Leto Celovec, 30. jnlija 1948 Številka 31 POLOŽAJ V BERLINU: aioovori - , pritisk - ne! Podonavska konferenca 31. julija se prične v Beogradu konferen* ca o ureditvi podonavske plovbe in s tem trgovinskega prometa na tej središčni ev* ropski reki. Ko je pred tedni Rusija dala pristanek za to konferenco, so mnogi videli v tem prvi ruski »da« in prvi znak, da utegne sčasoma vendarle priti do gospo» darskega sodelovanja med vzhodom in za= padom, kar bi tudi politične in ideološke napetosti v Evropi ublažilo. Ker je tokrat Beograd kraj, kjer se bo vršila ta konfe» renca, bo ta z ozirom na zadnje dogodke še posebno zanimiva. Donava je po prvi svetovni vojni postala izredno važna prometna žila, kajti po raz» padu monarhije se je ob njenih obalah stiskala skupina držav naslednic, ki je bila med seboj povezana le s slabo in novim mejam ne več zadostno železniško mrežo. Višek prometa je bil dosežen leta 1936., ko so prevozili po Donavi 7 in pol milijona me» trških ton blaga. Avstrija in Nemčija sta vzhodnim državam dobavljali predvsem stroje in kemikalije, v zameno pa sta uva» žali poljedelske proizvode. Danes sicer vzhodnoevropske države bolj ko kdaj prej streme po lastni industrijalizaciji, vendar so jim prav na tej poti neobhodno potreb» ne surovine in stroji. Po driigi sveto,ni vojni - je '{k''.- '•ua,bka trgovina skoraj popolnoma zastala. Pred vojno je podonavska trgovska plovba raz» polagala z okrog 3500 ladij. Od teh ladij pa jih je 300 plulo pod zastavami držav, ki sploh niso mejile na to reko. Vojni dogodki so število ladij na Donavi zmanjšali na 2500, od katerih jih je skoraj tri četrtine v donavskih vodah vzhodnih držav. Vse te številke same že dovolj zgovorno pričajo o veliki važnosti, ki jo ima Donava za srednjo in jugovzhodno Evropo. Leta 1946. je bila na Dunaju konferenca, na kateri so načeli vprašanje svobodne tr» govine po Donavi. Toda zavezniki niso prišli do soglasja. Rusi niso hoteli popustiti. Bili so tudi proti temu, da bi se konferen» ce udeležila Avstrija, čeprav je obdonavska država, ker z njo še ni sklenjena mirovna pogodba. Na predstoječi konferenci v Beo« gradu pa bo po svojem opazovalcu zasto» pana tudi Avstrija. Težko je biti optimist glede izida beo» grajskih razgovorov. Položaj v Evropi je že tak, da so dvomi upravičeni. Pri vsem tem pa vendarle ne smemo pozabiti, da imajo tudi vzhodne države velik interes na obnovitvi podonavskih trgovskih zvez in bodo skušale s tem svojim stališčem tudi prodreti. Vprašanje je, kaj bo rekla Rusija, za katero pa je donavski problem v prvi vrsti le političnega pomena. Beograd, oziroma jugoslovanska vlada bo tako imela julija kar dovolj zanimivih prireditev. Po zasedanju V. kongresa K. P. Jugoslavije, ki je nasprotstva med komu» nistično stranko Jugoslavije in ostalimi strankami v vzhodnem bloku le še poglobil, pridejo torej v to nekdanje središče Komin» forma delegati velesil in srednje» ter ju» govzhodnih evropskih držav, ki si bodo najprej seveda ogledali, kako novi Beograd izgleda, še bolj pa jih bo zanimalo, kakšno stališče bo jugoslovanska delegacija zavze» la na konferenci: ali bo v vsakem pogledu sledila Rusom, oziroma, ali bodo nns» prostva, ki so nedavno izbruhnila, našla svoj odmev žu tukaj? Slednje ni posebno Verjetno, čeprav so razni glasovi z beograj» skega kongresa KPJ napovedali iskanje tr» govskih stikov z zapadom. Kljub očitni gospodarski nujnosti zopet» ne otvoritve svobodne plovbe po Donavi pa bodo vlade vzhodnih držav na to vprašanje gledale skoraj gotovo iz političnega sta» lišča. Ameriško stališče je nedavno povedal zu» nanji minister Marshall z besedami: »Ta važna evropska vodna pot nudi na» rodom vzhodne in zahodne Evrope v nor» Položaj v Berlinu je bil včeraj isti kakor prejšnje dni. V 24 urah so zavezniška le» tala napravila 235 poletov. Zavezniki so mnenja, da so v Berlinu z isto pravico ka» kor Sovjeti. Da bi rešili svet tragedije nove vojne, so zavezniki pristali na razgovor in poskušajo urediti položaj v Berlinu diplo» matskim potom. Toda nikdar ne bodo pri» stali na nasilno dejanje od strani Sovjetov. Leta 1945 je bil med vsemi zavezniki dose» žen sporazum, da ima vsak zaveznik popol» no pravico nabaviti vse potrebno za svojo cono v Berlinu iz lastne cone v Nemčiji. Sovjeti so sedaj ta. sporazum prekršili s tem, da so objavili blokado Berlina. Zavez» niki prometa po zraku ne bodo zmanjšali, ampak nasprotno: v bodočih dneh ga bedo povečali. Amerikanci so že začeli zato gra» diti na svojem področju v Berlinu novo le» tališče. Sovjeti so ponudili, da bodo od 1. av= gusta naprej prehranjevali iz svoje nemške zasedbene cone ves Berlin in bodo pripe» ijaU 100.000 ton žita Toda to pom’übp Jugoslavija naj preneha z zahtevami po izročitvah V ponedeljek je v britanskem parlamentu izjavil podtajnik za zunanje zadeve, g. Mayhew, da Velika Britanija ne bo več upoštevala zahtev po izročitvi jugoslovan» skih državljanov, ki so obtoženi s strani ju» goslovanske vlade kolaboracijonizma. May* hew je izjavil: »Zdi se nam, da je že čas, da se s tem preneha in smo o tem obvestili jugoslovansko vlado.« Po koncu vojne je jugoslovanska vlada zahtevala od Velike Britanije 1800 izroči» tev, od katerih naj hi bilo 400 v britanski coni. Britanske oblasti so vsak slučaj preiskale in so na podlagi ugotovitev krivde izročile 50 oseb. Jasno je, da sedaj, tri leta po koncu voj» ne, ni več mogoče nadaljevati s preiska» vami in Velika Britanija bo sedaj proučila še enkrat 19 slučajev, pri katerih izgleda, da gre za prave vojne zločince. Imena teh 19 oseb bodo objavili. G. Blackburn je pozdravil izjavo g. May» hewa in ga zaprosil, naj navede vsaj eno ime od teh 19, da bi mogli imeti vsaj malo pojma o njihovi krivdi. G. Mayhew je od» govoril, da je najbolj znan Pavelič. (Reuter) malnih razmerah javni pripomoček za trgo» vanje. Svobodna in dostopna plovba po Do» navi nudi dobre posledice obsežnejše trgo» vine in je v resnici stvarno potrebna vse» mu evropskemu ljudstvu v njegovem vsak» danjem življenju.« Kakor so te besede resnične, tako pa je tudi resnično, da si sedanji režimi v vzhod» ni Evropi bolj malo žele »svobodne in do» stopne« plovbe po Donavi in to iz raz umi ji» vih razlogov. Če so na" Simmerinškem mo» stu na Dunaju in povsod tam, kjer se za» čenja takoimenovani železni zastor, v ve» Ijavi ukrepi, spričo katerih je komaj mo» goče govoriti o kaki svobodni trgovini, po» tem je komaj verjetno, da bi se na Donavi kaj spremenilo, kar se tega tiče. Dejstvo je, da je ločitev vzhodne Evrope od ostale Evrope umetni proces, ki je v škodo obema polovicama^. Podonavska konferenca pa bo verjetno spet forum, kjer se bodo kresale iskre in če »se bodo tresle gore, se bo v najboljšem slučaju izlegla miš«. F. smatrajo za politični manever in nihče ne verjame, da bi Sovjeti od 1. avgusta to tudi izvajali. Ameriški general Clay je po povratku iz Amerike na tiskovni konferenci v Berlinu izjavil, da so Zedinjene države pripravljene pogajati se s Sovjeti glede Berlina, nikdar pa ne bodo pristale na nasilje. V Berlinu gradijo tretje letališče za pri» mer, da bi se povečalo število letal, ki vrši» jo polete radi prevoza živil. Zastopnik berlinskega župana je odsta* vil upravnika berlinske policije Paula Markgraf a, ker ni izpolnjeval naloženih mu dolžnosti. Toda Sovjeti odstavitve niso priznali in podpirajo Markgrafa. Tako ima Berlin sedaj dva načelnika policije. Sovjeti so zavrnili britanski protest, v katerem so Angleži protestirali proti akro» batičnim vajam ruskih letal nad britanskim letališčem Gatow. Britanski vojaški poveljnik Berlina ge» neral Robertson je odpotoval v London, kjer razpravljajo o položaju v Berlinu. Zavezniški,- letala letajo v nezmanjšanem obsegu. V torek je prepeljalo 288 letal 1628 ton hrane. Iz Frankfurta poročajo, da je prekinjena vsaka zveza med vzhodno in zahodno cono Nemčije. Zavezniške oblasti pravijo, da so ti ukrepi samo začasni zaradi tehničnih razlogov. Po mnenju poučenih krogov stojimo pred odločilnim obdobjem v razvoju berlinske V torek je predsednik Truman na izredni seji kongresa predložil nov načrt za izbolj» sanje življenskih pogojev in proti zvišanju cen ter proti inflaciji. Načrt obsega osem točk. Predsednik Truman je zahteval tudi kre» dit v znesku 65 milijonov dolarjev za zgra» ditev doma za Združene narode v New Yorku. Prav tako je predlagal, da se zviša kvota za preseljene osebe od 200.000 na 400.000 beguncev in to v teku štirih in ne Tito želi trgovinske odnošaje Maršal Tito je imel v nedeljo razgovore z bivšim guvernerjem Kalifornije Alsonom in mu rekel, da je Jugoslavija pripravljena zaključiti trgovinske pogodbe z Zedinjeni» mi državami. Te pogodbe pa bi bile čisto gospodarskega in ne politične narave. Glavni ravnatelj prehranjevalne in po» Ijedelske organizacije (FAO) Norris E. Dodd je izjavil, da se FAO trudi na vse na» čine, da bi olajšala svetovno prehranbeno krizo. Dodd, ki je bil svoj čas ameriški podtaj» nik za poljedelstvo, je poudaril, da je la» kota glavni vzrok vojn ter da lahko FAO veliko pripomore k dosegi trajnega miru s tem, da pobija lakoto. Dodd je začrtal temno sliko svetovnega prehranbenega položaja. Glede vesti o po» večanju proizvodnje v Evropi ter dobre že» tve v Združenih državah je dejal, da hi lahko te vesti nekatere zapeljale, da bi mi» slili, da je kriza že skoro rešena, v resnici krize, ker zna priti do ločenih policijskih ravnateljstev za zapadne predele in vzhodne predele Berlina. V zvezi s tem je zanimivo tudi poročilo, češ da je prispel v Berlin naslednik maršala Sokolovskega, maršal Rokosovski. ❖ Trije zavezniški vojaški guvernerji Nem» čije in 11 nemških predstavnikov se je spo» razumelo, da bodo objavili zedinjenje vseh treh con Nemčije. O tem je bila objavljena uradna izjava, ki pravi, da bo stopil ta spo» razum takoj v veljavo. Prav tako je bilo sklenjeno, da bo skli» cana nemška ustavodajna skupščina. Volit« Ve za to skupščino bodo začele 1. sep» tembra. ________ PrafttMft Human optimist Predsednik Truman je na tiskovni konfe» renči v četrtek, 22. julija rekel, da obstaja po njegovem mišljenju sedaj najboljše upanje za mir. Podprl je izjavo zunanjega ministra Marshalla, češ da Amerika odločno odbija vsak poizkus nasilja, da pa rada pristane na to, da se izkoristi vsaka možnost za re» šitev berlinske krize. General Clay, ki je prišel iz Berlina, je imel potem pogovor s predsednikom Tru» manom. dveh let, kakor je bilo prvotno odobreno. Kandidat republikanske stranke Dewey je po razgovoru z generalom Eisenhower» jem izjavil, da se popolnoma strinja z vlad» no politiko glede Berlina. Mednarodni pregled atomske dejavnosii na svetu Organizacija Združenih narodov je po» vabila vse vlade članice, naj pošljejo poro» čila za prvi mednarodni pregled atomske dejavnosti na svetu. Ti podatki bodo služili za temelj razgo» voroin ko bodo prihodnjo jesen proučevali vprašanje nadzorstva nad atomsko silo v Glavni skupščini in bodo istočasno pokazali svetovno važnost vprašanja atomske ener» gije. pa, če gledamo v bodočnost, postaja pro» blem vedno težji. Glavni ravnatelj FAO je nato pojasnil ta svoja predvidevanja re» koč ,da se je prebivalstvo na svetu v osmih letih in to od leta 1938 pa do 1946 pove» čalo za 6%, to je za 130 milijonov oseb, in še vedno narašča. Dodd je izjavil tudi, da FAO namerava pospeševati razvoj področij, kjer je treba modernizirati in povečati proizvodnjo, na» dalje izboljšati razdeljevanje živil, pospe» ševati mednarodne sestanke izvedencev, da bi razpravljali o prehranbenih problemih ter o načrtih za izvedbo istih, ter končno prilagoditi delovanje drugih organicij na prehranbenem in poljedelskem področju. Izredno zasedanje ameriškega kongresa Resnost svetovnega prehranjevalnega položaja Odprto pismo petemu kongresu kom. partije Jugoslavije Vsem komunistom federativne narodne republike Jugoslavije BOLGARIJA Bolgarski komunistični list »Rabotni« češko Selo« poroča, da je bolgarska komu» nistična stranka napovedala celo vrsto ukrepov, da bi ohranila stranko pred zrno» tami in slabostmi, katerih obtožuje Komin» form jugoslovanske komuniste. Bolgarska komunistična stranka ni imela kongresa že štiri leta, odkar je na oblasti. Zato je cen« tralni komite napovedal strankin kongres, ki bo dne 30 julija. Program kongresa je spraviti stranko na linijo, ki jo zavzema Kominform do marksističnodeninističnega nauka. Program napoveduje poostritev dis» cipline v stranki, čiščenje nezaželenih čla» nov in razne druge ukrepe. Dimitrov je očital jugoslovanskemu ko« munističnemu vodstvu nacionalistično, pro« timarksistično in protisovjetsko politiko glede Macedonije. Rekel je, da so jugoslo« vanski in macedonski voditelji večkrat kršili jugoslovansko«boligarski sporazum o Macedoniji. Na ta način je prvič prodrlo V javnost sporočilo, da sta se lansko leto maršal Tito in bolgarski predsednik Di» mitrov na Bledu sporazumela o razdelitvi Balkana, o ustanovitvi posebne macedon« ske države in o tem, da bo Jugoslavija vrnila Bolgariji majhen obmejni pas, ki ga je dobila po versaillski mirovni pogodbi. Po tem sporazumu bi dobila Jugoslavija v okviru južnoslovanske federacije mace« donski okraj Pirin, ki leži v zahodni Bolga» riji. Do formalne ustanovitve te federacije bi omenjeni predeli ostali pod dosedanjo suverenostjo s kulturno avtonomijo. Zdaj je centralni komite bolgarske komunistične stranke obdolžil Jugoslavijo, da je v Pirinu ustanovila nekako »državo v državi« na bolgarskem ozemlju in da dobivajo jugo« slovanski macedonski agenti navodila iz Ju« goslavije ter hujskajo ljudstvo proti Bol» gariji. SOVJETSKA ZVEZA Prezidij vrhovnega sovjeta je izdal dne 14. julija dekret za povečanje davkov na dohodke, ki jih imajo kmetje iz svoje za» sebne lastnine, kakor tudi na zasebne do« hodke, ki jih dobivajo kmetje iz zadrug. Ta davek je pov'tan po pogresiv ‘ lestvici in sicer od 3 do 2ekret ome omenjeni davek r 'višali zato, k seb.ni dohodki knielov’ zadruga?j. večji. Tisti, ki so bili doslej te, oproščeni ,bodo morali po novi ui čati polovico davka. Ta nova ureuba je posledica preusmerjene sovjetske politike do kmetov. Sovjetski tisk je zadnje čase vedno ostreje kritiziral kmete, da so posve» čali preveč pažnje tistemu koščku zemlje, ki jo je lahko vsak imei in so zato premalo vestno izpolnjevali '««oje dolžnosti na ko» lektivnih kmetijah (kolhozih). Pripomniti je treba, da je v Sovjetski zvez; dovoljeno, da ima kmet majhen ko» šček zemlje, eno kravo in nekaj perutnine. Prav tako sme tudi razpolagati z zasluž» kom svojega zasebnega dela. Z novim dav* kom sta urejena ravno ta njegov zasebni zaslužek in imovina. Oblasti pričakujejo, da bo sovjetski kmet odslej posvečal več pozornosti delu na kolektivni osnovi. Sovjetska zveza je praznovala v nedeljo dan sovjetskega letalstva. Ogromne mno* žice ljudi so se zbrale na letališču Tušino, kjer so predvajali ob navzočnosti genersli* sima Stalina zračne akrobacije in prikazali nova ruska letala. ZDRUŽENE DRŽAVE Dvanajst voditeljev ameriške komuni» stične partije so obtožili konspiracije z na* menom, da bi ti s silo vrgli vlado Združe* nih držav. Šest obtožencev, ki so jih aretirali v New Yorku, so izpustili potem, ko je vsak* do položil pet tisoč dolarjev kavcije. Izro* ceni so bili v varstvo svojih pravnih zastep» nikov. Na svobodi bodo ostali, dokler bo trajal proces. En član te skupine je bil aretiran v Det» roitu v državi Michigan. Izdali so zaporna povelja za ostalih pet obtožencev. Obtožnica trdi med drugim, da so obto» ženci od prvega aprila 1945 pa do danes pod takozvano komunistično partijo Zdru» Ženih držav organizirali obširno skupino ljudi, da bi z nasiljem vrgli in uničili ame» riško vlado. Obtoženci so poleg tega vede in prostovoljno širili nauk, po katerem je uničenje ameriške vlade z nasiljem dolžnost in potreba. Na podlagi zakona je najvišja predvidena kazen 10 let zapora in 10.000 dolarjev globe za vse ko točko obtožbe. Sodnik je določil 23. avgust kot datum prve razprave. Z ozirom na težke obtožbe komunističnih voditeljev je zagotovil bra* nilcem, da bodo obtoženci uživali vse ko* risti, ki jih daje ameriški pravni postopek. Obtoženci niso priznali krivde. VELIKA BRITANIJA V London je prispel dr. Otokar Ma= chotka, ustanovitelj šole za politiko in sociologijo v Pragi. Iz Češkoslovaške je po* begnil s svojo družino. Ko je poizkušal po» begniti preko meje, je videl, kaao so us tre* lili dva druga begunca. Njegov starejši sin, 12=letni Pavel je med begom zašel in mu je šele po 12 urah uspelo prekoračiti mejo, nakar je poiskal svoje starše, ki so bili med tem prišli že v Nemčijo. FRANCIJA Novi francoski ministrski predsednik Andre Marie je sestavil novo vlado, v ka* teri je 18 ministrov in 17 državnih tajni* kov. Ta vlada je ena izmed najobširnejših po vojni. Zunanji minister v novi vladi je postal Robert Schuman, notranji minister pa Jules Moch. MADŽARSKA Na Madžarskem se razvija vedno moč* neje boj med kmeti in komunistično par* tijo. Dnevno poroča vladni tisk na Madžar* skem o masovnih aretacijah kmetov in uradnikov v poljedeljstvu. Vlada je zapo» vedala likvidacijo kulakov. Pod smrtno kaz* nijo je prepovedano zasebno mlatiti žito. 21. julija se je pričel v dvorani bivšega kraljevskega dvorca v Beogradu peti kon* greš jugoslovanske komunistične partije. V govoru, ki je trajal 8 ur, je maršal Tito zavrgel obtožbe Kominforma napram njemu in Centralnemu odboru jugoslovan* ske komunistične partije. Ko je otvoril ta kongres v dvorani, ki je zavarovana z močno vojaško stražo, je mar* šal Tito obtožil Kominform, da je »pozval jugoslovanske narode k državljanski voj» ni.« Nadalje je izjavil Tito, da je obtožba, češ da se je pričela jugoslovanska partija J Sovjetske zveze in ljudskih ■ J UgOSla. ■-ju oO clu—.1. i si «„cUIlax E/uIU reakcionarji zaradi našega trdnega položa* ja,« je izjavil Tito. »Če smo poizkušali so* delovati z drugimi državami, smo delali to, ker smo mislili, da bomo na ta način utrdili svetovni mir. Nikdar pa nismo prekršili na* čel marksizma ali lojalnosti napram našim prijateljem.« Maršal Tito je obljubil, da bo storil vse, da zboljša odnošaje s Sovjetsko zvezo. To» da jugoslovanska politika bo ostala taka kot je bila, in to na tak način, da bo mogoče zaradi splošnega miru sodelovati tudi z onimi državami, ki niso pod direktnim vpli» vom Sovjetske zveze. Drugi dan kongresa je govoril pet ur ge* neralni polkovnik Rankovič, notranji mini» ster, ki je poročal o organizaciji jugoslo* vanske komunistične partije zelo podrob* no in navedel mnogo številk, pri čemer je objavil, da je okrog 70 odstotkov vsega vojaštva vpisanega v komunistično partijo, a izmed častnikov jih je 90 odstotkov čla* nov. Vsa jugoslovanska partija ima 468.000 članov. General Rankovič je izjavil v teku svoje* ga govora, da so vsi šolski načrti izdelani v duhu marksizma in leninizma in osno» vani na delu Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina. Tretji dan kongresa komunistične par» tije Jugoslavije je govoril podpredsednik vlade Kardelj, ki je ostro napadel Komin* form zaradi njegovega napada na komu* nistično partijo Jugoslavije. Ta napad je označil kot izmišljotino. Poudaril je. da bi Jugoslavija rada stopila v gospodarske in trgovinske zveze z vsemi državami, na os» novi enakosti. Jugoslovanska zunanja poli» tika bi bila izražena s sledečimi tremi točkami: 1. popolno podpiranje politike za svetovni mir in izboljšanje odnošajev; 2. popolno podpiranje politike gospodar* skega sodelovanja na osnovi enakoprav» nosti; 3. popolno podpiranje tistih držav, ki vo= dijo politiko za svetovni mir. Predsednik jugoslovanskega gospodar* skega odbora, Boris Kidrič je poročal kot zadnji na petem kongresu jugoslovanske komunistične partije v Beogradu o gospo» darski politiki sedanje jugoslovanske vlade. V teku svojega govora je izjavil, da sta poizkušala Zujevič in Hebrang uvesti v Jugoslaviji državni kapitalizem. Tn to ravno v trenutku, ko se je Jugoslavija osvo* Mi, člani komunistične partije Jugosla» vije, slušatelji vojnih akademij, višje čast* niške šole, učenci na Sovjetski vojni šoli in mornariški šoli, odobravamo, potem ko smo podrobno proučili poročilo Informa* cijskega urada o položaju v komunistični partiji Jugoslavije in odgovor C. K. KPJ (=* Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije), odnosno vse odredbe in ostalo gradivo, ki je bilo objavljeno v tisku glede zadržanja sedanjih voditeljev C. K. KPJ, ter podpiramo resolucijo Infor* macijskega urada, ki svetuje naši partiji edini možen in pravilen izhod iz tega polo* žaja, v katerega so jo privedli Tito, Kar* delj, Djilas, Rankovič in drugi njihovi pri* Staši. Odločno protestiramo proti neprijateljski politiki, M jo vodita C. K. KPJ in vlada Jugoslavije napram Sovjetski zvezi, VKP (b) (Vsezvezna komunistična partija bol* ševikov), napram vsem bratskim komparti« jam in državam z novo demokracijo. S svojo protisovjetsko nacionalistično politiko izdajajo Tito, Kardelj, Djilas, Ran» kovic in drugi našo domovino, rušijo našo demokratično državo, ustanovljeno s po* bodila s podržavljenjem velepodjetij vpada inozemskega kapitala. Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra, Aleš Bebler je izjavil na kon* gresu komunistične partije Jugoslavije, da tvori pogodba o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo podlago za jugoslovansko zunanjo politiko. Jugoslavija je Sovjetsko zvezo vedno podpirala, posebno pri Združenih na* rodih, v vprašanju Nemčije. Bebler je na* daljeval, da je bila Jugoslavija zadnja ev* ropska država in tudi zadnja ljudska de» mokracija, ki je dobila svoje zlato iz Zdru* Ženih držav nazaj. Že decembra meseca |c.vnö, . ne de W ga dose* O i o. j;. v.o ». j© drugim Ijr.i- skLn republikam to posrečilo. Kar se tiče '.•'o-otuod cdčošsjev, jo jogoslavija ved» no zastopala mnenje, da so ti možni tudi med državami z različnimi gospodarskimi sistemi, seveda pod pogojem, da se raz* vijajo na podlagi popolne enakosti. Bebler je zaključil svoj govor z izjavo, da na vsem svetu ni zlata, za katero bi se dalo Jugo» slavija kupiti. Za polilioiim še filmski nesporazum Med Jugoslavijo in ostalimi komunistič» nimi državami je prišlo za političnim ne* sporazumom sedaj do filmskega nespora* zuma. Jugoslovanska vlada je zapovedala jugo» slovanskemu odposlanstvu pri medn.irod» nem filmskem festivalu, ki se vrši v Mari* janskih Lažnih na češkem, naj vzame na* saj vse filme in zapusti festival, ker je od» bor za prireditev festivala odklonil pred* vajati jugoslovanski film »Ta narod bo ži* vel« z utemeljitvijo, da proslavlja ta film Tita. Jugoslovani se pritožujejo, češ da so de* lali samo njim težkoče, dočim so »reakcio* narne« filme ameriškega in angleškega iz* vora predvajali. „Prosili!, posodilo 50® milj. Vosu idanu .. Ko je v januarju Jugoslavija zaprosila Mednarodno banko v Washingtonu za po* sojilo v znesku 500 milijonov dolarjev, je bila ta prošnja napisana na list navadnega konceptnega papirja. Ko je Mr, Robert Garner, bančni pod* predsednik, opisoval v Londonu ta dogo* dek, je dejal: »Dobra je ta, dobiti kar tako pismo, ki se glasi: .Prosim, posodite 500 milijonov dolarjev! Vaša vdana Jugoslavija’.« Mr. Garner je z nasmeškom pristavil: »Mnenja sem, da je Jugoslavija mislila, da je pravtako lahko zaprositi za 500 mi* lijonov dolarjev kakor za pet milijonov.« Ko so ga vprašali, če namerava banka osredotočiti svoje delovanje na dežele Za» padne Evrope, je Mr. Garner odgovoril: »Gotovo da ne, toda Jugoslavija ni za« prosila posojilo v kakšne posebne svrhe ali za izvedbo kakšnih posebnih obnovitve« nih načrtov.« (Reuter) močjo vseh narodov Jugoslavije in s po* močjo Sovjetske zveze. S svojim izdajal* skim početjem, odvratno igro z anglo»ame* riškimi imperijalisti, trgajo vse zveze z in* teresi proletarskega intemacionalizma in dajejo našim sovražnikom upanje, da ho mogoče upostaviti v Jugoslaviji vlado ka» pitalistov in posestnikov zemlje ter popol* noma spremiti Jugoslavijo v imperijalistič* no kolonijo. Vsak pošten Jugoslovan, ki ljubi svojo domovino, dobro razume, da napredek in uspehi nove demokratične Jugoslavije, nje* na svoboda in neodvisnost niso mogoči brez stalne pomoči Sovjetske zveze, bratske VKP(b) in velikega voditelja narodov, to» variša Stalina. Samo podpora s strani ko* munističnih partij drugih držav, s strani narodnih demokracij in Sovjetske zveze hi mogla biti porok za uspešno socializacijo v Jugoslaviji in za jamstvo proti zasužnjen ju nas vseh s strani anglo=ameriškega impe* rijalizma. Iz sedanjega položaja se more naša par» tija vrniti v komunistično družino samo, če javno obsodi protipartijsko in protina* rodno politiko Tita, Kardelja, Djilasa in Rankoviča ter istočasno ohrani popolno predanost marksizmu in leninizmu. Obračamo se na zastopnike V. kongresa in na vse komuniste v Jugoslaviji s pozi» vom, naj naredijo konec početju sedanjih voditeljev, ki so izgubili vsako mero, naj zahtevajo od njih pošteno izjavo o njiho* vih napakah ter obljubo, da bodo te napa» ke popravili, prekinili vse zveze z naciona* lizmom in se povrnili k internacionalizmu in da bodo sodelovali pri ojačenju združene socialistične fronte v boju proti imperija* lizmu. Če bi sedanji voditelji naše partije ne bili zmožni izvesti tega, jih je neobhodno potrebno izmenjati in izbrati novo vodstvo KPJ, ki bi bilo zmožno popeljati našo par* tijo na pravo pot leninizma in stalinizma. (Sledi 246 podpisov). (»Pravda«, Moskva). Bukarešta, 22. julija. (Kor. »Pravde«) Po poročilih iz Beograda, se vrši V. kon* greš komunistične partije Jugoslavije, ki se je pričel 21. julija, popolnoma izločen od mednarodnega komunističnega gibanja. Niti ena komunistična partija sveta ni poslala svojih zastopnikov k temu kon* gresu, dasiravno je razposlal C. K. KPJ številna povabila. Ob priliki kongresa v Beogradu je veliko število povabljenih komunističnih partij Francije, Romunije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske, Belgije, Italije, Bolgarije, Madžarske, Španije, Albanije in drugih držav odklonilo povabilo, naj poš* Ijejo svoje zastopnike na kongres KPJ, ker so popolnoma soglašale s poročilom, katerega so sestavili na seji Informativne* ga urada (= Kominform). Dejstvo pa, da so povabila zavrnjena, sedaj skrbno pri» krivajo članom jugoslovanske komunistič* ne partije. V teh okoliščinah, ko je vodstvo jugo* slovanske kompartije popolnoma izločeno iz drugih kompartij, je zanimivo ugotoviti dejstvo, o katerem je poročal neki tuj ra* dio, da se je odzvala povabilu in poslala svoje zastopnike ena sama organizacija, ki si je z izzivalnim ciljem nadela ime »švi» carska komunistična partija.« Ves svet ve, da je takozvana »švicarska komunistična partija,« ki se je osnovala marca meseca 1945, organizacija policij* sko*trockistične=provokatorske vrste, ki je povezana z inozemsko imperijalistično ob» veščevalno službo. Že aprila meseca 1946. I. je sovjetski tisk (»Pravda«, 13. aprila 1946) razkrinkal in označil to organizacijo za izzivalno--trockistično skupino. Glavni namen, katerega ga postavil ustanovitelji te skupine, je bil boj s švicarsko »Stranko de» la«, ki zastopa interese delavskega razreda .tudi v Švici. Člani »Stranke dela«, so dob« ro znani v mednarodnem delavskem giba» nju in so že večkrat odprli oči vsem o po» litični umazanosti večpomembne bande, ki živi samo od denarja, ki ga dobiva od im» perijalistov in tujih agentov. Zelo zanimivo je, da je ravno ta, med» narodnemu delavskemu in komunističnemu gibanju sovražna organizacija policajev, iz* zivačev in trockistov izrazila, kakor je po* ročal neki tuj radio, željo, da pošlje svoje predstavnike na V. kongres jugoslovanske kompartije. (»Pravda«, Moskva.) ATOMSKI Velikanski stroji, nekateri lični, drugi ne» rodni in grdi na pogled, ki stanejo na ti» soče funtov šterlingov ter proizvajajo ve» likansko energijo več milijonov voltov, po» tujejo sedaj v laboratorije in bolnice v Ve» liki Britaniji. To so atomski razbijači, naj» novejše orodje človeka, ki mu pomagajo reševati tajnosti stvarstva; nekaj jih je ve» likanske važnosti v boju proti obolenju na raku. Atom v svojem sestavu bi lahko primer» jali s konstrukcijo stvarstva, ki ima v sre» dini sonce, okrog katerega se vrte planeti. To atomsko sonce je atomsko jedro, planeti so elektroni, ki se vrte okrog njega. Jedro je sestavljeno iz protonov, ki imajo pozi» tivno električno nabitost, in nevtronov, ki nimajo te nabitosti. Pozitivna nabitost je vedno v ravnotežju z elektroni, ki imajo negativno nabitost. V vsakem atomu je isto število elektronov ka= kor protonov. čeprav si je težko predstavljati, je ven» darle dejstvo, da je atom največkrat pra» zen prostor. Toda ta prazen prostor ni »mrtev. Poln je energije in sil, ki povročajo, da krožijo planeti»elektroni z velikansko hitrostjo okrog jedra»sonca in ki drže skupaj sesta» vine atoma. Kaj so sile jedra, do sedaj še ni bilo dognano, toda poznane so kot tisoč» krat jačje in se razlikujejo od privlačne sile. Za razbitev atoma in povročitev ogromne energije, ki je v njem, je treba udariti ne» posredno v jedro ter tako razbiti vezi, ki vežejo protone in nevtrone, iz katerih je to jedro sestavljeno. To je bilo storjeno v ve» liki meri in izraženo v atomski bombi, kjer je bilo razbitih 235 uranijevih atomov. Atom je nov vir energije ,toda opraviti bo treba še veliko delo, predno bo mogoče končno odgovoriti na vprašanje, ki sta ga zastavila že francoska znanstvenika Pierre in Marija Curie pred petdesetimi leti: »K a = ko so sestavljeni atomi stvar» s t v a ? Bil je še drugi francoski znanstvenik, Henri Becquerel, ki je pričel revolucijo v atomski vedi, ki je privedla do novih atom» skih zdravil, ko je leta 1896 opazoval, kako RAZBIJAČI NA DELU je nekaj fotografskih plošč, ki jih je bil pustil ležati na mizi, postalo črnih potom kristalne soli, ki je vsebovala uranij. Na za» goneten način so bili proizvajani zelo moč» ni žarki. Kaj se je zgodilo takrat, vemo se» daj — bil je proces izbruha v atomu. Z drugimi besedami povedano, element je bil radioaktiven. Ko sta nekoliko pozneje Curie=va s sil» nim delom pridobila iz mnogo ton smolnate mešanice okrog 1/300 unče (ounce) radija, ki je najbolj poznan radijsko aktivni ele» ment, je postalo jasno, da je potreba nove teorije glede domnevno neizpremenljive na» rave atoma. Fizike so pričele smatrati za alkimiste iz starega veka, ki so raziskovali in prou» čevali pretvoritev materije (kar je z drugi» mi besedami le razbitje atoma). Zares že naslednji koraki so pokazali, da so fiziki »podedovali plašč« alkimistov, kajti vpra» šali so se, zakaj ne bi mogli spremeniti kak» šen element v drugega težjega, s tem da ga »napadejo z artilerijo« jedra? Velik britanski znanstvenik, Lord Ru= therford je prvi pričel s tem leta 1919. Za» del je nitrogen=atome z naglo premikajo» čimi delci alfe s pomočjo radija ter nm je uspelo spremeniti nekaj od teh v težja oksigenova jedra. Tedaj je pričel raz» voj izdelovanja velikanskih strojev za pri» dobivanje kroglic s človeško roko za pro» diranje v jedra. Atomske kroglice, ki jih uporabljajo za pretvoritev jedra, morajo imeti hitrost sto» tin in tisočev milj na sekundo. Edini na» čin, po katerem se to lahko zgodi, je stal» no pospešujoča hitrost delovanja električ» nih polov v električno nabitih kroglicah. Samo lahka jedra lahko uporabljajo kot kroglice, kajti težja imajo večjo električno nabitost in bi jih vsled tega ona jedra, ki jih je treba razbiti, odbila. Zelo obsežno so uporabljali protone (navadna hidrogenska jedra) za bombardiranje. Narava sama je ustvarila veliko atom» sko razbijalno orodje in sicer delce koz» mičnih žarkov. Ti kozmični žarki se usipa» jo na nas iz daljave'—nikdone ve, od kod. Imajo veliko prodimo silo, ki jo po večini povzročajo delci, imenovani »mesons«, ka» tere proizvajajo v višji atmosferi. Ti »me* sons« se proizvajajo, čim zadenejo delci z visoko energijo ob jedro atoma. Po vsem svetu — visoko zgoraj v Švi* carskih Alpah, z pripravami, ki so pritrjene na skale in se dvigajo milje visoko in spo» daj ob morju s posebnim strojem, za ka» terega je napravil načrt belgijski profesor August Piccard, proučujejo te »mesons«. V marcu je bilo naznanjeno, da so umet» no producirali .»meson« na univerzi v Ka* liforniji. Ta »meson «ima energija 4 MEV (milijon električnih voltov), toda »me» sons«, kateri bombardirajo zemljo, imajo energijo na bilijone elektrön=voltov. I n t o je ono, vsled česar bodo z n a n s t * veniki nadaljevali s proizvod* njo močnejših strojev za razbi» janje atomov, dokler ne bodo ob» vladali kraljestvo znanja, ki leži globoko v atomu. Maurice Goldsmith. Razkazovanje britanskih atomskih tajnosti Britanija je pravkar nudila svetu bežen vpogled v svoja tajna atomska podjetja v H ar» wellu, Berkshire. Predstavniki mednarodnegatiskaso obiskali ustanove za raziskovanje atom* ske energije ter si ogledali 75 odstotkov teh tovarniških ob» j e k t o v. česar niso videli, jim je razložil ravna» telj, Sir John Cockroft. »Podrobnosti na» šega delovanja so bolj tehnološkega zna* čaja in odkritja bi lahko pomagala drugim deželam pri graditvi proizvajalnih objek» tov, ki bi služili za proizvodnjo atomskega orožja,« je dejal . Sir John je razlagal, da se Velika Brita» nija zanima predvsem za silo jedra, v koli» kor to služi industriji, ter da je treba rešiti še resne probleme in da njihova rešitev zahteva časa. Zaradi tega nobeden resen človek, ki dela na tem področju, ne verjame, da bi mogla energija jedra prispevati k pomnožitvi sve*. tovne sile že v bližnjem desetletju. r.*w Levo zgoraj: Eiffelov stolp v Parizu je pred kratkim obiskal „težak“ obiskovalec. Slon, ki ga vidite na sliki, se je pripeljal na dvigalu, da bi videl svoje mesto enkrat iz ptičje perspektive, do prvega nadstropja tega pariškega simbola. (Keystone). Levo spodaj: Ameriška letala „Skymaster““ so pripeljala prvi tovor 200 ton premoga v Berlin-Tempeliiof, kjer ga nalagajo na tovorne avtomobile. (Key stone). Spodaj v sredini Podpisovanje anglo-ameriške Marshallove pogodbe v Londonu. Od leve na desno: Sir Stafford Cripps, Rimanji minister Bevin in ameriški poslanik v Londonu, Mr. Lewis Douglas. Levo stoji trgovinski minister Harold Wilson. (PA — Reuter). ,r Desno zgoraj: Zastopnikom tiska je bilo dovoljeno obiskati raziskovalno in preizkusno postajo za raketne izstrelke v Woomeri, severozapadno od Adelaide v Avstraliji. Vojaško nadvse važni poizkusi se vršijo na strogo omejenem puščavskem ozemlju, ki obsega nad 3000 km. Slika predstavlja nemški V2 izstrelek malo pred odstrelitvijo. (Central Press). Desno spodaj: Feldmaršal Viscount Montgomery se poslavlja od Avstrije. Po tridnevnem obisku v Avstriji se je feldmaršal Viscount Montgomery poda! v. letalom nazaj v Anglijo. (I. S. B.) Eden izmed problemov bo pridobivanje velikih množin radioaktivnega pepela, ki bi ga proizvajale svetovne električne postaje, izkoriščujoč gorljivost jedra. Edini v Evropi. Obiskovalci so bili informirani, da je Harvvell edini center v Evropi, ki proizvaja radioaktivne vrtavke za uporabo v zdrav* stvu za medicinska, biološka in poljedelska odkritja. Dosedaj jih je bilo treba uvažati iz Združenih držav in plačevati v dolarjih. Sedaj pa jih lahko že izvažajo in tudi za domačo uporabo jih je dovolj. Precej so jih izvozili v posebnih svinčenih posodah v Južno Afriko, Švedsko in druge dežele. Hartwell ima sedaj dve atomski bateriji v obratu in sicer »Gleep« (grafitna razisko» valna baterija z manjšo energijo) in »Be= po«, dosedaj najmodernejšo baterijo, ki de» luje 60krat močneje nego »Gleep.« USA hočejo doseči nadzorstvo atomske energije Pod naslovom »Mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo na razpotju« je ame» riško zunanje ministrstvo objavilo knjigo, ki daje pregled dosedanjih naporov Zdru» Ženih držav v okviru Komisije Združenih narodov za atomsko energijo, da bi se za» gotovilo mednarodno nadzorstvo nad atom» sko energijo. Ako bi države prostovoljno žrtvovale del svoje suverenosti kakor to predlaga na* črt, je mogoče upravičeno pričakovati, da bodo lahko vsi narodi uživali v miru plo» dove te nove iznajdbe. Združene države so ponudile, da se odre* čejo svojim atomskim bombam in vsakega dela za proizvodnjo atomskega materiala v obsegu, ki bi lahko predstavljal kakšno ne» varnost, ter da sporoče svoje znanje v po* gledu proizvodnje atomske energije med» narodni ustanovi, ki bi imela pravico, da 1. nadzoruje vsa delovanja na področju atomske energije, ki bi lahko bila nevarna za svetovno varnost, ali pa ki bi sama po* stala lastnik atomske proizvodnje; 2. nadzoruje, pregleduje in dovoljuje vse ostale delavnosti; 3. pospešuje koristno uporabo atomske energije. Sovjetska zveza je odklonila predlog Zdru» Ženih držav kot nesprejemljiv in je pred* ložila svoj laistni načet, ki ne upošteva oh* stoječega tehničnega znanja v vprašanju nadzorstva atomske eneigije in ne nudi za» dostne podlage za učink..si,o mednarodno nadzorstvo in za izključitev atomskih orožij. '' ■ Župnik iz cvetočega vinograda Drama v treh dejanjih (v 10 slikah) Spisala: Timmermans-Vaterman - Prevedla: K. Jelšnikova Tretje dejanje MIEKE ZAND: Da, gospod župnik, tako MIEKE ZAND: Gospod župnik... se prične ime moje nečakinje.. .Lojzke. ŽUPNIK: Zbogom Mieke... poskrbite to» ŽUPNIK (se smeje, spoznal je, da se tu ne» rej za sveče in obleke. Zbogom... (pri kaj dogaja za njegovim hrbtom, vrnil je vratih se še ozre, pogleda starko, ki gle» robec): Oh, Mieke, vi postajate prava da vsa zmedena in prestrašena za njim), dama... vsa čast vam... Zbogom! Zavesa. DRUGA SLIKA (3. Nadaljevanje) Soba v župnišču. Župnik sedi pri oknu, kadi svojo pipo in premišljuje. PRVA SLIKA V kapelici naše ljube Gospe petih ran: v ozadju barvano stekleno okno. Dnevna sve» tloba sije skozi okno na oltar, kjer je slika naše ljube Gospe, petih ran. Skozi pisano okno sije sonce in njegovi žarki so lepo barvani in bleščeči. Leontina moli pred oltar* jem. Mieke Zand, ovenela starka nastopi in zmaje z rameni. MIEKE ZAND (zase): Ubogo dete ... LEONTINA (vstane in gleda zamaknjeno sliko v oltarju): Sedaj... sedaj se bo zgodilo... MIEKE ZAND: Kaj se bo zgodilo, ljubo dete? LEONTINA (ne da bi se ozrla): Čudež, Mieke ... čudež ... danes je devetdnev* niča pri kraju... sedaj se mora zgoditi čudež... O čutim, kako že prihaja, tiho z žametnimi koraki... srebrn glas se približuje ... sedaj je pred vrati... Od» pirajo se ... tiho... tu je ... tu je... (Obstoji vsa vesela zamaknjena, toda vse je pri miru. Leontina čaka, čaka, pogle» da proti vratom ... vse je mirno ... ka* kor prej... veselo pričakovanje na licu ji umre, razžalosti se). Ali ne sme vsto» piti, Mieke ?... MIEKE ZAND: Nikogar ni, dete moje... (gre proti vratom). LEONTINA (prične plakati). (Mieke Zand jo posadi v klop). MIEKE ZAND: Pridite, pridite ... LEONTINA: To bo moja smrt, Mieke! To bo moja smrt! MIEKE ZAND: Ne, otrok moj... od žalo» sti ne umiramo ... žalost nas samo utrdi ... in od nje se vleže trda skorja okrog našega srca. In potem... zdaj res še ne smete jokati... saj ste komaj končali devetdnevnico... * LEONTINA (vstane): In če se ne spre» obrne... MIEKE ZAND: Potem naša ljuba Gospa pač tega noče... in ima morda prav! LEONTINA (togotno): Ne! Ne! To ne more biti prav! Potem nočem! Vi tega ne morete razumeti... MIEKE ZAND: Leontina, ljuba moja... Poslušajte vendar. Pripovedovala bom ... če me poslušate ali ne... Tako žalost* ni ne morete domov. Kar vam bom po» vedala, ne ve skoraj nihče v tem kraju. Ne govorim rada o tem. Vam pa povem. Že trideset let stanujem pri tej kapelici. Rodila sem se v Diestu. Ko mi je bilo osemnajst let, sem spoznala tam nekoga. (Nekoliko preneha in se zamisli). Da.., imela sem ga rada... Moji starši pa so nasprotovali in vsak dan smo se prepi» rali. Vsakdo je rekel: Mieke, pusti tega človeka, kajti ta ti bo napravil iz življe* nja pekel... Ali jaz ga nisem mogla pu» stiti. Proti meni je bil ljubezniv in do» ber... in tako ljubosumen je bil, da se me ni upal pogledati noben drug fant... kajti tudi brez povoda se je stepel... Bila sem tako srečna... in želela sem samo to, da se čim preje poročim. Imeti sem ga hotela. Saj bo potem vse lepše in vse boljše, sem si mislila. Naposled je pristal. Poroka je bila na občini, in ko smo šli potem v cerkev, mi je zabrusil v obraz: No sedaj imaš! Toda jaz ti bom že zakuril pekel. LEONTINA (se prestraši): Ah ... MIEKE ZAND: Tedaj me je prevzela ne» znana moč. Pljunila sem mu v obraz in zavpila... Nimaš me še! Dokler nisva cerkveno poročena, sploh poročena nisva. In obrnila sem se in zbežala ven — do» mov... za.. • LEONTINA: In kaj ste pozneje storili? MIEKE ZAND: Še isti dan sem šla v Ant» werpen k sorodnikom... Tam se je rodil najin Jakec... Kako srečna sem bila, ko sem imela dete v naročju... Potem pa je prišla največja bolečina... Moj mož je hotel otroka, da bi me mučil... Imel je pravico do njega... Vsepovsod je govoril, da bo otroka pohabil... In tedaj sem molila k Bogu, da bi vzel otroka k sebi... (tiho). In Bog je to storil... (Vse je tiho). LEONTINA: Uboga Mieke... 7IIEKE ZAND: O ne, srečna Mieke ... Kaj bi bilo z menoj in z mojim otročičem pri takem možu, ki je kasneje umrl v ječi? In vendar sem tudi jaz molila kakor vi ... desetkrat več kakor vi. LEONTINA: Toda Izidor je tako dober. To pravi gospod stric sam... MIEKE ZAND: Potem je nekaj drugega. Vidite, jaz nisem učena... ampak vse* lej si mislim: Kar Bog stori, vse prav stori. Pojdite z mano, popili boste čašo kave... LEONTINA (ne vstane): Če bi vsaj nekaj vedela o njem... kaj dela ... kaj misli. Mogoče je bolan in jaz ne vem zato... In tako zapuščen je s svojo žalostjo ... MIEKE ZAND: Pišite vendar svojemu oče» tu in ga vprašajte, kaj je z Izidorjem... LEONTINA: Ne... Ne... on noče ničesar vedeti o tem... Ali ni to grozno, Mieke: pisal je gospodu stricu, da je vesel, ker se Izidor ni spreobrnil... stric pa je od» pisal očetu hudo pismo ... MIEKE ZAND: Kaj je, moje dete? LEONTINA: Ali bi mi vi pomagali? MIEKE ZAND: Rada, otrok moj, ampak jaz mu ne morem pisati? Jaz ne poznam črk! LEONTINA: Ne, pisala mu bom jaz Sama. MIEKE ZAND: In če vaš stric to zve? Pa vendar ne mislite, da bi pismo nesla v Lier? Ljubo dete, tako daleč si ne upam več... LEONTINA: Ne, tega ne, Mieke... Sam« mu bom pisala... Ne morem drugače. Nihče ne bo izvedel. Poslala bom pismo po pošti. Toda ali bi smel Izidor poslati odgovor k vam? MIEKE ZAND: K meni? Toda ljubo dete ... ako to vaš gospod stric izve, mi takoj odpove službo... Oh ... pomislite ... ali nimate nikogar drugega... Ako bi pi* smonoša oddal pismo tukaj, bi takoj ve» dela vsa vas... Jaz namreč nikol' ne do* bivam pisem... LEONTINA: Oh... sam,-Ssj lahko rečete, da io (Vsi£_e). Tako r.e rfch. lostna ... tu notri me vi ne veste, kako je bom ... Samo eno pisr več... Samo da izvem, kako mu je ... če še ks MIEKE ZAND: Dobro, i:„ oo ,,. tieke .« kov... k n Ž:V :če. O, . , še š iaznela \ in nič •trav... in me ... ■ posije pismo sem... LEONTINA: O, hvala, Mieke, hvala... (Poljublja roko starki). MIEKE ZAND: Ah, saj vas razumem. (Prestraši se). Vaš gospod stric prihaja. Kaj naj storim, ko me ho videl? LEONTINA: Nič... prav zadovoljen bo, ko me bo videl v kapelici, ali ne? MIEKE ZAND: Ne... ne... ne vedela bi se prav obrniti, če ste vi tu. Vaš gospod stric ima oči, ki vidijo človeku v dno duše ... Prosim vas,.. odidite skozi ku= hinjo pri stranskih vratih ... (Leontina zbeži. Mieke nekaj popravlja pri oltar» ju. Župnik nastopi-). ŽUPNIK: Dober dan, Mieke... MIEKE ZAND: Dober dan, gospod župnik. Lep dan je, kajne? ŽUPNIK: Krasen dan je... Poletje že dehti... Ali je bila moja nečakinja da* nes kaj tu? MIEKE ZAND: Vaša nečakinja? Gospo» dična Leontina ? Ne ... ne... nisem je videla... Zdi se mi, da je že pozabila svojega fanta ... Kaj pravite, gospod župnik? ŽUPNIK: Pozabila? (Strmi predse). Upaj» mo ... Prišel sem radi procesije. MIEKE ZAND: Tako!... Radi procesije ? ... Ali naj pripravim kakor vsako leto ? ŽUPNIK: Da. Šest funtov sveč za oltar... in mnogo rož... najrajši belih ... Zlato obleko... in škrlatno preprogo... MIEKE ZAND: Zlato obleko in škrlatno preprogo... da... da... kakor vsako leto ... vse bo v redu, gospod župnik... ŽUPNIK :Prav, prav... (zagleda na tleh robček, ki ga je Leontina izgubila in ga pogleda. Molče ga ogleduje in reče po kratkem odmoru). Ali imate vi tako lepe robce, Mieke? MIEKE ZAND (prične na vso moč lagati): Robce... a tako, gospod župnik tri take mi je podarila nečakinja za sedemdeseti rojstni dan. Hranim jih sicer za v nede* Ijo... pa sem zadnji čas tako prehla» jena... ŽUPNIK: ... In tako lep monogram ... (jo ostro pogleda). Sem mislil, da vam je Mieke ime... MIEKE ZAND: Da... tako mi je ime. ŽUPNIK: Tu sta uvezeni črki K in L! ŽUPNIK (vzdihne in namršti obrvi. Premi* šljuje o svoji nečakinji, ki jo bo še strla njena bolečina). Dekle vene, kakor cvetka v soparici... Ubogo dekle. (Vstane in premišljuje; Zofija pogleda radovedno skozi vrata, in ko vidi, da je župnik sam, vstopi). ZOFIJA: Gospod župnik... ŽUPNIK: Kaj bi radi, Zofija? ZOFIJA: Prišla sem vprašat... koliko je ura? ŽUPNIK: Kakor včeraj ob tem času... ali vaše ure vse stoje ? ZOFIJA: Ne... gospod župnik... ampak ... pogledat sem prišla, če kaj potrebu* jete... tako tiho čepite v svojem kotu... ŽUPNIK: Zlasti ste pa hoteli videti, kaj počenjam v svoji sobi! Kdaj boste ven» dar manj radovedni. ZOFIJA (prične glasno jokati). ŽUPNIK: Kaj je? Kaj vam je, Zofija? Saj nisem nič hudega rekel... No, povejte mi... ZOFIJA: Ne ... nič hudega niste dejali... samo ves ljubi božji dan sedite potrti pri oknu. Nič več se ne smejete... ŽUPNIK: Moja dobra Zofija... V člove* škem življenju so tudi resni trenutki... ZOFIJA (še vedno tuli v robec): V vašem ne gospod župnik... Tako veseli ste bili vedno ... sedaj pa se vlačite kakor jesen* ska megla po svetu... Že deset dni niste bili nič v kleti. Steklenice so vse zapra* šene... in zakaj? (še vedno v tarnajo» čem tonu). Celo vaša nečakinja si ne že* ne stvari tako k srcu... ona skače vsa vesela po sobi... vi pa premišljujete in premišljujete... ŽUPNIK: Skače po sobi? To ni mogoče, Zofija! ZOFIJA: Vem, kar vem! Prej si je pela ne* ko veselo pesem ... jaz vam jo ne morem zapeti, ker sem že od rojstva prehlajena ... toliko pa vem, da ni pela mizerere... ŽUPNIK: Tako torej... (zase) Čudno, da je tako vesela! — Zofija... ZOFIJA: Tiho ... Leontina prihaja,.. (hi» tro odide. Župnik hodi po sobi gori in doli). LEONTINA (vesela, a se ima vendar v ob» lasti): Striček ... ali pojdeva danes med griče na sprehod... Zadnjič ste mi tako lepo pripovedovali o plemeniti deklici in o menihu... ŽUPNIK: Pa pojdiva... nisem mislil, da ti bo povest tako ugajala. Zdelo se mi je, da si me poslušala samo z enim ušesom. LEONTINA: Ampak striček... da ste mo» gli kaj takega misliti... zelo ste se zrno» tili... ali pojdeva po isti poti kakor zadnjič ? Ob robu gozda... da. Tam je tako lepo! To je skoraj tako daleč kakor Pariz, ali ne striček? ŽUPNIK (se smehlja). LEONTINA: Ali ste že bili v Parizu, stric ? ŽUPNIK: Ne, otrok moj... nisem še bil tam... LEONTINA: Ali bi šli radi tja? ŽUPNIK: Ne, ljuba moja... LEONTINA: In zakaj ne, stric? ŽUPNIK: Kaj pa naj tam počnem, Leon» tina? Pogrešal bi svoj vinograd ptičke in drevesa... in kaj bi počel brez svoje Leontine ? LEONTINA (prepričano): Jaz bom pa šla v Pariz. ŽUPNIK:'Pojdi no? Šla boš? (vleče jo). Dobro... dobro... to je seveda druga stvar... LEONTINA (fantazira): Kupila si bom velik klobuk in svetlomoder plašč s ko» žuhovino... zlato verižico... in čevlje z visokimi petami! (ljubko) Ali ne bi vsi mislili, da sem velika dama? ŽUPNIK: Gotovo bi mislili... a kdo bo vse plačal? LEONTINA (ga šegavo pogleda): Vi seve» dci, stric! ŽUPNIK: Jaz? Seveda bi plačal, pri moji veri da bi. LEONTINA: Oh striček, saj vidim, da se samo šalite! ŽUPNIK: In zakaj se šalim? Ker si danes tako vesela, Leontina. In to mi tako do» bro de (boža ji glavo). Zadnje čase si bila tako žalostna, ljuba moja, da se je še tvoj stric res žalostil... LEONTINA (ga ljubeče pogleda): Stric, doslej sem vedno mislila, da nosijo an= geli modra oblačila z zlatom in srebrom tkana ... in lepe valujoče lase..« ŽUPNIK: No, kdo ti je povedal, da ni tako? LEONTINA: Sama sem to spoznala, stric.. zdi se mi, da nosijo talar in da so vam podobni. ŽUPNIK: O ti priliznjenka, ali se ti blede? Da si upaš kaj takega povedati... LEONTINA: O, da... Zakaj pa ne? ŽUPNIK: Kje si bila davi? LEONTINA: Pri kapelici Peterih ran, stric... (v zadregi je). ŽUPNIK: Pri kapelici Peterih ran? Devet» dnevnica je vendar že pri kraju? (šteje na prste) Ena... dve ... štiri... sedem ... devet... ali si mogoče začela novo ? LEONTINA (v zadregi): Kar tako sem šla molit... tako prijetno in tiho je tam... ali se grem sedaj lahko preobleč? ŽUPNIK (je ne pusti): že zopet bi se pre* oblekla? Saj pravim, Leontina postaja prava dama. Zaradi mene ti ni treba dru* ge obleke, je ta lepa kar dovolj. LEONTINA (se hoče odtrgati): Ne, stric. ŽUPNIK: Kaj se ti vendar tako mudi, otrok ? Ali te ne sme stric niti za tremi» tek videti vesele? Saj še sam postajam pri tem vesel! LEONTINA (se smeje odtrga in hoče cd* iti): Ko bom imela drugo obleko na sebi, boste še bolj veseli, gospod stric. ŽUPNIK (tudi vstane in jo začudeno gleda). LEONTINA (postane nervozna): Tako rada hodim k Peterim ranam, tam je tako tiho... in tako lep razgled je. Tudi ob ribniku sem sedela, pod gričem. (Vedno hitreje govori. Izza bluze gleda bel ogel pisma. Župnik molči... Ali je videl pi» smo ali ne? Leontina govori vedno hitre» je, vedno bolj postaja nervozna. Sedaj kaže, kje stoji križ, da bi župnik pogle* dal tja in da bi ona lahko skrila pismo globlje, župnik pa jo neprestano gleda). Ves ribnik je pokrit s cvetkami... go» tovo jih je na tisoče... gotovo jih je de* settisoč... hotela sem jih prešteti... pa nisem mogla... tudi tam sem malo se» dela... tako mirno je bilo, gospod stric ... ptička je sedla na vejo ... in mislila sem na ptičko v vinogradu in na vas tudi ... Mieke Zand mi je pripovedovala o procesiji... tako dobra je (skuša skriti razburjenje. GoVori vse vprek, vedno hi* treje, smeje se). Jaz sem se ji smejala, ko mi je pripovedovala, kako je bila za» ljubljena ... ali ni to smešno, striček ... Tako brado, da je imel njen fant... ka» kor velikan... to vendar ni mogoče ... tako brado... gospod stric... Dejala sem, da bom vas vprašala... in če ni res ... sem jo dražila... bom napisala ško» fu dolgo pismo... dolgo! (Ko je izrekla besedo pismo, ne more dalje. Vsa v strahu stoji v ozadju. Župnik gre proti njej. Z grozo v očeh zre v župnika, ki se ji po» časi bliža in nenadoma potegne pismo iz* za bluze. Leontina si zakrije oči in zbe» ži. S težavo se vme k mizi, pogleda pi* smo in podpis. Zadene ga to dejstvo ta» ko, da mora sesti.) ŽUPNIK (prikima): Mislil sem si... Izi* dor ji piše... (ne ve ali naj čita ali ne. Končno se odloči, natakne očala in čita): Moj ubogi dobri srček... (molče priki» ma in tako čita dalje) ... Tvoje pismo sem končno sprejel. — Ona mu je torej pi» sala... ! (čita) S tvojim pismom je pri* šla vame luč ... in vendar trpim radi vere, katero hočem imeti in ki ne pride ...da, da... razumem. (Čita). Plamena, ki bi me moral od znotraj razveseljevati, ni, dobro razumem vse... tik pred vrati je in vendar ne more vstopiti... (čita) vera je milost in z vsem svojim bitjem hrepenim po tej milosti... Moja, nežna, dobra Leontina... Moj Bog, trudim se na vso moč, ne obupajva... Ne, prijatelj, to upanje bo njena smrt... (čita) pozdra* vljam te v jasni zvezdni noči in te po* ljubljam poln hrepenenja... Izidor... (roka s pismom mu omahne, sname oča» la in premišljuje): Tu ni pomoči... (vstane in hodi po sobi gori in doli... Težite misli mu rojijo po glavi. Umiri se in ustavi ob mizi. Odločil se je. V obra* zu resen mir). Kupo je treba izpiti do dna... (pozvoni z zvoncem, ki je na mizi. Zofija pride. Odpre vrata). Zofija! ZOFIJA: Ali ste zvonili, gospod župnik? ŽUPNIK: Vprašajte mojo nečakinjo, če pride lahko sem ... ZOFIJA: Da, gospod župnik... (Odide). (Dalje prihodnjič.) Ivan Vajkard Valvazor Ob 255. obletnici smrti pisatelja knjige „SLAVA VOJVODINE KRANJSKE" Ivan Vajkard Valvazor se je rodil 1. 1641, najbrž 28. maja, v Ljubljani na sedanjem Starem trgu h. št. 4. Njegov oče Jernej je imel na Kranjskem več gradov, med njimi tudi Medijo pri Zagorju ob Savi. V Mediji je bil napravil ustanovo za duhovnika, ki je moral stanovati v gradu; zanimivo je, da je Jernej ukazal duhovniku brati evangelij v slovenskem jeziku; to je gotovo ukrenil z ozirom na družino, ki je bila zmožna le slovenskega jezika. Valvazorjeva mati je bila Ana Marija, rojena pl. Räuber. Latinske šole je pohajal v Ljubljani pri je» zultih, kjer so delovali takrat dobri učitelji, posebno Ivan Ludvik Sehoenleben (1618 do 1681), ki se je marljivo bavil z raziskava» njem zgodovine kranjske dežele. Tudi v mladem Valvazorju je zanetil veselje in lju» bežen do domače zgodovine. Bila je tedaj navada, da so plemenitaški sinovi izpopcl« njevali svojo izobrazbo na potovanju. Tudi Valvazor se je zgodaj napotil v tuji svet, da si ondi izbistri svoj um, po» globi svoje znanje in razširi duševno ob» zorje. Prepotoval je Nemčijo, Italijo, Fran* cosko in je prišel celo v Afriko. Valvazor se je poročil 1. 1672 z Ano Ro» zino pl. Grafenvegovo, ki mu je porodila šest sinov in tri hčere. Takoj po poroki je kupil romantično ležeči grad Bogenšperk nad Litijo in kmalu je izpremenil svoj novi dom v pravo svetišče znanosti in umet» nosti. Plodovito in mnogostransko pisateljsko delovanje je Valvazor razvil, ko se je usta» lil na Bogenšperku in si preskrbel vseh mogočih sredstev, ki naj bi mu služila kot pisatelju. Razen nekaterih drugih del je iz* dal v kratkih presledkih krajepis Kranj» ske, krajepis gradov Lambergove rodovine, krajepis Koroške in Solnograške ter izdelal in objavil zemljevide Koroške, Kranjske in Hrvaške. A vsa ta dela so bila le nekaka predpriprava za njegovo največje delo, ki ga je nosil že dolga leta v svojem srcu. Sklenil je namreč natančno popisati Kranj* sko v krajepisnem, prirodoslovnem, naro* dopisnem in zgodovinskem oziru. * Preden se je Valvazor lotil tega velikega dela, se je vestno pripravljal nanj in je prepotoval Kranjsko in njene obmejne po» krajine. Nobena gora mu ni bila previsoka, nobena jama, nobena votlina pregloboka. Natančno si je ogledal vsa mesta, trge, . vasi, gradove, samostane, važnejše cerkve in stavbe, starinske spomenike in jih tudi narisal. Povsod je nabiral stare denarje in je določeval njih starost. S trudaljubivo marljivostjo je preiskal vse dostopne knjiž» niče in arhive. Na vse strani je pošiljal po* slance do graščakov in posestnikov arhi* vov ter jih prosil, naj mu prepuste dotične listine vsaj v uporabo. Tako je naposled po mnogih trudih in brezštevilnih zaprekah I. 1689 izšlo Valva» zorjevo znamenito delo: »Ehre des Herzog» tum s Krain« (»čast vojvodine Kranjske«), posvečeno kranjskim stanovom. Delo obse* ga štiri debele zvezke in šteje skupaj 3320 strani in 533 podob. Vsa tvarina je razde* Ijena v 15 knjig. . Prva knjiga razpravlja o imenih onih ljudstev, ki so bivala v najstarejših časih na Kranjskem. — Druga knjiga obsega kratek krajepis Kranjske. S pre» glednim popisom dežele Valvazor bralce ta* korekoč pripravlja na sledeče natančnejše popisovanje. — Tretja knjiga govori obširno o gorovjih in rekah, o podnebju, o najvažnejših rastlinah, živalih, rudninah m rudnikih kranjske dežele. — četrta knjiga popisuje prirodne redkosti kranj» ske dežele, kakor jame in votline, preduhe, različne podzemske vode, in konča z natanč» nim opisom Cerkniškega jezera. — Peta knjiga govori o tistih narodih, ki so sta» novali zaporedoma v kranjski deželi, od najstarejših časov do ustanovitve frankov» ske vlade ,in popisuje v dodatku mesta in trdnjave, ki so stale za Rimljanov na Kranjskem. — Šesta knjiga obširno poroča o narečjih, nošah, običajih hi *~;rah, kakor so bile v navadi v različnih delih de» žele, ter končno našteva one kranjske piša* telje, ki so kaj posebnega dovršili na kate» rem si bodi polju. Dodatek te knjige prina» ša tudi pregled Valvazorjevega književnega delovanja. — Izključno z verstvom se bavi sedma knjiga, ki govori o poganskih bogovih starih Slovanov, o pokristjanje* nju dežele, o uporih, na katere je naletela krščanska vera, o razširjanju Lutrove vere in o obnovijenju katoličanstva. — Osma knjiga popisuje svetnike, patrijarhe, ško* fe, redove, župnije in cerkvene igre na Kranjskem. — V deveti knjigi raz* pravlja pisatelj o ustavi in upravi, o so* diščih, o stanovih in o kranjskem plemstvu. —- Deseta knjiga obsega zgodovino vojvodov in deželnih knezov, ki so gospodo» Vali na Kranjskem od rimskih časov sem. — Enajsta knjiga podaja v abecednem redu krajepis vseh mest, trgov, gradov in samostanov. — Dvanajstaknjiga ob* sega natančen popis hrvatske in primorske meje ter popis trdnjav ob turški meji. — Trinajsta knjiga razpravlja prazgo* dovino dežele. — Naslanjaje se na trinaj* sto knjigo nadaljuje štirinajsta in petnajsta knjiga obširneje deželno zgodovino in sicer na ta način, da tvori me* jo obeh knjig začetek avstrijske vlade, S tem velikim delom je proslavil Valva* zor sebe in svojo rojstno deželo. Nihče pred njim in tudi nihče za njim ni izdal o Kranj* ski dela, ki bi se moglo meriti z Valvazor* jevo »Slavo vojvodine Kranjske.« * Različna književna podjetja, zlasti pa ogromni stroški, ki jih je imel s svojo »Sla» vo vojvodine Kranjske«, so popolnoma uni» čili lepo Valvazorjevo imetje. Da bi se re= šil iz denarnih zadreg, je prodal 1. 1690 svo* jo dragoceno knjižnico zagrebškemu škofu Ignaciju Mikuliču. Za skromno vsoto, ki mu je preostala, si je kupil v Krškem 1. 1693 preprosto me» ščansko hišo od pradeda prvega slovenske» ga pesnika Valentina Vodnika. V zabavo mu je bilo prebiranje njegove ročne knjiž» niče, ki mu je se ostala, in glasba. Pa pri* šel je v Krško le umret. Kajti že 19. sep» tembra 1693 je zatisnil svoje trudne oči. Pokopali so ga na gradu Mediji, "godovi* nar Ivan Jurij Dolničar pa mu je sestavil pomenljiv napis, v katerem pravi, da v ra» ziskavanju starin ni nihče prekosil Valva* zor ja. V svoji »Slavi vojvodine Kranjske« se je Valvazor izkazal spretnega, vestnega zgo* dovinarja. Res, da so njegova poročila o najstarejših časih nezanesljiva; o rimski dobi na Kranjskem je pa že dobro poučen; za srednji vek je rabil razne kronike, za zadnja stoletja pa je zajemal iz raznih ar* hivov, in tu se smemo nanj zanesti. Zlasti važni so njegovi podatki o protestantski dobi na Kranjskem. Čast in slava njegove ožje, pa tudi širše domovine mu je vedno pred očmi. Kako navdušeno poroča o dogod* kih, v katerih so se izkazali sinovi Kranj» ske, ki jih stavi potomcem v zgled! Kultur* no»zgodovinskega pomena je njegov popis kranjskega ljudstva; imenovati ga smemo pravi biser v velikem njegovem delu; ondi se je Valvazor pokazal spretnega folklori* sta. Literarno»zgodovinsko vrednost ima Valvazorjev dodatek k šesti knjigi, kjer ob» javlja dragoceno životopisno gradivo o kranjskih pisateljih in kjer kratko, a pra* vično ocenjuje njih dela. Posebno posveču* je Valvazor narodno»gospodarskim zade* vam. Skratka: veliko njegovo delo nam pri» ča, da je bil vsestranski učenjak, neumoren preiskovalec, bister opazovalec in resničen prijatelj ljudstva. Zgodovina Kranjske ne pozna tako ple» menitega in požrtvovalnega rodoljuba, ka» kor je bil Valvazor. Daroval je vse svoje duševne sile, vse svoje imetje v čast in slavo rodne dežele. Proslavil je svojo domo* vino, a pri tem sam obubožal in umrl kot revež. Še poznim rodovom ostane svetel zgled prave domovinske ljubezni! (Po Maksu Pirnatu.)’ Ittisi k itikmkefa ftodeetja Hemeije men. »In jutri, ko bom šel v »Sibirijo«, bom poizvedel za delavce. V ponedeljek, med sprehodom, vas bom obvestil o uspehu.« Meglič se je prijazno poslovil, Klemen pa čudno matast odšel v svojo sobo. Misel na Resnika se mu je globoko zažrla v srce. Težko, da bo kaj. Odklonil bo službo, če* prav jo je potreben kakor slepec vida. Ra» je gleda družino lačno, kakor bi sprejel službo po Klemenovem priporočilu. To Klemena vznemirja. Ko bi Resnik službo vzel, bi ne mogel biti več tako stru» pen. Resnik se tega zaveda. Ne mogel bi vračati ljubezni s kolom. Prav zato Resnik ne bo popustil. Morda bo celo surov. Bog ve, če ne. Noč je Klemen slabo prespal. Neprene» homa se je prepiral z Resnikom, ga prosil in rotil, toda zaman. Resnik je režal vanj kakor stekel pes. čudno težko je naslednji dan popoldne ob štirih vzel aktovko s kruhom in s čašo* Besede pomenijo: Vodoravno: 2 domača žival mlekarica; 6 nepravi oče; 11 nočna ptica; 13 vrsta perutnine; 14 kraj in sta» rinski grad v slovenskem Primorju; 15 us* pevanje; 18 začimba; 20 oblika ženskega imena, pravi j iško ime za čebelico; 21 svetopisemska oseba; 22 domača vprež* na žival; 26 dva enaka soglasnika ; 27 nada; 29 vzklik; 30 kratica za »prejšnji«; 31 ju» tranji sij; 32 vodopad; 34 zveza trgovcev, industrijalcev; 36 vzpetina; 37 brez obu» vala; 38 mik, krasota; 40 vojaška enota; 42 južna rastlina; 45 kratica za »ljudska tiskovna zadruga« 46 oblika jezu, okop; 49 naplačilo; 50 prvi dve črki; 52 znak kra» Ijevskega dostojanstva; 55 javno, očitno; 57 začetnice imen in priimka slovenskega škofa=pisatelja; 59 domača žival, ki daje največ maščobe; 61 družbeni zakoni, knjiga zakonov in določb; 63 po rodu; 65 moški zastopnik perut» ninarske družbe; 67 grešni kraj iz sv. pisma; 69 lokava domača žival; 71 del kolesa; 72 vzročni veznik; 73 kemič* na označka za prvino; 75 pevska nota; 76 merilka časa; 78 kratica za »lastnoročno«; 79 zdravilna rastlina; 81 udomačena ptica; 83 ženska zastopnica vprežne živine; 87 del telesa; 88 moč» nata jed; 89 lakota; 91 poslanec; 93 ločilo; 94 razdobje; 95 vzpetina; 96 popolno ko* silo; 98 domačavodna žival; 99 od» klonitev, protest; 100 del kroga; 102 mesto v južni Arabiji; 103 poldrag kamen; 104 prvi človek; 105 jutranja padavina. mača žuželka; 8 miselni utrinek; 9 prijeten, ljub; 10 čebelni hlevček; 12 dva enaka samoglasnika; 15 polmer trikotniku včrtanega kroga; 16 začetnici imena in pri* imka »pesnika Sorškega polja«; 17 lepa domača žival=ptica; 19 goveji potomec, ki da je okusnomeso; 22 b r s k 1 j a, ki j a j c a 1 e ž e; 23 zadnje po» čivališče; 24 moško krstno ime; 25 k r a v a črne barve; 27 časovna enota; 28 kra» tiča za »preteklega tedna«; 29 neuporab* Ijen, nepoškodovan; 30 štiriindvajseta ura; 33 morski razbojnik; 35 kratice zavezniške poročevalske agencije; 36 južnoameriški kravji pastir; 39 država v Južni Aziji; 41 cilj, namera; 43 razvojna stopnja uši: 44 konj rjave barve; 47 povesmo žita, slame; 48 pisemska kratica; 50 površinska mera; 51 moški glas; 52 kratica za »kra» Ijevski« 53 krožnik jajčaste oblike; 54 vrsta ptiča; 56 znamka avtomobila; 58 rastlina ovijalka; 59 pisemska kratica; 60 izobra» ževslna ustanova; 61 manjša denarna eno» ta sosednje držve; 62 denarna enota neke evropske države; 64domačauhataži* v a 1 ;66 grški bog ljubezni; 68 domača vprežna žival križanka; 70 vrsta plina; 72 skopi j en a perutnina; 74 domača plemenska žival; 77 početnik; du= hovni oče; 80 kozi podobna žival v Južni Ameriki; 82 prostovoljna cerkvena davšči* na; 84 cerkveni dostojanstvenik; 85 pogo, nik; 86 ognjeniški izmeček; 87 vremenski pojav; 88 pralno sredstvo; 90 stari oče: 92 domače ime za Italijana, tudi slovenski pi» satelj (Ivo): 94 grška črka: 95 domača žival »d o 1 g o n o s k a«; 97 nikalnica; 101 prihodnjik. g*§ÄLÄ „OLIMPIJADA” ¥ SILAH Že neki stari rimski pesnik priporoča, naj s koristnim družimo tudi prijetno. Te* ga se včasih držimo tudi mi. Ob nedeljah popoldne je včasih v hišah, ki so od cerk» ve oddaljene, nekaka domača služba božja: molitev, nauk, nabožno petje. Ko pa je vse končano, ostanemo še radi skupaj in se rsz» vije prosta zabava. Zapojemo še katero do» mačo in se pošalimo in pomenimo o tem in onem. Tako smo se zbrali dne 11. julija spet pri Kališniku na Šajdi. Po končanem verskem delu nas je čakalo prijetno izne* nadenje. Dekleta so nas iz hiše povabila na prosto, na zeleno trato ob košati lipi. Za* pele so nam, podale prizorček iz dekliškega življenja, zarajale nam tri narodne plese, po» tem pa je prikorakalo 16 deklet v »dečvah« in so nam predvajale simbolične vaje meji spremljanjem harmonike in petjem »Na planincah sončece sije« in »Venček na gla» vi v/. ' . u s kitice.« To je bilo za nas neka; petje, ki ga spremljajo pri* meine kretnje in gibi. Zbranim gledalcem ie to tako ugajalo, da so morale na sploš» no željo dekleta ta nastop še ponoviti. To je prav! Mladina, ven v prosto naravo! Prirejaj zabave, ki dvigajo duha in pleme» nitijo srce! Navpično: 1 domača žival, ki daje mleko in volno; 2 boter; 3 po* 1 jedelec; 4 vrsta ljubkih domačih ©IIMIP>IJ»! I@li živali z dolgimi ušesi; 5 žensko ime; 6 vrsta pesnitve; 7 koristna do» piši. Petriča je vzel za spremljevalca. Sko» raj celo pot sta molčala. Klemenu se ni da» lo. Bal se je trenutka, ko bo stopil pred Resnika. Pred kolonijo sta obstala. Ali bi šla najprej k Resniku, ali bi ga prihranila za nazadnje? »Če misliš, da te bo odbil, je bolje, da greva najprej k njemu. Vsaj veš, pri čemu si. Poiščeš nato druge delavce.« »Imaš prav,« se vda Klemen. Čuti, da se mu rahlo tresejo noge. Resnikova baraka je že na zunaj čudno neprijazna. Z lepenko zakrpana okna vzbu* jajo videz podplutih oči. Zverižen dimnik, pripet z žico k steni se muči vzdigniti se čez streho. Okrog barake leže raztrgane cunje in papir. Kakor zmajev brlog, se domisli Klemen starih pravljic iz otroških let. Pred vrati ga je nemir popustil, čutil je, da so se mu živci napeli do zadnjega vlakna. Potrkal je in vstopil. Zadah po slabem tobaku mu je udaril nasproti. Resnikovca je sedela na prični in šivala, otroci so sedeli po tleh. Resnik je sedel v kotu za mizo in nekaj pisal. Dvignil je glavo in se zastrmel proti vra* tom. Resnikovca je potegnila roke k telesu, še otroci so obmolknili in se zgnetli na kup kakor ovce pred nevihto. Klemen in Petrič sta pozdravila. Resnik ni odzdravil. Zgrnil je papir in vstal. Klemen je videl, da mora takoj udariti v sredo. »Gospod Resnik, službo imam za vas. Težko živite in otroke imate.« (Dalje prihodnjič.) V današnjih prilikah ni tako lahko vse poti-ebno pripraviti za olimpijske ;gre, ki se bodo pričele v Londonu. Ni lahko najti stanovanje za več kakor 6000 ljudi, ki bo* do prišli in Se udeležili olimpijskih iger. Organizatorji iger morajo rešiti sto in sto vprašanj. Med drugimi se morajo pobri* gati tudi za olimpijsko plamenico. Olimpijska plamenica, simbol ideje olim* pijskih iger, ki so se vršile nekoč v Grčiji, je prišla, v London iz majhnega mesta Olim» pia v Grčiji, kjer so jo svečano prižgali. Olimpijska plamenica je prišla v London skozi Italijo, Švico, Francijo in Belgijo, kjer so jo slavnostno pričakovali. V Brus* lju so plamenico ponesli na grob neznane» ga junaka. Vsak, ki je nosil plamenico, je imel pravico, da si jo je pridržal, potem ko je izročil ogenj naslednjemu nosilcu. Na vsaki plamenici je napis: »XIV olimpi» jada 1948. 01impia»London. Hvala no» silen!« Zahvala Globoko potrti nad izgubo naše nepozabne hčerke in sestre Milke Saler pd. Aplenova se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so bili rajni v času njene bolezni v pomoč in so jo tolažili v njeni zadnji uri. Po,seboj se zahvaljujemo preč. g. župniku Piceju, ki je rajno v bolezni večkrat obiskal in jo skrbno pripravil na smrt. Prisrčna hvala za njegove globoke in tolažilne besede, ki jih je spregovoril ob grobu rajne. Enaka zahvala tudi preč. g. kaplanu za vse brezštevilne obiske in duhovno pomoč rajni. Zahvaljujemo se tudi preč. gg. Srijencu in Šturmu ter bogoslovcu g. Lesjaku, ki so spremib rajno na njeni zadnji poti. Prav prisrčna zahvala častitim sestram iz Št. Ruperta, gdč. učiteljici in gojenkam gospodinjske šole. Enako tudi dekliški Marijini tlružbi ter vsem dekletom in fantom za številne vence in cvetje. Prav posebna zahvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru za prelepe žalostinke na domu in ob grobu. Gonovece pri Pliberku, 20. julija 1948. Žalujoča družina APLENOVA K kronika" Izhaja vsak petek — List izdaja Britanska obveščevalna služba — lista ;e v Celovcu. Vöike. markcer King 25/1, Telefon 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Vöikermaihter Ring 2S/1. Telefon 3651. - Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carinthia*,