OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 6, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 26
DomaČe vesti
Proslava 37 letnice
V soboto večer bo društvo Cleveland št. 126 SNPJ praznovalo svojo 37-letnico ustanovitve z veliko plesno veselico v Slov. nar. domu n a St. Clair Ave. Za plesaželjne se je najelo izvrstni orkester Pete Sokacha, ki bo s svojimi lepimi valčki in polkami razveselil stare in mlade. V kuhinji bo postregla poznana Mrs. Klemenčič kot le ona zna, glede drugih okrepčil. ki spadajo k taki priredbi, so pa obljubili člani, da bo v vseh ozirih prvovrstno pripravljeno. Torej, za prijetno zabavo v veseli družbi, posetite Cleveland-čane v soboto večer, ko bodo obhajali svojo 37-letnico.
Darovi za bolnišnico
Namesto venca za pokojnim sovaščanom Joe Štrukelj, so sledeči darovali pri podr. št. 106 SANSa, v sklad za otroško bolnišnico v Sloveniji, vsak po $5: Tony Tavželj, Anton švelc, Anton Mulec in Matija Svet.
Namesto venca za pokojno Mrs. Gertrude Bozich so pa darovali tudi pri tej podružnici po $5; Mr. in Mrs. Gasper Bashel, Mr. in Mrs. Vinko Coff ter Mr. in Mrs. Steve Barton.
V našemu uradu je pa prispeval $10 Mr. John Rožanc, ki ima svoj zemljiški urad na 778 E. 185 St. pod imenom East Shore Realty Co. Tu nudi sedaj tudi pos^ugo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek.
Prosta zabava
Krožek št. 3 Prog. Slovenk ffiredi v nedeljo popoldne od 3. tire naprej domačo člansko Zabavo v Slov. društvenem do-Oiu na Recher Ave. Vabljene so Vse članice, da pridejo, kot tudi prijatelji krožka ter vsi oni, ki so že kdaj sodelovali pri priredbah krožka. Zabava bo prosta in obeta se par ur razvedrila v prijazni družbi.
Krožek št. 1 Prog. Slov.
Članice krožka št. 1 Prog. Slovenk so prijazno vabljene, da se nocoj • gotovo udeleže redne seje, ki se bo pričela ob 7:30 uri v SDD na W^teWoo Rd. Po seji bo dr. Virant predaval in vabi se tudi prijateljice Progresivnih Slovenk, da pridejo na predavanje.	»
Starši, pozor!
Vse starše otrok, ki pohajajo k vajam Mladinskega pevskega zbora, se opozarja, da se vrši nocoj redna pevska vaja. Pošiljajte otroke redno na vaje, da se bo moglo čim bolj pripraviti za pomladansko prireditev. Apelira se na slovenske starše v splošnem, da vpišete otroke pri zboru. Sedaj je zadnja prilika pred predstavo, ki se bo vršila 30. niarca. Samo par vaj nikakor ne zadostuje ter je nujno, da jih pošiljate vsak četrtek ob peti uri v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd.
Požar v hotelu
Včeraj zgodaj zjutraj je nastal v hotelu Linden na 2049 E- 77 St. požar, ki je 50 stanovalcev pognal na cesto, neka 77-letna ženska pa jeočividno zgrešila pot na prosto in .je bila naj-člena zadušena od plina. Ognje-gasci so požar hitro spravili pod Kontrolo. Skoda znaša $2,500.
Mrazni val odhaja
. ^0 sibirski zimi, ki smo jo jmeh zadnja dva dni v Cleve-'andu, napoveduje vremenski i^rad za danes nekoliko omilje-fije mraza.
Priporočila burbonskega
"veščaka" glede del. unij
»
Kakšna "nebesa" bi radi ustvarili za ameriško delavstvo skrajni burbonci, je postalo jasno, ko je včeraj govoril pred zvezo clevelandskih industrijalcev ekonomski "ve-ščak" John W. Scoville iz Detroita, ki je v svojem govoru spustil mačka iz žaklja in zbranim magnatom tako-le govoril:
Kolektivna pogajanja so zlo in* -----
vse kolektivne pogodbe bi se mo- Kltpliili-i Lrnmnnicfi rale brez sledu uničiti. Vsak de-	KOmUlllSll
lavec naj se samostojno pogaja DOITiafiraio AmPMCA-z delodajalcem, ki bi imel pravi-	...
co odsloviti vsakogar, ki mu ni nOITl pH eVakllftCiji po volji, in istotako naj bi vsak delavec imel "pravico," da pusti delo, kakor hoče in izbira delodajalca po svoji volji.
Wagner je v zakon bi se moral docela uničiti
Scovill je v svojem govoru dalje izvajal:
"Wagnerjev zakon bi se moral totalno odpraviti. Dal ni delavcem nobenih pravic, vzel pa je delodajalcem pravice, ki so'jih imeli poprej.
"Če se kaka skupina delavcev želi kolektivno pogajati, tedaj naj bi našla delodajalca, ki se strinja ž njimi. Dobijo se še nekateri delodajalci, ki verujejo v kolektivno pogajanje, ampak zakaj, to ve edino le Bog.
"Če delavcu ne ugajajo metode delodajalca, naj neha delati zanj in najde delo drugod. In če delodajalcu kak delavec ne prija, bi ga moral imeti pravico odsloviti, ne da bi moral za to dajati pojasnila."
"Veščak" Scovill seveda ni povedal, da so take "nebeške razmere" že obstojale, ampak pod njimi so Imeli nebesa le delodajalci, delavci pa pravo peklo.
Republikanec zahteva preklic Wagnerjeve postave
WASHINGTON, feb; 5.—Republikanski kongresnik Clare Hoffman iz Michigana je danes pred odsekom za delavske zadeve priporočal, da se Wagnerjev zakon prekliče, ker zakon ni rešil sporov med delom in kapitalom, temveč jih je poostril.
Hoffman je rekel, da ako se Wagnerjevega'zakona ne bo odpravilo, bodo Zedinjene države končno pahnjene "v civilno vojno."
SOVJETSKA ZVEZA BO UMAKNILA ČETE ČEZ ^LOVAŠKO
PRAGA, 4. feb. — Sovjetska vlada je zaprosila za dovoljenje in ga tudi dobila, da umakne svoje čete na Madžarskem čez ozemlje Slovaške in sicer od sedaj pa do 1. aprila.
Ta sporazum je dal povod govoricam, da bo sledilo veliko umikanje sovjetskih čet iz Madžarske in Avstrije.
PRIPING, 5. feb. — Kitajski komunisti so danes obljubili, da bodo nudili vso varnost aineri-škim državljanom, ki bodo evakuirani iz Peipinga čez ozemlje, ki se nahaja pod oblastjo komunistov. Amerikanci so namenjeni v pristanišče Tangku.
Komunistični komisar je povedal ameriški agenciji Associated Press, da je iz glavnega stana komunistov v Yuninu prišlo povelje, naj čete takoj nehajo s streljanjem in borba na na sektorju Peiping-TieMtsin, ko se bodo pojavili transporti z ameriškimi državljani.
Okrog 2,000 Amerikancev, civilistov in uradnikov, bo potovalo v Tangku čez ozemlje, ki ga kontrolirajo komunisti. Povelje, da zapustijo Kino, so dobili v soglasju z zaključkom za umik 10,000 ameriških vojakov iz Kine in ko je državni tajnik Marshall preteklega tedna odredil, da se zapre ameriški glavni stan v Peipipgu.
Važna seja
Nocoj ob osmih se bo vršila važna seja Združenega odbora clevelandskih Jugoslovanov v starem poslopju SND na 6411 St. Clair Ave. Ukrepalo se bo o podrobnostih za sestanek, v petek 21. februarja, na katerem bo nastopil Mr. Zlatko Baloko-vič, ki bo govoril o svojem potovanju v Jugoslaviji in Bolgariji.
Novi grobovi
MARY HITI
Danes zjutraj ob 1:40 uri je po kratki in mučni bolezni preminila na svojem domu Mary Hiti, preje Ponikvar, rojena Drobnič. Stanovala je na 915 E. 237 St. Doma je bila iz vasi Radlje, fara Velike Bloke, kjer zapušča sorodnike. V Ameriki je bivala 39 let in je bila članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga in štiri otroke: Louisa, Jacka, Mrs. Ann Tegel in Mary ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na E. 200 St. in nato na Calvary pokopališče.
*
STEVE BOGADEK
Po eno in pol letni bolezni je snoči ob 11:50 uri umrl na svojem domu Steve Bogadek, star 52 let, stanujoč na 1220 E. 74 St. Zadnje štiri mesece se je nahajal neprestano v postelji. Doma je bil iz sela Petrijanec, odkoder je prišel v Ameriko leta 1908. Uposlen je bil pri Phoenix Machine Shop kot mašinist in je bil član društva sv. Nikola st. 22 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Frances, rojeno Petrina, in tri hčere: Mrs. Mary Gay-dos, Mrs. Diana Prince in Rosemary, vnuke, brata Franka v Pittsburghu in sestro v starem kraju. Pogreb se bo vršil iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda 1053 E. 62 St.
Odšla v Florido
Mrs. Louis Wess iz Pasnow Ave. se je podala v Tampa, Fla., kjer se nahaja njen soprog. Tam namerava ostati mesec dni. Srečna pot!
POVEČANJE TRGOVINE MED ANGLIJO IN RUSIJO
LONDON, 4. feb. Angleška vlada je predložila Sovjetski zvezi, da bi poslala v Sovjetsko zvezo tajnika prekomorske trgovine Hilary Marquanda v cilju, da se ra^zmotriva pogoje za povečanje trgovine med obema državama.
CHURCHILLA SO ZOPET UŽALILI
LONDON, 4. feb. — V diskuzijah, ki so se vršile v parlaiTientu, so glavni predmet bile cigare bivšega premierja Winstona Churchilla in hoUiwoodski filmi.
Tobak in filmi znašajo okrog 40 odstotkov vsega uvoza Anglije iz Zedinjerfih držav. Churchill in njegovi konzervativci se zoperstav-Ijajo uporabi denarja v te namene. Churchill je v sno-jem govoru rekel:
"Ali ne bi bilo boljše, da se ameriško posojilo uporabi za dvig naše industrije na predvojno stopnjo in za kupovanje hrane?"
Na to pripombo je odgovoril poslanec Hugh Walton z očitnim namigava-njem na ogromno količino cigar, ki jih Churchill pokadi. "Seveda bi bilo zelo dobro, če ne bi de 1 našega prebivalstva tako strastno kadil tobak."
Churchill je bil seveda užaljen . . .
Razstava tujeje-zičnega tiska pri Zdr. narodih
LAKE SUCCESS, N. Y., 4. feb. — Pri sekretarijatu organizacije Združenih narodov je bila odprta razstava tuje jezičnega časopisja in publikacij.
Razstavo je organiziral Common Council for American Uriti. Na razstavi se' nahajajo statistike glede tuje jezičnega tiska v Zedinjenih državah in vzorci kakšnih 1,010 časopisov in publikacij, ki so tiskani v 39 različnih jezikih.
Prvi ne-angeški časopis, ki je bil tiskan v Zedin jenih državah, je bil tiskan leta 1739 v nemškem jeziku samo 35 let pozneje, ko je v Bostonu izšel prvi angleški časopis.
BOLGARIJA NI ZADOVOLJNA Z MIROVNO POGODBO
SOFIJA, 3. feb. — Bolgarski premijer Georgij Dimitrov je podal izjavo, v kateri je rekel, da bo Bolgarija sicer podpisala mirovno pogodbo, toda bo obenem njena delegacija izrazila nezadovoljstvo glede iste.
V besedilu vladne izjave je rečeno, da so mirovni pogoji za Bolgarijo povzročili pri vladi "globoko žalost zaradi nepravičnosti, ki še nahajajo v nekaterih klavzulah."
Židje v Palestini odbili ultimatum Velike Britanije
Cleveland bo letos potrošil 7 milijonov in pol za izboljšave
župan Thomas A. Burke je včeraj naznanil, da bo mestna vlada letos potrošila 7 milijonov dolarjev in pol za razne javne izboljšave, ki tvorijo del 6-letnega programa javnih del, katerega so volilci odobrili pro-šlo leto. Za izvedbo celotnega programa se bo potrošila vsota 35 milijonov dolarjev.
Letos se namerava izvesti 20 različnih projektov, za financiranje katerih bo mestna uprava izdala bonde v znesku $6,-525,000 in councilmanske obveznice za $975,000. V isti namen se bo potrošilo tudi milijon dolarjev od davkov na nepremičnine, s katerimi razpolaga mestna vlada.
Navzlic izdatku $7,525,000 pa se bo dolg mesta Clevelanda v tekočem letu znižal za dva milijona dolarjev.
Preds. Truman dal priporočilo glede nasledništva
WASHINGTON, 5. februarja.
Predsednik Truman je da- katerem so Angleži zahtevali, da se svet do četrtka pridru-
terorizem" podtalnih židovskih or-
židov*
nes kongresu svetoval, da prične* akcijo za amendiranje zvezne ustave, v smislu katerega bi v slučaju, da bi podpredsedniku Zed. držav, ki' je vsled smrti predsednika zavzel predsedniški urad, nasledil predsednik po- ^^^dnjega chha.
slanske zbornice, ne pa državni „ »"»O',	rez. uc.jye
tajnik, kakor je sedaj določe-	'^aad Le-
no v ustavi.
Truman je dal to priporočilo prvič kmalu po smrti predsednika Roosevelta, danes pa ga je ponovil v pismu na senatorja Vandenberga, ki je začasni predsednik senata. V svojem pismu pravi predsednik:
"Rekel sem takrat in ponavljam sedaj, da v demokraciji predsednik ne bi smel imeti oblasti, da sam določa, kdo naj bo njegov naslednik."
V smislu zvezne ustave bi sedaj v slučaju Trumanove smrti zavzel njegovo mesto državni tajnik Marshall, ako bi se ustava amendirala, kakor priporoča Truman, pa bi' bil njegov naslednik republikanski kongresnik Joseph Martin iz Mas-sachusettsa, ki je predsednik ali "Speaker" poslanske zbornice.
Rusija ponovno demobilizira
lizaciji imela le 40 divizij Pričakuje se, da bo prišlo tu
di do nadaljnih demobilizacij, v jetnike.
kolikor se ne pojavijo komplikacije na mednarodnem polju.
Podtalna organizacija je Angležem napovedala "boj do poslednjega diha"
JERUZALEM, 5. feb.—Židovski nacionalni svet je danes odbil angleški ultimatum, ki mu je bil izročen in v
ži borbi, da se zatre ganizacij.
Podtalna organizacija
'Irgun Zvai Leumi" je napovedala Angležem vojno do "po-
MOSKVA, 5. feb.—Sovjetska zveza je danes ponovno objavila demobilizacijo čet, ki je peta po končanju vojne v Evropi. Več sto tisoč mož, večinoma starejših, bo odpuščenih iz armade,
mornarice in letalstva med mar-com in junijem.
Obveščeni krogi pravijo, da bo s to demobilizacijo ostalo le malo sovjetskih vojakov pod 22.
letom starosti, ki se bodo nahajali v sovjetski armadi.
Ta peta demobilizacija, ki jo sprovaja Sovjetska zveza, ima namen, da se dežela vrne v predvojno mirno stanje in da se ob-skrbijo tovarne z delovno silo za dosego prvega povojnega petletnega načrta.
Ta zadnja demobilizacija je,
kot izgleda, dosti večja kot pa je bila tista, ki jo je Sovjetska zveza izvršila v novembru in decembru mesecu.	RUDARJI ZAJELI
Premier Stalin je izjavil, da VISOKE URADNIKE ima Sovjetska zveza sedaj le 60 divizij izven Sovjetske zveze in da bo po izvršeni četrti demobi- rudokopih Oploca so baje rudar-
umi) pooblastil 14 članov svoje eksekutive, naj napišejo "poln odgovor v soglasju s čuti govorov nocojšnjega zasedanja sveta." Ti govori so bili podani v jasnem tonu odbijanja angleškega ultimatuma.
Angleži so v ultimatumu opozorili židovski svet, ki zastopa okrog 600,000 Zidov, da naj se pridružijo borbi za zatrtje "terorizma," ker da bodo v nasprotnem slučaju podvrženi vojnim zakonom.
Židovski uporniki prezrli ultimatum
Židovska podtalna organizacija Irgun očitno kljubuje angleškemu ultimatumu. V poročilu, ki je bilo oddano potom tajne radio postaje, so uporniki izjavili:
"Anglija je končno snela svojo krinko in se pojavlja kot navaden okupator. Mi se nahajamo pred vojno, ali pa kapitulacijo. Mi ne bomo kapitulirali. Ne moremo verjeti, da bi množice židovskega naroda v Palestini postale kvizlingi proti nam. Irgun se bo borila do poslednjega diha."
Medtem pa se vrši nadaljna evakuacija angleških žen in otrok iz Palestine.
Iz neuradnih krogov prihaja vest, da bodo Angleži umaknili priznanje Nacionalnega sveta Židov za predsednika Židov, in
to verjetno v torek.
#
NEW YORK, 5. feb.—Rabinec Abba Hillel Silver iz Clevelanda, ki je predsednik Ameriškega zi-onističnega sveta, je danes podal izjavo, v kateri je rekel, da je sklical izvanredno sejo sveta za 17. februar, na kateri se bo ustvaril načrt delovanja, ki bo v soglasju z sedanjim položajem v Palestini.
ji zajeli visoke uradnike kom-panije in jih držijo kot svoje
DVA ANGLEŠKA VOJAKA BAJE V ROKAH JUGOSLOVANOV
TRST, 4. feb.—Jugoslovanske patrole so baje zajele nekega angleškega častnika in nekega vojaka, ter ju držijo na svojem ozemlju.
Poročilo pravi, da so jugoslovanske patrole streljale na Mor-ganovi liniji in da je bilo potem ugotovljeno, da sta dva angleška vojaka izginila.
Iz zavezniškega glavnega sta
Iz vladnih krogov so podali izjavo, da se zavedajo tega poročila. Neki uradnik rudarskega podjetja Patino je izjavil, da ni mogel dobiti telefonskih zvez z Oploco zaradi "slabega vremena."
RAKETIRSKI KROŽEK RAZBIT V NEMČIJI
bile organizirano raketirstvo po tom prostitucije in tatvine. Or gaWzacija nemških deklet in čr noborzijancev je ameriškim vo
jakom potom raznih na so podali izjavo, da se veru-' kradla njihove plače.
je, da sta oba nepoškodpvana in | Okrog 20 nemških deklet in v "varnih rokah."	moških se nahaja v zaporu.
Mati se zastrupila, da dokaže "vero"
CLAY, W. Va., 4. feb.—Neka Martha Mullins, 34-letna mati devetih otrok, je na nekem verskem sestanku popila strup, da dokaže svojo "trdno vero."
V svojem verskem fanatizmu je mati na privatnem sestanku sekte, kateri je pripadala, izpila strup in ko je drugi dan umrla, je njen mož izjavil, da je "njegova vera" navzlic smrti žene, ostala neomajana.
Devet otrok je tako ostalo brez matere. Otroci so v starosti od pet mesecev do 17 let.
Beiruti izvoljen za predsednika Poljske
VARŠAVA, 5. feb. — Blok vladnih strank, ki so zmagale pri zadnjih Volitvah, je danes izvolil za predsednika Bolesla-va Beiruta, ki je skozi 16 mesecev stal na čelu provižorični vladi, ki je bila prvotno organizirana v ]\&oskvi. Prvi predsednik nove poljske republike je bil rojen kot sin kmečkih staršsv in je 54 let star.
Beirut je bil edini kandidat, ki ga je nominirala zbornica in dobil je 408 glasov.
VSA EVROPA ŠKLEPEČE VSLED SILNEGA MRAZA
LONDON, 5. februarja. — Danes je v Angliji in sirom za-padne Evrope pritisnil oster mraz, s čemur se je bolj poostrila kriza vsled pomanjkanja premoga. V Angliji so vsled premogovne krize zaprle vrata tovarne, ki uposlujejo 75,000 oseb.
V Berlinu se je ustavil obrat pri podjetjih, ki uposlujejo 32,-000 oseb, ihedtem ko je 140,000 delavcev odsotnih od dela vsled raznih bolezni.
WINCHELL O VOLITVAH V POLJSKI IN GEORGIJI
V svoji redni koloni v "Cleveland News" od 5. februarja piie znani časnikar Walter Winchell:
"Prav ko je vsak padel v hudo jezo zaradi volitev, ki so se vršile v Poljski, je poslaniška zbornica v Georgiji sprejela zakon 'o belih predvolitvah,' ki jemlje volilno pravico milijonu ameriških državljanov. Oh, brother! To bo 'Pravda' imela svoi praznik !"
UČENEC UBIL OČETA ZARADI SLABIH OCEN
COATSVILLE, Pa., 5. feb.--Ame- Joseph Daniel, 15-letni učenec je
FRANKFURT, 2. feb.
riške okupacijske oblasti so raz- bil tepen, ko je prinesel očetu
- slabo šolsko spričevalo. To je otroka tako razjarilo, da je par ur pozneje z revolverjem ustrelil svojega očeta, ko se je isti poja-
prevar vil na pragu hiše.
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in
čitnjte
STRANI
ENAKOPRAVNOST '
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by	*
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING fc PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUfi	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_
SUBSCRIPTION BATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznaialcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta)---1-
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
UREDNIKOVA POŠTA
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) ---------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)------------
For Half Year—(Za pol leta) -'-
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104	~
POMEN ENOTNOSTI SLOVANSKIH NARODOV V BORBI ZA MIR
I.
Pod gornjim naslovom je priobčil moskovski mesečnik "Slavjane" članek F. Konstantinova, ki se glasi;
Na dnevnem redu slovanskega kongresa v Beogradu je bila prva točka referat o temi "Slovanski narodi v borbi za mir in demokracijo." Predvsem bi radi poudarili velikansko važnost in aktualnost obravnavanja tega vprašanja na kongresu. Borba za mir in demokracijo je pot k nadaljni strnitvi slovanskih narodov.
Druga svetovna vojna se je končala z zmago slovanskih narodov nad njihovim stoletnim sovražnikom—nemškim imperializmom. Zmaga slovanskih narodov je bila mogoča zato, ker je bila med drugo svetovno vojno sklenjena bojna zveza slovanskih narodov kot eden izmed najvažnejših faktorjev borbe protifašistične koalicije. Slovanski narodi Poljske, Jugoslavije in Češkoslovaške, ob koncu vojne pa še Bolgarije, so se strnili okrog ZSSR kot glavne sile, ki je zadala nemškemu imperializmu odločilni poraz. Zaradi strnjenosti sil demokracije se je končala vojna s popolno zmago nad osvajalci.
Minilo je nad leto dni po razbitju fašistične Nemčije in eno leto po kapitulaciji Japonske. Toda trdnega in pravičnega miru ni. V Grčiji neisprosno in nekaznovano preganjajo demokrate; na Kitajskem organizira reakcija nov pohod proti demokratičnim elementom; v Indoneziji še vedno krvave borbe proti patriotom.
Svetovna reakcija noče odnehati, organizirati poskuša novo zaroto proti svobodi in demokraciji.
Niso še začel j ene rane borcev proti nemško-fašistič-nim razbojnikom, niso se še posušile solze osirotelih otrok in mater, ki so jim fašistični morilci pobili otroke, že imperialistični krogi znova rožljajo z orožjem, že si na vse kriplje prizadevajo zatreti sklenitev pravičnega in trdnega miru.
Slovanski narodi hočejo ne samo do kraja izkoreniniti ostanke fašizma in razbojniške fašistične ideologije, temveč tudi zgraditi pravičen mir na osnovi enakopravnosti vseh narodov in resnične demokracije, zgraditi tak mir, v katerem se ne bo mogla pojaviti nova agresija.
Narodi slovanskih dežel—Jugoslavije—Bolgarije— Češkoslovaške in Poljske—kakor tudi mnogih drugih dežel so ponesli iz velike osvobodilne borbe zelo dragocene nauke. Da bi preprečili možnost ponovitve nemške in vsake druge agresije je neobhodno potrebno, kakor so se sedaj prepričali narodi na lastni koži, predvsem izkoreniniti ostanke fašistične ideologije, do kraja likvidirati stare, fašistične režime, ki so bili pred vojno na krmilu v teh deželah; narodi 6o spoznali, da je treba utrditi in poglobiti v zadnjem času uveljavljene demokratične preosnove. Samo tako lahko zgradimo trden in trajen mir, organiziramo množice z čim Ritrejšo obnovo dežele, za njeno zaščite pred napadi zunanjih osvajalcev.
Reakcionarni monarhistični režimi, ki so bili pred vojno na krmilu v vrsti evropskih dežel, med drugim tudi v slovanskih deželah, so bistveno pomagali hitlerjevcem pri uresničevanju njihovih osvajalcih načrtov. Tako je bilo •na Poljskem, v Jugoslaviji, Bolgariji in v vrsti drugih dežel, kjer so bile ljudske množice odrinjene od aktivnega političnega življenja in upravljanja države, usoda dežele pa je bila v rokah reakcionarne vladajoče klike kova Rydz-Smiglya-Becka, Cvetkoviča-Mačka in carja Borisa.
Samo v Sovjetski zvezi, v deželi socializma, deželi sta-linskega prijateljstva med narodi, je bila dosežena moralno politična enotnost ljudstva, kakršne svet še ni videl. V težkih vojnih letih se je sovjetsko ljudstvo še tesneje strnilo okrog svojega voditelja in narodu je dal Josip Visariono-vič Stalin v tej strnjenosti in moralno-politična enotnost sovjetskega ljudstva je eden izmed glavnih vzrokov zmage Sovjetske zveze. Izkušnje vojne so pokazale, da je enotnost ljudstva nujno potrebni pogoj za zmago. To pa se da doseči samo z dosledno demokratizacijo vsega življenja v deželi, samo tako, da damo vsemu ljudstvu resnično svobodo.
Dosledna demokratizacija in enotnost ljudstva sta potrebni ne samo med vojno, temveč prav tako tudi za utrditev izvojevane zmage, za organizacijo trdnega miru in varnosti na vsem svetu. Upoštevajoč to, so slovanski narodi
6. februarja 194%
Društvo "Blejsko jezero" vabi na veselico
Cleveland, O. — V nedeljo 9. februarja bo priredilo naše društvo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek veselice bo ob 8. uri zvečer.
Tem potom vabimo vse naše prijatelje in bratska društva, da nas obiščete. Posebno vabimo glavne odbornike, da nas pridejo enkrat pogledat na ta dan. Pa tudi vse naše člane vabimo, da se udeleže, ker je slehernega člana dolžnost, da se udeležuje društvenih prireditev, ker edino tako se vzdržuje društvena blagajna. Dolžnost vsakega je, da si preskrbi vstopnico in jo tudi uporabi za obisk naše prireditve.
Vabimo tudi naša sosednja društva "Crusaders", Zulich, Vraneža, Taučar, Ravnohrib, Somrak, prijatelje od društva št. 6, Mrs. Vesel, pa tudi . . . . "how about boys" ? Vsi, kar vas je, pridite pogledat kako se bomo vrteli!
Vadnalovi fantje bodo skrbeli Za vse valčke in polke. Članice društva za kuhinjo, fantje pa
za baro tako, da bo vsak prav dobro postrežen.
Torej še enkrat pridite v nedeljo 9. februarja na to našo veselico v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd.!
Mary Marn, tajnica.
Veterani kluba "Veseli Slovenci" vabijo na ples
Cleveland, O. — Pozor vsi plesalci in plesalke! V petek zvečer 7. februarja bo priredil klub "Veseli Slovenci" veliki ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Igral bo orkester Johnny Vad-nal (nove in stare komade). — Imeli boste priliko, da se naple-šete od' 8'. ure zvečer do 1 ure zjutraj. Vstopnina je samo 65 centov.
Srečali se boste na temu plesu z vsemi vašimi starimi in novimi prijatelji. Postrežba bo izvrstna. Za jesti bo vsega dosti, posebno tistih dobrih domačih mesenih klobas s kislim zeljem, ki jih imate tako radi.
Torej ne pozabite priti! Prijazno vas vabijo bivši vojaki, odnosno klub "Veseli Slovenci".
M. E. Zabukovec.
Gradimo našo največjo hidrocentralo
Ponatis iz '^Ipvenskega poročevalca"
Vsak na^ človek mora žutiti, da je krvno zainteresiran na elektrifikaciji in industrijalizaciji naše zemlje.
(Edvard Kardelj)
V	dobi okupacije so moč naših vodnih sil hoteli izkoriščati okupatorji za svojo industrijo, ki je služila* njihovim vojnim roparskim pohodom. Zato so začeli z gradnjo velike hidrocen-trale na Mariborskem otoku, ki so jo pa zgradili le do tretjine.
Po osvoboditvi so začeli naši delavci popravljati stroje in se pripravljati za nadaljno gradnjo.
Navadno so za gradnjo hidrocentralo zajezili reko in na bregu montirali turbine in druge stroje. Na otoku pa zajezitev z zaporo iz stebrov in zatvornic, že predstavlja hidrocentralo.
V	vsakem stebru je po ena turbina. Na turbinsko os je priključen generator, ki spreminja vodno silo v električno energijo. Voda priteka nekako v srednji višini v steber in piihaja po spira-lasti poti z veliko silo do turbinskih doput ter nato po tako-zvani sesalni cevi na drugi strani na prosto. Železne zapornice, stebri, uravnavajo višino vode.
Spomladi lansko leto so zgradili zajezni zid, ki je ogradil v strugi Drave suh prostor ali kakor ga imenujejo na otoku, "drugo stavbeno jamo." Ta zid so gradili na poseben način. V vodo
so spustili že zunaj sestavljene opaže, ki so jih potem pod vodo napolnili z betonom. Pri tem so opravili »potapljači mnogo napornega dela.
To suho stavbno jamo v levi polovici D ravine struge so potent pripravili za gradnjo objekta hidrocentrale. Kopali so še 11 metrov globoko v skalnato strugo, ki so jo razstreljevali s tekočim zrakom. To razstreljeno skalo, ki so jo nalagali s pomočjo bagerja, so štiri žerjavi dvigali iz globine 30-metrov noč in dan. Z vozički so nato odvažali skalo na nasip, iz katerega je tako nastalo, utrjeno obrežje. Razstrelili, odstranili in zopet naložili so skupno 27,000 kubičnih metrov skale.
Letošnji gradbeni program je določal 15,000 kubičnih metrov betonskih del, od katerih je iigrajenega že 11,500 kubičnih metrov betona.
Stavbišče hidrocentrale je opremljeno z najmodernejšimi stroji, ki štedijo delovno silo in material tet tako povečujejo storilnost in hitrost dela.
Dvesto metrov od obrežja zagleda š na otoku navpično peščeno steno. V polovični višini stene opaziš v vodoravni črti okrogle luknje v enakomernih razdaljah. Luknje so izkopali v plast konglomerata, ki jo bodo razstrelili, zato bo imel gramoz v vsej višini stene prosto pot. To je namreč velika gramoznica, iz katere pri-
med osvobodilno vojno in po dobeljeni zmagi trdno stopili na pot demokratizacije svojega življenja ip uveljaviti doslej v svojih deželah najgloblje demokratične preosnove.
V Jugoslaviji je Ljudska skupščina enodušno sprejela novo demokratično vlado, ki zagotavlja vsemu prebivalstvu demokratične svoboščine. Na osnovi enakosti in pravičnosti je rešeno za dfžavo, kjer živi več narodov, najvažnejše nacionalno vprašanje. Bolgarski narod, ki je kaznoval fašistične zločince tako, kakor ^o zaslužili-, trdno stopa po poti demokratičnega razvoja, potem ko je uničil monarhijo in razglasil republiko.
Važne demokratične preosnove so bile uveljavljene na Poljskem in Češkoslovaškem. V vseh slovanskih deželah so bile izvršene agrarne reforme, težka industrija je povsod v rokah države. K aktivnemu političnemu življenju so pritegnjene najširše množice prebivalstva, vsemu ljudstvu so dejansko zagotovljene demokratične svoboščine.
Vse to je zdramilo največjo aktivnost delovnega ljudstva. Ukrepi demokratičnih vlad uživajo složno podporo ljudstva. Posledica tega je, da se v teh deželah uspešneje celijo rane, ki jih je zasekala vojna; v teh deželah ne vidimo nezaposlenosti in delovnih konfliktov, kakor v deželah tako imenovane "zapadne demokracije," kjer se je pod geslom "enakih možnosti" ohranila samo svoboda izropanih širokih ljudskih množic po magnatih kapitala . . .
(Dalje i)nhodnjič)
dobivajo ves pesek za betonira-nje.
Na dnu gramoznice se na gosenicah premika bager, zasaja v peščene sklade svoje čeljusti, jih zapira in prenaša v njih gramoz na vagončke, ki čakajo na tiru. Po teh potuje gramoz do visokega stolpa, do separacije.
Iz vagončkov vsujejo gramoz na dvigalo, ki potegne svoje breme na vrh stolpa in ga strese v silos. Od tu prihaja po vodoravni poti s pomočjo gosenice v se-jalne bobne. Pesek, ki je padel skozi mreže v tej napravi, potuje v pralni boben; ostali debelejši material temeljito operejo na posebni tresilni napravi in nato presortirajo po velikosti zrn. Večje dele zmeljejo v drobilcih, v posebnih mlinih pa še potrebno količino manjših zrn.
Vse te zmletke zmešajo z opranim in presejanim peskom, ki se je najprej izločil iz sejalne-ga bobna. Tako nastane očiščena peščena mešanica za beton, k! se zbira v pritličju stolpa v silosu. Tu spet čakajo vagončki— delavec odpre odprtino pri silosu—mešanica se vsipa, dokler vagonček ni poln. Ko vsi vagončki dobijo svoj delež, zapelje igračkasta lokomotiva vsak do srede pomožnega mostu čez Dravo.
Sredina pomožnega mostu je pokrita s streho. Že to ti razodene, da si na postajališču, kjer se je tudi v resnici ustavil gramoz-.li vlak. Ce pogledaš z mostu navzdol,' opaziš, da si na vrhu stolpa sredi Drave. Ta stolp je že v okrilju zidovja stavbne jame— torej lahko prideš vanj spodaj po suhem.
Na mostu, kjer se je ustavil vlak z materialom—torej na vrhu stolpa, ki se imenuje beto-narna—so odprtine, skozi katere vsipljejo cement, očiščeno peščeno mešanico in glino v silose. V prvem nadstropju se vsipa ta material v mešalce, iz katerih prihaja betonska masa v posebno črpalno napravo V pritličju.
Ko zazvoni—znak, da na stav-bišču potrebujejo svež beton— delavec pri stroju takoj požene v obrat črpalko, ki tlači beton v cevi. Te so napeljane do mesta, kjer betonirajo. Po njih potuje beton od betoname do tam, kjer se skupaj z železnimi palicami pretvarja v mogočne betonske stene zgradb hidrocentrale.
Skozi te cevi prihaja od 12 do 14 kubičnih metrov betona na uro, vendar pa so dosegli tudi že 18 kubičnih metrov. Ker je zmogljivost odvisna od spretnosti tistih, ki strežejo stitjem, lahko vidimo, kakšne delovne napore prispeva naš delavec k izgradnji domovine.
Marsikdo bi stavil vprašanje, ka j pa, če se cevi zamaše? To se sicer zgodi, vendar le redko. Cevi očistijo potem s stisnjenim zrakom, ki ga poženo skoznje.
Sredi stavbene jame rase iz tal turbinski steber. Montirali so že iz ozkih lesenih ploščic sestavljen ogromni leseni opaž za sesalno cev, po kateri odteka voda iz turbine, in opaž za spiralo, po kateri bo prihajala voda do turbinskih loput. Zelezokrivci 30 z močnimi železnimi palicami utrdili vse prostore, ki jih bo napolnila betonska masa.
Skupina delavcev je zaposlena 2 uravnavanjem do 3,500 kilogramov težkih granitnih kvadrov, š katerimi bodo pokrili dno stavbne jame. Vsak kvader ima številko, ki kaže po načrtu določeno mesto, žerjavi z lahkoto premetavajo te ogromjne tovore, ki 7.0 sestavni deli tlaka. Tako trdnega dna ne bo mogla razkopali besneča voda, ki bo drla izpod zapornic.
Ce stojiš na tem tlalju, si skoraj pet metrov pod vodno gladino. Njč kaj prijetno se ne počutiš, ko zveš, da bi voda napolnila ves prostor v komaj 40 sekundah. če bi našla pot vanj. Z granitnimi kamni so obložili tudi že vse ostale že zgrajene objekte.
Na obrežju otoka se vr.^.e zgradbe za dclavnice iii skladi-
šča. Ko vstopiš v del skladišča, se čudiš redu in čistoči. Na policah se vrste vsakovrstni žeblji, .'ijaki, različno orodje—vse je lepo zravnano na določenih mestih.
Iz skladišča prideš najprej v strojno-tehnično pisarno, kjer tehniki samostojno konstruirajo razne rezervne dele strojev in orodja. Pravkar se bavijo z načrti za preureditev betonarne.
V	tesarski delavnici ni nikogar. Tesarji so zaposleni v stavbni jami pri montgiži opažev za sesalno cev in spiralo.
V	veliki elektro-delavnici popravljajo in čistijo električne stroje. Delo je včasih kaj težavno, ker ni nadomestnih delov, ki se pokvarijo ali izrabijo pri strojih. Toda iznajdljivost je ustvarila marsikak nadomestek, ki je pomagal premostiti težave v pomanjkanju materiala in nekaterih aparatov.
V	posebno barako so namestili "pljuča stavbišča"—mogočen kompresor, stroj za proizvajanje stisnjenega zraka. To je pogonsko sredstvo za vse vrtalne stroje in mehove v kovačnici.
V	strojnih delavnicah je najbolj živahno. Pravkar je v popravilu bager, ki je obratoval v gramoznici—seveda ga ta čas nadomešča drugi, ki so ga pred nedavnim tudi vsestransko popravili. Stružnice, skobelni in drugi stroji se vrste ob stenah, ljudje jih spretno uporabljajo pri svojih delih. Varilni aparati 30 v posebni sobi, da slepeča svetloba ne moti drugih pri delu.
V	remizi so še tri lokomotive, ki jih je bivše gradbeno podjetje Dedek že zavrglo med staro železo. Iz tega pokopališča so jih prepeljali na otok v septembru. Strojniki so se ukvarjali z njimi, le kadar jim je dopuščal čas, to je, kadar ni bilo nujnih popravil. Kljub temu pa je v preteklem tednu stekla ena od njih, popolnoma prenovljena.
Pri skladišču železnih palic ni videti ljudi. Stroj za varjenje palic sameva, zelezokrivci so namreč v jami pri stebru.
V	bregu pri pisarnah je posebna baraka za laboratorij, kjer preizkušajo cement, gramoz, betonske mešanice itd.
Stavbišče so zvezali tudi z železniško progo Maribor-Ruše z normalnim železniškim tirom. Izkop za ta tir je bil ponekod 14 do 16 metrov globok, izkopali so skupno 38,000 kubičnih metrov materiala. Železnica bo v obratu že koncem meseca in bo služila predvsem za prevažanje težkih strojev.
Takole gradimo hidrocentralo. Toda predno bomo iztrgali dragocene sile iz narave, da nam bodo služile, bo treba še .mno^o, mnogo delovnih naporov. Podnevi in ponoči, v dežju, v hudi vročini in mrazu gradijo žujja-ve roke naših delavcev. S svojim delom prenašajo gore. Pred letom je stal še tamle peščeni hrib, danes ga ni več. Na milijarde peščenih zrnc je že vgrajenih v stenah mogočnih zgradb hidrocentrale.
Gradnja hidrocentrale na Mariborskem otoku je obenem šola za nove kadre, ki se bodo iz-vežbali za taka dela, ki jih stara Jugoslavija ni poznala. Temu kadru moramo nudfti vso pomoč, strokovno, politično in materialno, kajti delovni program bo zahteval vedno več dobrih iz-vežbanih delovnih sil. Naš gradbeni program je širok, strokovnjaki že pripravljajo projekt hidrocentrale pri Medvodah.
Buhl, Minn. — Dne 28. novembra je naglo umrl vsled srčne kapi Anton Ozanich, star 69 let, doma blizu Delnic, Hrvatsko, član SNPJ. Zapustil je veliko družino. — Dne 15. januarja je umrla Frances Glavich, stara 57 let, doma iz Zagorice pri Ljubljani, članica SNPJ. Zapušča moža, dve hčeri, dva sinova, štiri vnuke in dve bcstri.
Veselica bo v soboto
Veselica društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ- se bo vršila, v soboto, 8. feb. v Domu zapad-nih Slovencev in ne v nedeljo, kot je bile pomotoma poroča-no v dopisu Mr. Jakoba Jesen-ko.
Primorska mladina gradi cesto
že več kot mesec dni gradi mladina Julijske krajine v okraju Tolmin cesto Koritnica-Nemški Rut. Seka jo v kamen ob prepadih, krči ji pot čez neprehodno skalovje in skozi ozke soteske poleg deročega hudournika. Nešteto kubikov kamna so že iztrgali iz naravnih skladov, premetali in prepeljali. Cesta mora biti trdna in vendar zgrajena čim prej.
Neški Rut z lepo planinsko okolico, je kakor nalašč za kli-matično zdravilišče in zimski šport. V sončne Peči, gorovje južnih julijskih alp bodo po novi cesti prišli raziskovalci. Dom.ne-va se, da je v Pečeh ležišče železa. Iz obširnih in bogatih nem-škorutarskih smrekovih in bukovih gozdov bodo izvažali let, 'car bo izboljšalo tolminsko gospodarstvo.
V prvi vrsti bo cesta koristila Nemškorutarjem, ki so zavedni Slovenci in so mnogo doprinesli sa svobodo. Mladina se hoče te-•Tnu ljudstvu oddolžiti. In zaveda se, da je e gradnjo mladinske ceste našla za to najboljši način.
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Rudarsko podjetje Trepča dviga proizvodnjo
Obrati velikega rudnika svin-čeno-cinkove rude v Trepči pri Kosovski Mitrovici so šele v oktobru po izredno težavni obnovi Ibarske železnice dobili železniško zvezo proti severu s Srbiji in proti jugu z Makedonijo; Navzlic temu se je proizvodnja rudnika in topilnic po izvršeni obnovi Vseh naprav razvila v znatnem obsegu, še pred vzpostavitvijo železniškega prometa.
yelika topilnica svinca v Zve-čanu, severno od Kosovske Mi-trovice, je že v prvomajskem tekmovanju dosegla predvojno proizvodnjo, v novemorskem tekmovanju pa se je proizvodnja svinca dvignila in že znatno prekoračila predvojni obseg.
V oktobru je topilnica dosegla doslej največjo proizvodnjo surovega svinca. Proizvodni načrt za 1946 je topilnica izpolnila že 40 dni pred koncem leta.
Nacionalizacija rudarskega podjetja "Trepča" je odprla nove možnosti za še uspešnejše delo topilnice, ki ima za prihodnje leto v načrtu gradnjo novih naprav velikega obsega.
Rokoborba
Na vspdredu nocojšnje roko-borbe v areni se bosta spoprijela dva izmed najboljših rokoborcev, sedanji svetovni čampi-jon Frank Sexton ter nemški prvak Frederick Von Schacht. Vodja teh priredb Jack Gan-son pričakuje, da bo ta spoprijem nocoj eden izmed najbolj zanimivih v tej sezoni. Za to tekmo je American Wrestling Association odobrila in dovolila, da se bo šlo za prvenstvo in zmagovalec bo deležen čampi-jonskega pasu z vloženimi diamanti, ki je vreden $10,000. Tekma je omejena na eno uro in pol.
Broughton, Pa. — Dne 14. januarja je umrl Andrew Abram, star 58 let, doma iz vasi Ore-hek-Otolaže na Primorskem. Zapušča ženo, sina in hčer, oba odrasla. Po poklicu je bil mizar in član SNPJ.
Windsor Heights, W. Va. — Dne 1. februarja se je poročila Katherine Stucin iz Clevelanda. Svatba se je vršila tukaj pri materi Mrs. Vidmar. — Dne 15. februarja se poroči Mary Kovač z Waltherjem Smodicom iz Gatesa, Pa. Nevesta je hči Mary Hribar.
B. februarja, 1941*
ENAKOPRAVNOST "
STRAN 3.
Konstantin Pethanov:
IGNA
(Nadaljevanje)
"V krčmo pojdi in naju počakaj!"
Krčma je bila zaprta. Privezal je konja in sedel na klop zunaj. Misli so se mu izgubljale Bog ve kam, s čudno, magično silo ga je žgečkal spomin na Ig-no. Tako je bil poglobljen v misli, da niti opazil ni, ko je pristopila. Zasmejala se mu je nad glavo.
"V krčmo pojdi, brat bo takoj prišel."
Pohitel je v krčmo, ko da se boji, da ga ne bi kdo videl.
Sedel je za prvo mizo in se zagledal v Igno.
"Cemu me tako gledaš ?" ?
"Rad te imam . . ."
Stopila je mimo njega, ga udarila po rokah in zbežala v mlin. Nameraval je iti za njo, toda v krčmo je stopil Dimo.
"Pravkar sem imel namen oditi."
"Igna, luč prižgi in žganja pri-nesi!"
Dolgo sta pila, jezika sta se razvezala. Največ je govoril Dimo. Bosilko ga je z zanimanjem poslušal. Luč je gorela z visokim plamenom in se kadila. Dimo se je preveč napil, dremavica ga je pograbila, nagnil se je nad kozarcem. Igna ga je potegnila za rokav. S težavo se je zravnal in pomolil roko Bosilku.
"Če se ti še pije—pij! Jaz grem spat, zaspan sem . . ."
Mlada dva sta ostala sama.
"Dosti si pil, Bosilko!"
"Samo kadar si ti daleč proč od mene."
"Kar naprej imaš to v mislih."
Igna je sedla za drugo mizo. Stegnila je bose noge, se zagledala v nove copatke, potem je nalahno privzdignila rob krila.
"Ali se ti ne zdijo copatke le-?"
Bosilko se je zagledal v njen$
pe
bose noge. Ona je odšla, odvila luč in mu rekla:
"Čas je, da greš!"
Vstal je, se zamajal in da ne bi padel, se je oprijel za steno.
"Ne bom šel! Lepa si!"
Luč je nenadoma ugasnila. On je stegnil roke v mrak in je začel iskati po krčmi.
"Bosilko," je zašepetala Igna, in tiho, ko šepet vrb ob reki, ji je zamrla beseda.
Bosilko jo je kuril proti domači vasi. Mesečina je lepila srebro po topolih. Zdelo se mu je, da bodo z njiv prišle vile in mu ukradle mladost. Še bolj je hitel Zapihal je veter, v njivah je za-šumelo. Konj se je vzpel in za-rezgetal. On ga je ustavil in prisluhnil. Daleč zadaj za izvorski-mi livadami je lajal pes, iz nižav pa se je oglašal škrjanček. Obšel ga je strah, pognal je konja, pogosto se je ozrl nazaj. Mesec se je bil skril za oblak, zasenčil pot, ko da je zmaj legel čez njive. Noro je pognal konja v dir. Njive za njim so še močneje pošumevale. Nagnil se je, pritisnil prsi na grivo konja in popustil uzde . . .
#
Bosilko je nekajkrat odšel k Igni in jo prosil, naj bi postala njegova žena. Ona pa ga je kar naprej odbijala. Ko ji je zapretil, da jo bo ugrabil, se je lyezila in ga spodila.
"Zgubi se mi izpred oči! Z mezincem se me ne smeš dotakniti! Pazi nase, ali si pozabil, kako jg bilo z Ivanom?!"
Okrog ustnic so se ji zarezale gube, prav kakor njenemu bratu.
Bosilko je bil prišel zlomljen nazaj. Vse je pustil vnemar, pozabil je na delo, z ničimer si ni mogel razgnati bolečine . . .
Neko jutro je Bosilko oblekel novo obleko in brž ko je sonce sedlo na vaške strehe, je pripeljal konja, ga osedlal in ne da bi se oglasil v hiši, oddirjal čez razdrta dvorišča proti izvoru.
Blizu mlina je zlezel a konja. Mirno bi se bil rad zadržal, pa so
mu roke tresle, komaj je dihal od razburjenosti. V krčjni je našel goste. Srečal ga je Ignin mali bratec.
"Kje je brat Dimo?"
"Odšel je v mesto."
"Kdo je pa mlin spustil?"
"Igna."
Odločil se je, da bo ostal v krčmi in jo čakal. Naročil je vina in se napil. Za kosilo so se gosti razgubili. Ostal je sam, stopil k vratcem, jih odrinil in pogledal v mlin. Nikogar ni bilo. Zopet se je vrnil, dvignil kozarec do ustnic, in Igna je obstala na pragu. Njo je to presenetilo, odstopila je in pograbila za kljuki. Toda Bosilkov omoten pogled jo je izzval, da je stopila v krčmo z lokavim nasmehom.
"'Dobrodošel! Si še hud na-
me;

"Vina mi daj!"
"Nimam ga, zmanjkalo ga
I"
36
I Bosilko je stopil k nji, pogra-|bil jo je za roko in si jo pritisnil j na prsi. Igna se je s težavo spro-! stila.
"Videli naju bodo!"
"Naj naju vidijo! Kaj ne boš moja žena?"
"Pa če jaz nočem?"
"Potem ..."
Stisnil je pest in stopil proti Igni. Ona je vztrepetala, a se hitro obvladala in mu s krotkim, nežnim opominom rekla:
"Kod si se potikal toliko dni? Si že pozabil name?"
"Kaj nisi rekla, da me nimaš rada?"
"Še te pričakujem."
% Bosilko jo je divje objel, zaše-petal ji je:
I "Pričakuj me, prišel bom! S puško bom prišel—streljal bom, I da bo vsa vas vedela, da sva se zaročila!"
Igna se je. razjezila, se odtrgala, pa mu ni rekla nobeije be-^sede. Stisnila je ustnice in se zagledala^ skozi okno. Mlinski ka-}men je ostal brez meljave in je , tulil ko lačna zver. Skočila je ko I volkulja, stekla v mlin. Klopo-
tanje je ponehavalo. Zaorila se je pesem. S polnim, trepetajočim glasom je Igna zapela pesem o strašnem hajduku . . .
Pred večerom se je nebo prekrilo z oblaki, soparno je postalo. Bosilko je znova prišel v Izvor. Oddaljeni prebliski so križali nebo, ki je ko pokrov težko ležalo nad poljem. Noč je hitro nastopala, z njiv se je kadilo, pota so postajala zabrisana. Bosilko je postal nemiren. Izvora ga je bilo strah.. Obstal je na koncu vasi, pustil konja, naj se pase na njivah. Zamislil se je. Igna je ko živa stopila preden j, rekel bi, da se ga je dotaknila od strani, tako ga je ožgal ogenj. Pozabil je na konja—sam se je napotil proti mlinu . . .
Obstal je pred vrati. Blisk je razsvetlil vas. Stisnil se je k zi^ du in čakal. Mlin ni mlel. Tiho in temno je bilo v njem. Zazdelo se mu je, da teče črn peg proti njemu. Nagnil se je nad vrata* in potrkal. Nihče se ni oglasil. To ga je ujezilo, s silo je začel tresti vrata in je zavpil:
"Igna, odpri mi!"
Vrata so se odprla in se potem, ko je Bosilko vstopil, zopet zaklenila.
"Hudo je tema!"
"Rajši s^m v mraku, Bosilko!"
Ujela je njegovo roko in ga popeljala s seboj. V slepi sobici toliko da je mežikala leščerba. Igna je odprla skrinjo, vzela iz nje srebrno ovratnico, jo pokazala Bosilku.
"Tole je tvoje darilo. To noč se bom z njim okitila. Poglej, kaj se mi ne poda dobro? Med vsemi darili, ki jih imam, mi je tvoje najljubše."
Bosilko jo j# objel.
"Igna, bodi moja žena!"
"Kaj nisem tvoja, kaj bi še hotel drugega?"
"Hočem, da si v moji hiši!" ,
Odrinila ga je od sebe in sedla na skrinjo. ,
"Cemu se ti tako, mudi, saj nisi že tako star?"	V
The IVIA.'V Company's
SKORO NEVERJETNA
razprodaja kožuhov fine kakovosti $
228
poleg fad. davka

'f ■

20 Hollander Northern Back Muskrats
6	Dyed China Mink Sukenj
7	Natural Gray Squirrel Sukenj
8	Gray Persian Lamb Sukenj
22 Black-dyed Persian Lamb Sukenj 4 Sheared Beaver Suknje 8 So. American Spotted Cat Sukenj 2 Alaska Seal (Suknji (Rjave)
15 Natural Silver and Jersey Muskrats 6 Sable and Mink-dyed Squirrels 8 Silver-dyed Blue Muskrat Sukenj 4 Gray Indian Lamb Suknje
t
6 Silver Fox Knee-Length Sukenj 4 Chinese Gray Kidskin Suknje
Prav gotovo je, da tak dogodek privabi "nagnjene kupiti za prihodnje leto." Zato pa pričakujemo, da se bo mnogo žen požurilo za te nenavadne nakupe, ko bodo imele v vidiku prihodnjo sezono. Ker je natančno samo 120 teh posebnosti, in nešteto Clevelandčank se bo želelo ostali del te zime veseliti se njih toploto in krasoto, bodo morda pošlje že zgodaj zutraj. To je opomin, da pridete semkaj zgodaj!
Imamo vse mere leda ne v vseh vrstah
"Zato, ker ne morem živeti brez "tebe!"
"Tudi jaz ne morem brez tebe, toda lepše je takole na tihem."
"Lepo je, toda samo za nekaj časa."
"Vedno bo lepo, Bosilko!"
Šlo je čez polnoč. Igna ga je silila, naj gre. Poprosil jo je:
"Pojdi z menoj, daj besedo!"
"Zopet začenjaš?"
"Hočem te za ženo — nočem da bi tudi drugi hodili okoli tebe!"
"Neumno govoriš!"
"Malo premiselna bodi, pa ti ne bom tako govoril!"
VKer si tak, vedi, da ne bop nikoli tvoja žena."
Bosilko je planil, zapretil ji je:
"Tako torej? Potem se pripravi!"
Igna se je zjezila, odrinila ga je z roko,
"Pojdi in ne prihajaj več! Ce si ponorel in se hočeš ženiti, potem pojdi, poišči si primerno! Ti nisi mož zame!"
Izgubil je oblast nad seboj, pograbil jo je za roke, močno jo je potegnil in zavpil:
(Dalje prihodnjič)
Slovenska mladina je gradila, obnavljala in elektrificirala
Pri regulaciji Pesnice je od 11. julija do 30. avgusta delalo sedem mladinskih brigad, to je skupno 1,500 mladincev in mladink. Opravili so 219,750 delov-, nih ur. Zregulirali so 1,500 metrov struge in obvarovali pred poplavami 5,000 oralov plodne zemlje.
Na progi Otovec-Bubnjarci je delalo 608 mladincev in mladink. Delali so od 3. julija do 8. septembra in obnovili vseh ^0 kilometrov porušene proge. Samo železniški direkciji so s svojim delom prihranili 1,108,464 dinarjev vrednosti obnovljene proge za naše gospodarstvo v bodočnosti pa je tohkšna, da jo je nemogoče oceniti v številkah.
V Preserje-Borovnico je Ljudska mladina Slovenije poslala tri ljubljanske brigade s 610 mladinci, ki so pri gradnji proge opravile za več kot en milijon dinarjev pomožnih in gradbenih del. Danes sta tam na delu spet dve brigadi.
Na cesti Podamreka-Vrhnika je poleg ljubljanskih delala tudi tržaška brigada, ki je dobila časten naziv udarne brigade.
Tudi mladina, ki je delala na cesti Ljubljana-Ježica je častno izpolnila svojo nalogo. Kljub šibkosti mladine je imela brigada 14 pohvaljenih in sedem udarnikov.
Bloško planoto je elektrifici-ralo 50 študentov-elektrotehni-koy iz Ljubljane, 30 vajencev DESa in 10 drugih mladincev, skupno z bloško mladino. Baker, ki ga je zbrala mladina so v žico pridelali mladinci tovarne bakra v Slovenski Bistrici.
Poleg tega je slovenska mladina sodelovala pri raznih manjših gradbenih in obnovitvenih delfc in med drugim gradila tudi cesto v Mariboru in cesto Negova-Benedikt.^ Primorska mladina je gradila ceste Ajševina-Grgar in cesto v Nemški Rut.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dO' godkih po svetu in doma!
DOHODNINSKI DAVEK
Z veseljem sporočamo našim številnim klijentom, da bomo tudi letos pripravljeni nuditi najboljšo postrežbo pri izpolnjevanju pol za dohodninski davek za leto 1946.
Trgovec ali lastnik posestva bo prav storil ako se bo zglasil v našemu uradu tekom januarja ali februarja.
Naša mnogoletna izkušnja, v katerem času se vedno nahajamo na St. Clair Ave., vam bo na razpblago.
Za dobro in točno ter zanesljivo izpolnjeno polo o dohodninskem davku, pridite k Mr. Marian Mihaljevichu.
Naš urad je odprt vsaki dan od 9. z j. do 7. zv., ob sobotah pa od 9. zj. do 6. zv.
Mihaljevich Bros. Co.
6424 ST. CLAIR AVE.
HE 6152
WATERLOO WALLPAPER
STORE 15404 Waterloo Rd. KE 3648
Polna zaloga stenskega papirja. Imamo izkušen« papir ar je, ki vam napravijo prvovrstno delo. Cene zmerne.
GEO. PANCHUR & SINOVI
16603 WATERLOO RD. KE 2146
Trgovina s stenskim papirjem. NU-Enamel barvami, čopiči, potrebščinami za papiranje, čiščenje podov, itd. Papiramo in barvamo sobe znotraj.
Gradimo in predelujem hiše,
stanovanja in trgovske
prostore Zanesljivo In točno delo. Cene zmerne Dam brezplačno proračun. Se priporočam
FRANK JANŠA
5715 Prosser Ave. EX 2503
PrijateFs Lekarna
ST. CLAm AVK. VOOAI. E. M ST.
PRESCRIPTION SPEOIAUSTa ENdloott 4212 ZastonJL pripeljemo na dom
DomaČi mali oglasnik
GOSTILNA
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. ENdicott 9779 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vii^o in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 zjutraj
GAY INN
Prank In Emily Švigal 6933 ST. CLAIR AVE.
Fine ptTO, vino In žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas.
KESERICH TAVERN
Nick & John Keserich, lastnika 6507 ST. CLAIR AVE.
NAJBOLJŠA PIJAČA — VINO PIVO IN ŽGANJE IN PRIGRIZEK. Se priporočamo za naklonjenost
DANICA'S CAPE
Vogal E. 169 St. in Grovewood Ave.
Danica In Joe Hrvatin
Priporočamo se za obisk. Fina pijača In prijetna družba.
FRANCES CAFE 317 East 200th St.
vogal Fuller Ave.
Odprto do 2.30 ure zjutraj
Tinko in Frances Udovich vam postrežeta z najboljšo pijačo (n prigrizkom. Vsako soboto igra godba.
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
f derete Jflorižtž
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195
Imamo še nekaj pravih nagclnov in več vrst vrtnic.
CVETLICE ZA VSE PRILIKE
Park View Florist
J. J. Stare, lastnik 9:20 KINSMAN KD.. Ml 2463
na domu 1C36 NORWOOD RD.. EX 5078 Telegrafi!amo cvetlice po celem svetu
Slovenska cvetličarna
GOSTILNA
Mr. in Mrs. Frank Koplna 481 EAST 152nd ST. ^
Pri nM vam vedno postrežemo z dobrini
XGANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba.
Se priporočamo za naklonjenost
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave
Dobro pivo. žganje in prigrizek ter slastno vino
ENdicott 9359
Odprto od 6. zj. do 2:30 zj.
Thi:ee Corner Cafe
1144 EAST 71st ŠT.
Andy Kavčnik in John Levstik,
lastnika
Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
VICTOR SCHNELLER & MIKE KOCJAN
1297 EAST 55th ST.
Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 2.00 zj. — Se priporočamo za obisk.
Mr. in Mrs. JOE SUSTARSIC
GOSTILNA 5379 St. Clair Ave.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
Adams & UUe
Plumbing and Heating Co.
Imamo boiler je na plin. burnerje na plin in forneze na plin. ter vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
15601 WATERLOO RD. KE 7248
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini,
avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
mi SCHADE ATB, POKUCmS:
ENdicott 0718
RAZNO
JIM OKORN
Slovenski krojač
Čistilnica ženskega in moškega oblačila 6906 ST. CLAIR AVE. EX 6088
POZOR,
HISNl GOSPODARJI!
Kadur potrebujete popravila pri vaSlh poslopjih, pri strehi, žlebovih ali' lurnezih, zglaMlte se pri
LEO LADIBA 1336 E. 5Sth 81. HEndenon 17W
H E R M A N' s TEXACO SERVICE
920 Easl 185th St.—IV 9S68
Popravimo generator]«, starlerje. ' voltage regulacijo, carburetorje, itd.
RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK GLeniAlle S830
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Joe Mrhar, lastnik
Towing, jparw, Batteries, Paintln* Bocl.v Ppnder#
6815 — 31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9361
Muderna sluvenska popravljalnica fR«»»AJAMO TUDI NOVE WILXYS AVTOMOBILE IN TRITKG
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fenderje. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave. - EN. 1633
E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
!ie priporočamo za popravilo In barvanje vafiega avtomobila. Delo točna tn dobro
STRAIN L
ENAKOPRAVNOST
0. februarja 1947
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
I
Kmetica pa še ni nehala "besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo i# čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado za-greble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni grag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene.
Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka no sila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se med tem pričeli umikati že na cesto:
"Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico . . . Fej te bodi ... !"
In kot bi obleka v njgpih rokah pričela smrdeti, jo je v vi sokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev.
Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, po-hojenp |n uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma Izčrpala in da je, že na , koncu, svojih moči, se je z njo . znova zgodila nenadna spre-■ memba. T o je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudofica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnice, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečni-ce. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu:
"Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala . . . ? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil . . . ? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej."
Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudofice pričeli dol-' gočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajo-čih, nesrečnih žen niso bili všečni gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno' početje, so se zdkj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje:
"Kateri gospodar pa še ni imel) svoje dekle , . .
Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene.
Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato, kar se je ravnokar (godilo, je z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi.
"Joj meni nesrečnici . . . . ! Moji otroci, moji otroci . . . ! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila . . . ?"
Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena
napotila proti farovžu . . . '
*
Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo, krčmo. Prišel' je prav za prav ve-drit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja Je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti de narja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil na vadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važ-Ao dejal:
"Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejža in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škomjih, ki te stiskajo kot kleščar."
Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožuh in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril :
"Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti."
V sobi sta bila le dva gosta — že nataknjeni graščak Lože-kar, ki je bil že dva dni z doma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasi la, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj 'oprezoval za župnikom Vire jem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta.
"Hej, kandidat, pojdi no pit!" ga je klical k sebi Ložekar. "Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija."
In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomu ni dajal za pija-
čo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zba-dati z volitvami.
"Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram," mu je skoraj strupeno očital Bunk.
"Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat,'jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini," mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam.
Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal:
"Dva dni še počakajte, pa boste videli ..."
"Kaj bomo videli?" sta silila vanj pivca. Ker sta pbstala pre-vsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo:
"Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?"
Prežvek je bil preprost sirokak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, ma lo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodbčega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno^ ali je bel ali čm kruh. Svoje življenje je 'Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo.
čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti; Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega ispoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk, Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega.
Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bun-ka in Prežveka, spravil v lase.
zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjpem ram in z ravnodušno izjavo:
"Dva dni še počakajmo, pa boste videli
Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom:
"Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek . . . ?"
"Kdaj . . . ?" se je začel hu-dovati Prežvek.
"Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volilne pravice ..."
Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti:
''Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!"
Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel :
"Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni ... "
(Dalje prihodnjič)

Dela za ženske
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki dritžini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Uradniki podr. št. 3 Slov. moške zveze
Uradniki podr. št. 3 Slov. moške zveze so sledeči: Predsednik Chas. Benfevol, podpredsednik John Lukanc, tajnik Martin Va-letich, 15331 Glencoe Rd., tel. KE 6433, blagajnik Andrew Maček, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorni odbor: James Kastelec, Jack Jane in Frank Videmšek. Zastopnik za federacijo S.M.Z. Chas. Benevol, namestnik Frank Videmšek. Za agitatorja in atletiko sta sprejela Andrew Maček in Chas. Benevol.
Sejese vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne v Slov. domu, Holmes Ave., kjer lahko plačate asesment ali pa 24. in 25. v mesecu od 6. do 8. ure, zvečer v spodnji dvorani Slov. doma na Holmes Ave.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
RKO Keith's E. 105th St. Theatre
E. 105th ST. IN EUCLID AVENUE.
"THE RAZOR'S EDGE"
—z Tyrone Power in _--V- - ——--- Gene Tierny—je ime nove slike, ki se jo kaža v našemu fino opremljenemu gledališču.
KRASNE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA
IMAMO POPOLNO ZALOGO OBLEK V MERAH OD 9 DO 44. Tudi lepo zbirko bluz. Sedaj si lahko nabavite fine zimske obleke PO POSEBNIH CENAH.
Odprto dnevno od 10. do 7. razven ob ponedeljkah.
VIOLET'S DRESS SHOPPE	1150 E. 61si Si.
MELTZER CROZIER FLOORING CO.
BENEŠKI ZASTORl
Galvanizirani — Bonderizirani -23"--27 "x645 ^95	27'
Imamo tudi narejene zastore.
14916 St. Clair Ave,
Late iz medenine -36"X64"-5^95
Pripeljemo na dom.
GLenville 6444
WINDSOR CO. 423 Euclid Ave.
ima službo za ženske, KI BI VODILE tRGOVINO Z OBLEKO NA DOMU Tedenska plača provizije.
STENOGRAFINJA
Prijetno delo. 5-dnevni tednik. Tedenska plača. Zglasite se osebno.
RKO RADIO PICTURES 2340 Payne Ave.
KNJIGOVODKINJA
Sundstrand knjigovodstvo; za "Accounts Receivable." Tedenska plača. 5-dnevni tednik—40 ur AMOUR & CO. 3704 Orange Avenue EN 1160
. Victor Radio
se proda za $35; ter električni likalnik za $3. Pokličite po 4. uri popoldne. EN 8039
Bivši vojak in žena-bolničarka ŽELITA DOBITI V NAJEM
STANOVANJE od 3 do 5 sob
ALI HIŠO ZA ENO DRUŽINO, z vsemi udobnostmi, v st. clairski ali euclidski naselbini. Oba sta zaposlena. Kdor ima za oddati naj pokliče HE 5701
Dela za ženske Dela za moške
STENOGRAFKA
shorthand, dictaphone; izurjena, stalno delo; jeklarska družba, blizu Harvard in E. 71 St.
6600 GRANT AVE., MI 4973 Mr. H. J. Darner
TIPKARICA
z znibnjem stenografskega dela in načina rekordiranja produkcijskih pregledov; majhna, progresivna družba; tedenska plača. 5-dnevni tednik. Nahaja se pet minut od Square. HE. 1064.

Dr. I. E. Levy
OPTOMETRIST 7917 St.. Clair Ave. Tel.! EX 1244
PREGLEDA IN UMERI OČALA
HARMONIKE
'vseh vrst slovenske.in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
MARINKO'S BEVERAGES
SADJE IN ZELENJAVA
Pivo — vino — Cordials
/
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.
416 E. 156 St., IV 3170
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
INCOME TAX RETURN
Cenjenemu občinstvu v neznanje, da poleg uradnih notarskih zadev, denarnih pošiljatev in jpaketov v staro domovino, izpolnjujemo tudi listine za dohodninski davek. (INCOME TAX RETURN.)
Ker imamo mnogo let izkušnje, ste lahko u ver jeni, da bo vaša listina za dohodninski davek, po določbah Internal Revenue, pravilno urejena, ako se zglasite v našem uradu, da vam listino uredimo, za kar se vljudno priporočamo.
STEVE F. PIRNAT CO.
6518 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3S00
CLEVELAND 3, OHIO
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošiljatev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•'
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
TIPKARICA
za račune, izurienost na računstvu ni potrebna. Dobra plača, stalno delo z priliko do boliše bodočnosti. THE WEIDEMAN CO.
1222 W. 9th Street MR. DARMSTATTER
DEKLETA ALI ŽENE ZA ZVIJANJE IN INŠPEKCIJO BRISAČ
Izurjenost ni potrebna. V starosti od 18 do 45 let. Plača od ure. 2139 HAMILTON AVE.
"DEKLETA ZA UČENJE"
VAJENKE ZA POWER ŠIVALNE STROJE
Visoka plača od ure in komada Stalno delo v moderni tovarni
KAYNEE CO.
firoadway & Aetna
S+enografinja
Shorthand — Dictaphone
MORA BITI IZURJENA
Stalno delo pri jeklarski družbi blizu Harvard in E. 71 St.
6600 GRANT AVE. MI 4973
MR. H. J. DARNER
TIKPARICA
SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
V starosti od 18-35 let Plača od ure. Prijetna okolica. Polni aii delni čas ANTER BROS. CO. MA 4100
DEKLE
ZA LEKARNO IN PRODAJALNO CIGAR
Izurjena; dobra plača; mora biti čedna. Damo obede in uniforme. ER 2084
Comptometer operotorica
ELECTROMATIC TIPKARICA STENOGRAFINJE
5-dnevni tednik. Tedenska plača.
IRON FIREMAN MFG. COMPANY 3170 W. 106 St.
POMOČNICE ZA
URADNIŠKI " LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 dp 35 lei se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme
COOPERS, SLACK MACHINE OPERATORJI TEŽAKI
Izurjenost ni potrebna Plača od ure
GREIF BROS. COOPERAGE CORP. ^ 1937 Willey Ave.
PRECISION DIE MAKERS >
DOBIJO SLUŽBO
Morajo biti zmožni postaviti last-no delo m imeti znanje v "lamina-tion dies.. Navedite starost in prejšnjo izkušnjo v detajlih. Najboljše delovne in življenjske razmere Stanovanja so na razpolago. Delov-ni.čas je 60 ur tedensko, in čas in pol za nadurno delo ter dvojni čas za nedeljsko delo. Pišite na
MANISTIOUE TOOL & MFG. CO
Box 392 Manistique, Mich.
PUNCH PRESS OPERATORJI
IZURJENI
Prednost imajo stanovalci na zapadni strani mesta; dobra plača od ure in nadurni čas.
DICKEY-GRABLER CO. 10302 Madison Ave.
MOŠKI ALI ŽENSKA
ZA PEKA NA KEKIH
stalno delo — Dobra plača 1782 Coventry Rd.
YEllowslone 8380
DEČKI Z BICIKLI
dobijo primerne službe kot seli; morajo biti od 16 do 18 let stari; delo za polni čas. Plača $26 tedensko, Zglasite se pri Mr. Sander. WESTERN UNION 2040 East 9th Street
OSKRBNIK
48-URNI TEDNIK Plača $150 mesečno. 300 Colonial Arcade
TAPCO
sedaj najema kvalificirane
Tool Makers Engine Lathe operatorje W & S Turret Lathe operatorje Certificirane varilce Automatic Screw Machine operatorje Millwrights
Prosilci morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Dodatna plača za nočni šift. Upo-sljevalne ure od 8. zj. do 5. pop.
Thompson Products, Inc.
23555 Euclid Ave.
Euclid, Ohio
Posluga
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
REFRIGERATION
Inštaliramo in popravimo refrigera-cijsko opremo za gostilne, restavracije, mesnice, delikatesne trgovine, lekarne, itd. Damo proračun.
ARCTIC AIR CO.
115» ADDISION RD., EX 7955
RICKY COFFEE AND TEA SHOP
Standard Theatre Bldg.
811 Prospect SERVIRAMO OBEDE Govorimo poljsko. TEA, CARDS, PALM, CRYSTAL Madame Maskis—Bea Post—Susan MA 0093