Obsfcuranfrvž^TTi V vxe.stn^rn 5VQÌV>
Spadoni (fiafuctnu);,,/7Zi	^
i/X cz memo. "-, rtcipztciri :.„
nc?<T£>£-r, det &jstcz.Ti	^ tem £ ? ~__ ^ ^ ci~ò<=> rz l': t/S aj
Bet osfet-rte nòstro y /■rZni.
Trt x' 7 7~L
r~j ci ć~o
tci/fo deZaS-c	_	______
rtap>U C7rt : „ tfo, p>o trm o s fan e //« òstyo y te t-Uòi-mz/*	V
1RST, v petek dne 18. maja 1906.
Vodovje se noče pomiriti in razburkano valovje se noče ugladiti. Če dr. Tresić in Ricciotti Garibaldi '— ki. sta vse bolj resna moža, nego pa tisti tržaško-slovenski „generali" in „admirali" in tista „barkov-ljanska flota" — če torej dr. Tresić in Ricciotti Garibaldi vržeta kamen v element evropske politike, sta ga vrgla zares in posledice morajo biti resne in trajne . . , Zato se ne more ugladiti voda — in kaka voda ! — pomirjen j a med Latini in Slovani, marveč se mokri element peni, šumi in vrvi dalje in dela vedno veče kolobarje . .. Skoro bomo imeli o tem vprašanju celo literaturo .... legend in pravljic za . ... politične otroke. Razlika je le ta, da iz pravljic, ki jih pripovedujejo stare babe mladim otročičem poleg tople peči, morejo navadno otroci crpiti kakov koristen in zdrav pouk, dočim imajo pravljice, ki jih pripovedujejo dr. Tresić in družba o tistih časih, ko se bosta po obali morja Adrijan-skega, na desni in na levi, prelivala med in mleko latinsko-|slovanskega sporammljenja, to čudno na sebi, da vemo tem manje, čim dalje jih poslušamo..!
Tu mi pa že vse drugače ugaja hi vatska koalicija v Banovini. Nje koncept je jasen, ona ve, kaj hoče, nje koncept je določen : začel* je s tem, kar je za moment najnujneje. Ob sodelovanju „čistih" pometa prav pošteno po saboru — Khuenove ostanke ! In kakov efekt ima to pometanje : če je med tistimi smetmi še kako zdravo zrno, odleta kar samo od sebe na stran — opozicije, med zdravi element. Dobro in zdravo je to ne le za Hrvate, ampak za vseh nas na slovanskem jugu ... Sedaj so začeli tudi naši Slovenci, ki so s pryega nekam za-čujeno gledali in se jim niso mogle privaditi zasp ne oči, umevati, da ni bila ravno neumna misel, ki so jo tako imenovani reški resolucijonaši vrgli med svet .. . Naš Dunaj je tak od nekdaj. Za pametno besedo ima gluha očesa in tudi na dejanja, storjena njemu v* prilog, pozablja kaj rad, ali pa se jih spominja s tem, da udarja tistega, ki mu je
storil dobro____!In nikdo ni občutil tega bolj
krvavo na svoji koži, nego ravno narod hrvatski .. . Za veliko deh) od leta 1848 jim je dal glasovit.ega Raucha in še bolj glasovitega Khuena, ki sta tirala
v ječo sinove njih, ki so v letu 1848 prelivali kri za — Dunaj.
tj
Košček te hrvatske zgodovine smo doživeli tudi mi na tržaškem ozemlju. Tudi naši okoličani, posebno Barkovljani, so nastavljali svoja prsa pred sovražnikom — za Dunaj. Ni je bilo prilike, da ne bi bili povzdigali svojega glasu za ta Dunaj. A ka kovo jim je bilo plačilo ? Dajali se jim Pretise in Rinaldinije, pred malo leti so naši okoličani trumoma in v verigah romali v ječe, na sodnih razpravah radi „deliktov", storjenih iz navdušenja za Dunaj, so jih državni pravdniki zastramovali in pozivali javnost na sovražtvo proti njim ... ! D u naj pa jim usi-' ljuje germanizacijo potem šole in cerkve
To je že tako navada Dunaja, da tepe njih, ki so mu kedaj dobro hoteli in prav so imeli reški resolucijonaši, da so spregovorili odločno besedo temu Dunaju. Kdor noče slušati, naj obču i... !
"V
In zdravo je bilo, kakor kažejo dogodki že sedaj. Primorski Slovani pa naj si vzamejo prepis te najnoveje hrvatske politike v pridno uporabo. Bodo videli, da bo pomagalo tudi pri nas. Če je dr. Ve-nezian slovesno proglasil intransigenco proti nam, pa jo proglasimo tudi mi, a to ne le proti njemu, ampak tudi njej, ki je vedno pomagala Venezianu — proti dunajski politiki. O jaz vem dobro da je ta misel nekaterim Slovencem grozna in da se prekrižavajo trikrat, če jo čujejo ... Ali treba začeti posnemati hrvatsKe izglede, če hočemo, da se kedàj ščisti zrak tudi pri nas.
Če
začnemo rezko govoriti z Dunajem z besedo in dejanjem, bo neizogibno efekt ta, da se skrha marsikateri zob tudi Venezianovi stranki.
Saj so se začeli krhati zobje celo mogočni materi German i ji, kar zelo boli gostobesednega Viljelma, da je v zadnje čase nekam čudno prišel ob besedo. Nič več ni čuti tistega oblastnega impe-ratorskega glasu, ki naj bi po njem plesal ves svet...
Tisti skrhani zobje matere Germanije bole Viljelma in že je napovedal, da s jih pride zdravit na Dunaj. Ta vest pa je našim pangermanom zmešala možgane do kraja, da se popolnoma udajajo optični prevari : ker se Viljelm bliža Dunaju, menijo, da smo se že mi vsi preložili pod prusko pikelhavbo . . Vsenemški poslanec Stein je že sedaj v zbornici poslancev prižigal mornarje, da je kar gromelo Viljelmu v pozdrav in v čast in slavo preslavne dinastije Hohenzollern cev ! Pameten človek bi sicer rekel, da je to naravnost revolucija proti Dunaju . . ., kar pa Dunaja ne bo oviralo, da ne bi prirejal Viljelmu sijajnih vspre-jemov ... Dunaj ima pač svojo logiko, ki ni ravno v soglasju z nauki, ki jih dajajo zgodovinski dogodki.. Dunajski držnvniki so pač taki, da ne pozabljajo le radi na storjene dobrote, če jih je storil Slovan, ampak tudi na pretrpljene hude čase, če jih jim je nakuhal Neslovan.
Kronist.
Samozavest.
G 3f,
Pretirano.
Neki ženska je ukradla pri urarju malo zlato žepno uro za ženske. Urar je to opazil, poklical redarja ter ukazal žensko aretovaii. Ženska se je branila in tako kričala, da se je zbralo na ulici vse polno ljudi. V tem je prišel mimo neki kmet z dežele, ki je prinesel v mesto maslo in jajca. Vprašyl je, zakaj se je zbralo toliko ljudi. Ko so mu dopo-vedali, se je zaničljivo obrnil rekoč : Ti mestni ljudje ti delajo radi take male urice tacega vraga, da bi človek mislil, da je babura vkradla uro v zvoniku!

Iz Sole.
Učitelj : Kdo pozna razun psa še drugo zvesto Žival, ki vedno spremlja človeka ? Vsi : Bolha!
Avtoriteta.
Šef: Kdo je šef, jaz ali vi ? Komi: Vi'
&ef: No torej, potem ne govorite tako neumno.
Policijski komesar : Le, počakajte, jaz vas že naučim ulomljati v prodajalnice !
Tat : Oprostite, gospod komisar, to razumem bolje nego vi !
\SS4s?
Nepoboljšljiv.
—	Miha, Miha, že zopet prihajaš u krčme ?
—	Da, da, draga ženka — vedno pač ne morem biti notri!
,-To pravijo vedno Čas je denar! Jaz imam toliko časa in niti «votinke denarja.
Mladina sama-je reklama.
(O priliki zaključne seje odbora slovenske mladine za prireditev plesa v korist družbe sv. Cirila in Metoda.)
Govori slov. mati, njen sin in hčerka ter slov. narod (ljudstvo).
Mati: Hčerka draga, sinek zlati, Slušajta kaj pravi mati ! „Dokler nam mladina taka V slojih roda se pretaka, Do tedaj se ni nam bati, Da bi nam rasli renegati," Sin: Po njej vzgledu, ljuba mati, Hočem vedno se ravnati; Saj skrbi za nas otroke Bose, gladne goloroke. Hčerka : Tudi knjig od nje dobimo, Da se v šolah izučimo; Dalje črevlje za vso zimo, Za „Božičnico kolače Gorke rute, nove hlače, Rokavice, nogavice, Pomaranče in sladčice, Lepe jopce in igrače, Kruh maslen in franboà —
„Bog vse dobro naj ji da" Narcd: (Ljudstvo). Srčna hvala ti mladina Za izgled in za podporo ; Bog daj mil' mu rodu skoro Zlate dobe, ktere nima ; Tebi pa veselih dni, Tja dopozne starosti!— — To tud' Etarsky želi.
Poznal ga je.

Kdo noče, kmalo izgovor najde.
*
* *
Dober izgovor je bolji nego deyet zagovornikov.
A.:	»Dober dan, prijatelj, posodi mi štiri krone«.
B.	: «Kad bi ti jih dal, ali jaz imam pri sebi le
eno krono". A.: »No, le sem jo daj, potem mi ostaneš dolžan še tri krone ! «
Baron (slugi): Nesi to pismo bankirju Leviju.
Sluga : Ali naj odgovor kar s potoma izmenjam?	_
Avdijenea.
Jakob Pezdirec in Andrej Košiček sta skupno imela v zakupu cesarski trav-nik in sta vsako leto točno plačevala zakupnino. Ker sta v nekem, vročem, suhem poletju nakosila prav malo sena in ola ve, sta prišla na misel, da bi jim cesarska vlada morda kaj popustila od zakupnine, češ, gospodje v glavnem mestu bodo pač tako dobri ter v;celi v pošiev veliko šušo. Premišljevala sta semtertlje, kakšen korak da bi jima bilo treba tozadevno storiti ; pisali nista znala, da bi jima kdo drugi sestavil prošnjo, nista mu pa zaupala Največ sta pričakovala od tega, da se sama osebno predstivita v glavnem mestu cesarskemu namestniku ter sta za to prosila za a v d i-j e n c o. Na določen dan sta torej oblekla najboljšo obleko, ki sča jo imela ter se podata v glavno mesto.
Ker ni btk> od njune vasi do mesta železnice, sta morala hod ti nekoliko ur peš.

V mesto sta prikorakala že nekoliko ur pred avdijerico, in to je bilo dobro, nujno sta namreč potrebovala okrcpčanja za svoje telo, kajti prvič ju je utrudila hoja, in drugič se ju je polastil, ne da bi bila to eden drugemu izpovedala, neki neprijen čut, čim bolj se je približeval čas avdijence.
Ko sta sedela tako v krčmi pri mizi ter ju je
že nekoliko razgrela vinska kapljica, je dejal Pez-direc : Ti, Drtjče, ako greš ti sam na avdijenco, ti takoj plačam liter vina". — »Naj pa bo", je odvrnil Andrej. Ko sta izpila liter vina, je pričel Ko.šiček : „Ti, Jakob, če greš ti zame, ti plačam tudi jaz
rti
»No, je že prav, grem pa sam !» Toda dolgo ni ostalo pri tem, in ko sta spila tudi ta liter, je Pez-direc ponudil Andreju kar »Štefana«, ako prevzame sam breme neprijetne jima avdijence.
Andrej je bil s tem predlogom zadovoljen. »Štefan« je bil kmalo prazen, toda predno se mu je videlo dno je od svoje strani ponudil Pezdircu dru-zega »Štefana", ako bi hotel iti sam na avdijenco. Tako je šlo naprej, sledilo je še par »Štefanov« in slednjič sta oba kmeta obležala pijana pod mizo.
Ura avdijenee je že davno minula in ko sta Jakob Pezdirc in Andrej Količek drugega dne prišla zopet k sebi, sta rekla eden proti drugemu : »Kdo ve, če bi bilo kaj pomagalo — bolje je, da plačava zakupnino, kakor doslej! Taka a v d i j e n c a je vendar prokleto draga stvar!«
V trgovčevi pisarni.
Šef: Kdo telefonira? Komi : Milostiva. Šef : Kaj hoče !
Komi : Slišal sem le eno beseuo. Šef: Kaj? Komi : Osel !
Šef : Pojdi preč, to se tiče mene.

Kdor ne misli plačati se ne puli za ceno.
*
* *
za liter". Da se ne pokaže malodusnim. se je Pezdirec moral delati, kakor da ne mara nič zaLo ter je rekel:

Cvetke
iz govora dra. Sušteršič a na shodu Slovenske ljudske stranke" v Vipavi, dne 13. maja 1906.
/tC*> o	^ /f
\ iz „Slovenca" a Marko Blažev iz Vipave.
„. . . . Rekel sem, da se je v zadnjih štirih letih veliko izpremenilo, nekaj se pa ni spremenilo : naši 1 i-b e r a 1 c i, postali so še bolj hudobni, še bolj neumni, kot so bili še pred štirimi leti" Edino to je, da jih je nekoliko — manj." ....
„.......Naj povem še to, da se je pokazal
na Dunaju znani disciplinirani notar Planian in glasoval zato, da bi mrliče s e ž i g a 1 i. Će ima Plantan tako veselje za sežiganje, naj bi se ga zavilo v plašč njegovih discipliniranih aktov, potem pa vse skupaj zažgalo, da zgine spomin tegji poslanca z žalostno postavo in dolgo brado.....u
„... To je liberalna inteligenca, ki pravi, da je kmet neumen, liberalci pa silno k u 11 š t n i - kadar pa je treba kaj povedati, pa druzega ne v*, kakor vpiti „žlindra?" To zna največi osel, če bi pa vedel zakaj se gre, bi pa še tega ne rekel....."
.... (Neki slaboumni liberalec z Erzelja zakliče: To sti obe stranki storili!) Dr. Sušteršič: „Kdo je pa to?" Klici : „Neki slaboumnež!" Dr. Sušteršič : „Tudi ta je pravi liberalec. Kar je slaboumnih na Kranjskem, so vsili-beralne stranke,"') .....
. . . (Okolo liberalcev, ki so izzivali, še vedno ni miru Nakrat zagrabijo kmetje liberalnega izzivača. Dr. Sušteršič kliče : „Pustite norca!" Ljudje kličejo : Ne, ven žnim ! Nakrat liberalec frči skozi ljudske vrste na cesto. Dr. Sušteršič: >To meni najbolj do pade, da ljudstvosamonapravi red. Tako bo tudi povsod na Kranjskem").
„Mi zahtevamo svobodo za cerkev, damo pa svobodo tudi liberalcem za njihove oslarije ..."
„Takemu človeku so podobne naše liberalne žlindre ! . . .
„Kdor se po teh dogodkih še dru ".i z liberalci, je ali b e b e c, ali izdajalec svojega kmečkega stanu1' ....
„Vsakega tržana vipavskega vprašamo : Kako more odslej še marširati z liberalno stranko, ki mu. je požrla boljšo volilno pravo, kot jo je imel doslej ! Vsak, ki gre z liberalno stranko, je izdajalec svojega trga !"
* *
Replika >Slov. Naroda *
„Na shodu (v Vipavi) je govoril samo dr. Sušteršič. Kadar govori ta človek, ve vsakdo, pri čem da je. Kar dr. Sušteršič diha je smrad, kar govori je laž in podlost, kar dela, je sleparstvo in lopovstvo. To potrjuje vsaka beseda, ki jo je dr. Sušteršič izgovoril na shodu v Vipavi. Stvarnega ni povedal čisto nič, zato pa psoval, kar se je dalo, lagal po ciganski in zavijal po jezuitski . . . .".
„Kar je dr. Sušteršič govoril, je bilo vse podlo in i n f a mn o, kar se pri njem pač o sebi razume . . . vse je bilo samo nizkotno hujskanje . . . '
„Slov. Narod" 16. maja 1906.

„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST — Piazza Caserma àt. 2 (v astni hiši) -- TR8T
Telefon 952.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 °/0. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5"/» '/«>
na menjice po 6 °/0, na zastave po 5'/i °/o-Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno liruniliiični raèun 815.004.
V nočicah tihih v mojih uzdiliih mi je temnelo nebo, zdaj pa objemlje me sreča tebe ljubeča žijem sladko.
Levln Ki rilo v.

Neka vdova je dala napisati na grob svojega moža nastopne besede r „Življenje je san, san mojega moža je bil žal mnogo prekratek".
tremi leti na c^sar^ki cesii oropal vistega kramarja s Tankega vrha ; sedaj je prišel iz Gradiške ; bodi prijazna ž njim, on je dober pivec, midva morava biti ž njim kolegijalna!
Izpred sodišča.
Sodnik : Dokazano je, da ste vaši ženi vrgel krožnik v glavo, kako je sploh možno, storiti tako surovost ?
Delavec : Gospod sodnik, poznate mojo ženo ? Sodnik : Ne !
Delavec : Torej, ne govorite !
Inteligenten rekrut
Podčastnik je podučeval rekruta Janeza Pistot-nika, kako da se mu je vesti na straži. Ce kdo prihaja, ima straža zakričati : ,,Kdo tu" ? Ako ni nobenega odgovora, mora straža „dati ogenj",- — Ko je šel Janez prvikrat na stražo, se je* hotel podčastnik prepričati o točni službi ter je korakal mimo Janeza. „Kdo tu" ? je zavpil Janez na vse grlo. Podčastnik ni dal odgovora Nato je Janez takoj prižgal žigico ter jo podal osupnenemu podčastniku.
Sreča človeka kmalo prestroji.
— *
* *
Moder in srečen, kdor drugih nesrečo nase obrne.
Blagajna varna proti vlomu
Kmet : Kaj pa je to ?
Prodajalec iLarin: To je nov izum, blagajna, ki je varna proti vlomu !
Kmet: Steklena ormarića? Prodajalec : Prav zato. To je zelo praktično, tu vidi tat precej, da ni nič notri!"
Uredništvo »škrata ulica Giorgio Galatti štev. 18. (Narodni dom).
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na Upravo „Škrata", ki se nahaja tudi v „Narodnem domu" :
Odgovorni urednik LUDVIK GERŽINA.
Izdaja in tiska tiskarna »EDINOST« v Trstu.
je*	50 v vaino časnikarstvo
^SLlHctLo Rusijo
in h a k o je Rustja t/ resni ci /