. Prav posebej se zahvaljujemo logaškim lovcem za organizacijo pogreba in za veliko udeležbo na pogrebu. Iskrena hvala tudi lovcem iz Planine, I lotedršice in z Vrhnike ter vsem domačinom, ker ste ga pospremili do njegovega zadnjega počivališča
žena Angelca in hči Sonja z družino
LOGAŠKE NOVICE Glasila Skupščine občine Logatec Glavni in odgovorni urednik J. Gosti/ta. Tisk, oblikovanje in teh. urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. l'o mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, št.23/370-92 šteje glasilo med proizvode infor motivnega značaja iz 13.tc.tar.st.it, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
OKUS ZA VSAK DAN - Logaški sir KRPAN !
Beležka razgovora z direktorjem Kmetijske zadruge Logatec g.Martinom Brusom
Minilo je že nekaj časa od svečane otvoritve sirarne v I .a/ah. Kako deluje in s kakšnimi težavami se srečuje, razlaga direktor Kmetijske zadruge dipl. ing. agronomije Martin Brus.
- Kako poteka odkup mleka in s kakšnimi težavami se srečujete?
Trenutno odkupujemo mleko od približno 120 proizvajalcev. Ti nam dostavijo od .3000 do 3500 litrov mleka dnevno. Ta količina gotovo ne zajema naše celotne zmoglijvos-ti, saj je zmogljivost sirarne do 10000 litrov dnevno. Že ta podatek nam kaže, da bomo morali napraviti še marsikak korak pri ekonomiki zbiranja mleka, ne samo na našem območju, temveč tudi v okoliških občinah. Vsi večji sistemi se namreč lahko obnašajo tržno; to velja tudi za nas, za predelovalce pa tudi za kmete. Le malo kmetovalcev je sedaj specializiranih zgolj na pridobivanju mleka, večina ima še dodatne dejavnosti in se zato premalo posveča izbiri molznic, sestavi mleka in njegovi neoporečnosti. Izbira pasme ni enostavna za kmetovalca, saj se mora največkrat odločiti med klavnostjo in mlečnostjo posameznih pasem. Nekdanja avtohtona živina je bila glede mlečnosti kar primerna; mleko je imelo dovolj beljakovin. Sedanja črno-bela pasma je glede mlečnosti najprimernejša, vendar pa ne moremo pričakovati, da se bo kaj spremenilo čez noč. To pa lahko rečem, da večji pridelovalci prinašajo tudi boljše mleko.
Novo sprejeti mlekarski pravilnik, ki odgovarja mednarodnim standardom, je bil pravi šok za pridelovalce, zato je mlekarski odbor za del določil, ki niso odvisna od kmeta, sprejel omiljene kriterije (predvsem za količino beljakovin v mleku). Kriteriji čistoče in oddaje mleka pa seveda veljajo. Vedeti moramo, da je surovo mleko hitro pokvarljivo in zato sodi čista posoda ter način shranjevanja med najbolj natančna opravila v mlekarstvu pa tudi v kasnejši predelavi. Mleko, ki se molze zvečer, in se takoj ne oddaja, mora biti ohlajeno na 12 stopinj , še bolj pa je nadaljnja predelava občutij iva, ko gre za mleko bolnih živali (zdravljenje živali z antibiotiki zaradi mastitisa ipd.).
Mogoče bo za naše bralce zanimivo, kako so pridobivali sir
sredi prejšnjega stoletja; in zanimiva bo tudi primerjava nekdanjega in sedanjega postopka predelave sira. Zato citiramo najprej postopek predelave iz knjige Umno kmetovanje in gospodarstvo i/ leta 1854:
"Bomo tukaj povedali z dr. Bur-gerjevnih kmetijskih bukev drugi del stran 241, kako delajo na laškem sloveči parmezanski sir. C. dr. Burgar, ki je to delo poleti 1828 na več kmetijah na Laškem sam gledal popisuje to ravnanje tako:
Nar prej so pripravili sir sirovi ali pa prekajeni soleni telečji želod-ček, v kterem je posesano in že zgrizeno mleko bilo, so ga razrezati in nekaj dni v primerni vodi namakali. Po tem, ko je bilo snočnje o petih zvečer, in današnje od treh do štirih zjutraj pomolzeno mleko posneto, so ga v bakren kotel zlili, in pod kotlom podnetili, da je bila gorkota ali toplota od 20 - 24 stopinj, to je malo veči od zdravega, mladega človeškega života. Potem so labo, to je s telečjim želodčni-kom skisano vodo v mleko vlili, pomešali, kotel zakrili in oginj pogasili. V eni uri blizu je bilo vse sosirjeno.
/.daj pa so pod kotlom vnovič zakurili, in sir s kolcom hiteli mešati, in berž ko je bilo že vse dobro zdrob-ljeno, malo žefranovega praha primešali, da je sir farbo dobil, kakoršno scer le mastin sir ima. Se zmeraj so kurili, in sir še z drugim kolcom, ki je na koncu okrožik imel, da dnu kotlu škode ni bilo, mešali in mešali, dokler ni bil sir, kar nar bol moč, zdrobižen, in ko je ta plojdra čez in čez tako vroča bila, da roka ni terpela, od 42 - 44 stopinja rom., so kotel od ognja potegnili, in oginj z vodo pogasili. Zdaj so pustili to kako četen ure pri miru stati, in je v tem času ves sir na dno šel. Po tem ko so siratko toliko odcedili, da je je malo še čez sir stalo, je šel sirar in toliko merzle vode priliv, da so roke lahko ter-pele, ter nato sir z obema rokama zgrabil in stisnil, potleč čedinj pert pod sirom na dnu kotla prepeljal, ga vzdignul in sir v rešeto zvalil, ker je nekaj ur ležal, da se je ocedil.
Zdaj pa so sir iz rešeta vzeli, in s penom vred v lesen obod djali, pa ne stiskali ali obtežili. Štiri dni so ga tukaj obračali; čez štiri dni pa so ga po verhu solili in tako skori štirideset dni v hladnem, suhem in temnem hramu vsakidan obračali. Na to je bil zadosti terd, da je bil v shrambo
prenesen, kjer so ga poverhu z lanenim oljem mazali in Še vsaki dan obračali.
laki hlebci so od 40 do 90 funtov tehtali, in je tak sir od leta do leta boljši bil, dokler ni bil 4 leta star. Cent tacega sira so po 200 lir ali dvajsetih na mestu prodajali.
V druzih krajih pa sir na sapi suše.
Toliko o širjenju v preteklosti.
- Mogoče bi nam sedaj opisali postopek predelave v vaši sirarni?
Postopek proizvodnje sira je znan že stoletja in se v principu ne spreminja. Sama proizvodnja pa-se je sčasoma specializirala, tako da danes poznamo celo vrsto različnih sirov. Postopki izdelave so teoretično znani za vsako vrsto sira, vendar iz prakse vemo, da se, na primer sir Cauda, narejen v različnih sirarnah, med seboj močno razlikuje. Torej, obstaja poleg teoretskih osnov proizvodnje sira še cela vrsta majhnih skrivnosti, ki jih sirarji bolj ali manj ljubosumno čuvajo. Tam, kjer velja sirarstvo za starejšo dejavnost, je teh skrivnosti iz roda v rod več in praviloma naj bi bil tam narejen tudi boljši sir. Proizvodnja znanega Parmskega parmezana je naprimer skrbno čuvana in očuvana pred posnemovalci.
Tudi v recepturo za našega "krpana" je Mlekarski inštitut iz Domžal vložil veliko dela, veliko "piljenja" pa čaka tudi še nas.
Kot sem že omenil je postopek izdelave sira v principu enak prej opisanemu postopku, le da je delo olajšano z uporabo strojev. Les je v mlekarni zamenjala nerjaveča pločevina, utiranje soli pa koncentrirana slanica. Vsemu ostalemu delu v zorilnici pa se ne da izogniti. Odvisen od vrste sira, je tudi čas zorenja sira; za naš sir 6 tednov.
Ko govorimo o čistosti predelave in drugih vplivih, kaj je s tako imenovano sirotko ?
Sirotka resnično lahko predstavlja možnost onesnaževanja okolja, saj v veliki meri veže nase kisik. Za razgradnjo v vodi vežejo te odplake mnogo kisika in če jih izpuščamo v reke, lahko pride do pogina rib. To se pri nas ne dogaja, ker kmetje vso sirotko odpeljejo za dodatno krmo prašičem.
- In kako je s kakovostjo, trženjem ...?
Težko je že zdaj dajati oceno, saj smo vsi pričakovali začetne težave v predelavi, težak nastop na trgu, vprašanje kvalitete, skratka, čaka nas polno dela, da se bomo lahko
pohvalili s kakovostjo in z dobro prodajo. Čeprav smo na sejmu v Gornji Radgoni dosegli za naš sir prvi kakovostni razred, pa v mleku teče toliko vzporednih procesov, da imamo še vse premalo izkušenj dobrega proizvajalca. Mleko je le živa snov in izdelava sira je v mno-gočem stvar občutka in dolgoletnega dela. Prav škoda je, da smo po vojni prenehali s predelavo sira, kajti občutek in finese pridobivajo ljudje, ki delajo v sirarni. Kot rečeno, ni bistene razlike v opisanem starem načinu širjenja od prej in slej, toda izkušnje so, ki štejejo. Drugo je moderna tehnologija. Prav gotovo, skupaj s kmeti se trudimo in odločamo, da bi dosegli boljše rezultate, odkupujemo mleko od vseh, čeprav za to porabimo neprimerno več časa za delo v kontroli. Vsebnost maščob ustreza (.!,!)% mlečne maščobe) ne dosegamo pa zadovoljive vsebnosti beljakovin. Trenutno tudi ne premoremo naprave za merjenje vsebnosti beljakovin, kompletno analizo mleka nam opravlja novo-goriški veterinarski zavod v Postojni. Za izboljšanje kvalitete našega sira sodelujemo z mlekarskim inštitutom, pa tudi z drugimi sirarnami v Sloveniji (celo inšpekcijske službe dobronamerno sodelujejo pri odpravi pomanjkljivosti!). Vsi nasveti so nam, seveda, dobrodošli, saj se vsaka napaka, bodisi pri segrevanju slanice ali pri postopkih sušenja, zlasti če se spremeni vlažnost ali pride do prepiha, lahko pozna v kvaliteti sira. Glede na vse te okoliščine, prave rezultate lahko še pričakujemo. Vendar še dolgo ne moremo pričakovati rezultatov kakršne dosegajo, npr. Nizozemci, kjer je specializacija že izpeljana, v naših razmerah pa neizvedljiva. V Sloveniji bo moral prevladati model ekosocialnega kmetovanja, to pa pomeni določeno subvencioniranje s strani države, zlasti pri izvozu.
Doma pa prodajamo po celi Sloveniji, prek večjih grosistov in Mercatorja. Trenutno se dogovarjamo za prodajo vojski in Interspa-ru. Moram pa reči, da se naš sir najboljše prodaja na Primorskem, kjer, vse tako kaže, ljudje poznajo prednosti sira, pri nas pa še vedno preveč kupujemo suhomesnate izdelke, ki so manj zdravi. Sira pojemo 10 krat manj kot Francozi. Trenutno še ne znamo ceniti dobrega sira, ne znamo ga tudi pripraviti in zato je pred našim kolektivom in pridelovalci mleka izziv, da pripravimo naš sir takšen, kot ga ponujamo v svoji reklami.
inž. Albin Čuk