Gospodarski
gotovinskega
pomen
plana
LETO II.
Köreü, 2» siovembrss 1951
Cena 5 din
Z gospodarskimi ukrep;', ki smo bo krila odkupno ceno in stroške jih izvedli s 1. avgustom tega leta, trgovine s prevozom vred. Odkup-je bil odpravljen obvezen odkup na podjetja so se pri tem zanašala kmetijskih pridelkov. Kmetje, krneč- na regres. Toda odkupna in druga ke delovne zadruge, splošne kme- podjetja naj si zapomnijo, da v na-tijske zadruge in drugi prideloval- čelu regresa ni več, da je regr.es z
PROTESTIRAMO PfiOTESTWO ZB10V1JE KOPRSKIH PMHZWII PROTI PH0CESÜ GABIBflUliWEEV II LUCCI
Pmrtirnmnbmmo dovolilipovratak
Na zborovanju so sprejeli protestno resolucijo
Ni še končan proces v Lucci, ki se vleče iz dneva v dan in ni še videti konca, ko italijanske oblasti že pripravljajo nov proces proti 39 partizanom iz Slovenske Benečije, ki so se borili med narodno osvobodilno vojno v Beneški četi. Proces v Lucci je po svoji napihnjenosti, po izrazito sovražnem razpoloženju sodišča in drugih javnih funkcionarjev proti obtoženim garibal-dincem in po razpihovanju sovraštva proti Jugoslaviji presegel že vse mogoče meje — toda proces, ki ga pripravljajo v Vidmu proti slovenskim partizanom iz Benečije, ga bo po izjavah raznih odgovornih italijanskih funkcionarjev še daleč prekosil. Govorijo o stotih straneh »obremenilnega« materiala, o neštetih »pričah«, seveda bivših fašistov in okupatorjevih pomagačev raznih vrst, ki bodo »dokazale« krivdo slovenskim partizanom —; ki so obtoženi kot izdajalci »domovine«, češ da so hoteli odtrgati dele italijanskega ozemlja od matere Italije! Proces bo seveda spremljala strupena gonja vsega italijanskega časopisja od skrajne desnice tja do kcminformistov, ki bo prikazovala požrtvovalne borce za svobodo kot »Titove bandite«, ki so pobijali »nedolžne« Italijane.
Ni treba še posebej podčrtati, da imajo vsi ti procesi izrazit protijugoslovanski značaj, saj je glavna točka obtožbe pri procesu v Lucci proti furlanskim garibaldine em, ki so sodelovali z IX. korpusom »veleizdajstvo-«, ker so se pridružili enotam Jugoslovanske armade ter hoteli odcepiti od nacionalnega ozemlja njegov del. Se bolj bo to dejstvo podčrtal proces v Vidmu proti slovenskim partizanom, katere bodo skušali prikazati kot sovražnike Italijanov, kot šoviniste, kot eksponente in borce za heki namišljeni jugoslovanski imperializem. Vse tiste fašiste ali nemške pomagače raznih vrst, proti katerim so se slovenski beneški partizani borili, pa bodo prikazali kot italijanske patriote in kot nedolžne žrtve »slovanskega besa« proti Italijanom, kakor to skušajo dokazati že sedaj na procesu v Lucci proti furlanskim garibaldincem.
Na dlani je, da so ti procesi organizirani od italijanskih oblasti v podporo iredentistični zunanji politiki Italije, ki bi hotelh prikazati neko .ogroženost ...spojih vzhodnih mej, potrebo po strateških mejah na Snežniku ali' še dalje v notranjosti Jugoslavije, kar smo imeli priliko v zadnjem času večkrat citati med vrsticami raznih govorov celo uradnih italijanskih predstavnikov, da ne govorimo o pisanju italijanskega tiska, ki vsak dan postavlja zahtevo po jugoslovanskih ozemljih.
iv e moremo se obraniti vtisa podobnosti procesov proti furlanskim ganaaldincem in proti slovenskim partizanom in Benečije z monnru oznimi procesi tipa Rajkt ki so j m organizirali kommfohmsii, ca bi »dokazali« jugoslovansko agresivnost in neke namišljene 'jugoslovanske nacrte proti njihovemu o-zemlju, v resnici pa so z njimi skušali prekrili svojo lastno napadalnost proti Jugoslaviji. Elementi so isti tu in tam. Verjetno gre cm o za neko povezavo, ker ni dvoria, (tu italijanski uradni krogi gojijo Uho upanje, da si bodo pridobili s svojimi protijugoslovanskimi m.-topi sovjetske simpatije. Politika »udarca. yv hrbet« pa itak ni nova v lian-jahški zunanji politiki.
Kar se pa tiče vsemogočih obtožb proti jugoslovanskim pini-za-nomt da so si hateli prisvojili ilalt-jansko ozemlje, bomo citirali diu-šega namestnika komandanta Glavnega štaba Slovenije Jako Aviiču, ki je napisal v Ljudski pravici dne 27 oljtobra tega leta v članku »Italija pripravlja novo vrsto proče-sov« naslednje: »Slo je za zmago nad fašizmotn in s lem za osvoboditev vseh evropskih narodov, razdelitev teritorija pa naj bi bila delo mirovnih konferenc .. . Znano je, da so bili prav ti, razmeroma majhni italijanski prispevki upoštevani na našo škodo v vprašanju Trsta in Gorice.«
Slovenski in italijanski partizani so se borili ramo ob rami p-oli skupnemu sovražniku in niso raz-■provtjali o bodoči teritorialni pri-padnQsti predelov, ki so naseljeni s Slovenci ali ki so na slovenski strani etnične črte, ki loči italijansko ozemlje od slovenskega. Vpia-vojni čas, med vojno pa so iskali sanje razmejitve so pustih za po-sovražnika in ga skupno uni-evali. Znano je, da so jugoslovanski na ■rodi vedno bratsko postopali z Italijani zlasti pa po kapitulacij’ Itn lije leta 1943., ko so se stoiisoci italijanskih vojakov vračuli b*0^1 jugoslovansko ozemlje domov. -last se je italijanska okupacijska vojsko umazala roke s krvjo deset vn 'leset tisočev nedolžnih jugoslo banskih žrtev.
To so dejstva, ki jih ne morejo spremeniti razni montirani procesi, ki bi hoteli popolnoma zastrupiti ozračje med Italijo in Jugoslavijo in upravičiti umazane imperialistic ne cilje italijanske diplomacije. Pri vsem tem pa so pokazali italijanski oblastniki svojo macchiar e lis Len c zavrženost, ker so si i/brali kot sredstvo ta te svoje cilje prav pai-tizane požrtvovalne borce za svobodo, na katerih borbo proti fašizmu se sklicuje današnja 1 nuja in zahteva r.a podlagi njihove Izr vi enakopravnost med zwvezntsk-m. narodi Ta nemoralnost je v*,ua-dhaval ogorčenih ***«*« vsej Jugoslaviji. V zadnjih dneh je jugoslovansko zunanje _ vimish s-.V ’ prejelo od vseh strani od biv-ia partizanskih borcev odločno intervenira pn italijanskem
zunanjem ministrslvut da preneha s preganjanjem partizanov ih da se Italija drži člena 16. italijanske mirovne pogodbe, ki prepoveduje Italiji preganjanje tistih njeni\ državljanov, ki so sodelovali med vojno na strani zaveznikov. Tem protestom so se pridružili_tudi bivši partizani in antifašisti Istrskega okrožja in vse prebivalstvo našega okrožja, ki se zlasti čuti moralno povezano s preganjanimi partizani v Italiji, ker tudi po našem ozemlju sega krvava roka italijanskega imperializma. Toda italijanski im.ve rializem dela račune brez krčmarja, kajti ima opravka z jugoslovanskimi narodi, ki so prekaljeni v borbi in ki so že enkrat popolnoma razbili njegove osvajalne načrte.
V itorek zvečer so se zbrali v ljudskem gledališču v Kopru bivši partizani in aktivisti in energično protestirali proti procesom garibai-dicev, ki že dalj časa trajajo v Lucci, Vidmu in drugje po Italiji.
Zborovalcem je govoril najprej predsednik okrajnega odbora Zveze borcev tov. Franc Benčič, ki je v svojih besedah ostro obsodil italijansko vlado zaradi organiziranih procesov v Lucci in Vidmu proti bivšim italijanskim partizanom — garibaldincem, ki so se skupno borili z jugoslovanskimi partizani za svobodo in izgon okupatorja iz naše zemlje. Tov. Benčič je med drugim
Program prireditev v proslavo 400 letnice slovensko stnjigo
SOBOTA 3. NOVEMBRA:
ob 16. uri: Otvoritev knjižne razstave v mali dvorani koprskega gledališča. NEDELJA 4. NOVEMBRA V DEKANIH:
ob ?6. uri: Otvoritev knjižne razstave in razstave prosv. društva »Jadran«; ob 14. uri: koncerti godbe na ipihala iz Cezarjav-Pobegov: ob 16. uri: proslava 400-letnice slovenske knjige in 32-letmca prosvetnega društva »Jadran«.
PONEDELJEK 5. NOVEMBRA:
ob 20. uri: V Ljudskem gledališču v Kopru: »Literarna reportaža«.
SREDA 7. NOVEMBRA:
ob 20. uri: Gostovanje SNG iz Trsta v koprskem gledališču s Krležovo dramo: »Gospoda Giembajevi«.
PETEK 9. I^OlViEMBRA:
cb 20. uri: Vokalni koncert radijskega zbora in solistov.
SOBOTA 10. NOVEMBRA:
ob 19.39 uri: Zaključna prireditev v koprskem gledališču, sodelujejo najboljši pevski zbori in folklorne skupine.
Stvarnost v
kominformovskih deželah
INFORMBIRO JEVŠKO »ZAKONODAJSTVO«
V	Bolgariji so letos v avgustu objavili dekret, s katerim so nacionalizirali vsa sredstva za tiskanje in razmnoževanje. Ne gre pa tu za tiskarske stroje, ker so tiskarne že zdavnaj nacionalizirane. Gre, kòt je razvidno iz prvega člena dekreta — tudi za pisalne stroje.
V	Bolgariji se bojijo že pisalnih strojev in zato mora biti vsak, ki poseduje pisalni stroj »zanesljiv«.
Prav tako je Bolgarija postavila pod državno kontrolo vsako fotografiranje tudi amatersko s posebno Uredbo o organizaciji ter o ideo-■ loškem, političnem in umetniškem usmerjanju fotografske dejavnosti. Vsak bolgarski državljan, ki hoče fotografirati, .mora prijaviti svoj fotografski aparat in mora biti član združenja, v katerem bodo tudi tečaji — marksizma-leninizma. V bodoče bodo bolgarski fotografi fotografirali po državni uredbi in »ideološko« usmerjeno.
MNOŽIČNA TABORIŠČA V SOVJETSKI ZVEZI
Člen 1. zakona o prisilnem delu, ki je v Sovjetski zvezi v v ”>r,vi od leta 1933 se glasi:
»Naloga kazenske politike proletariata za časa prehodnega razdobja je obramba diktature proletariata proti elementom' sovražnih razredov, pa tudi proti omahljivcem med delavci.« •
■ Kot vidimo je ta formula zelo široka in je ni težko uporabiti proti vsakemu v Sovjetski zvezi.
Organizacija Združenih narodov se je že večkrat ukvarjala z obtož-. bo proti Sovjetski zvezi zaradi množičnih taborišč za prisilno delo. Prvi jo je obtožil Anglež Mayhew 7. febhuarja 1949. Sovjetski delegat Arutiunian je bil prisiljen pod težo dokazov, da je 23. novembra 1-949 priznal, da je v Sovjetski zvezi v veljavi »Kazenska politika proletariata«.
Zgoraj omenjeni Mayhew je Organizaciji Združenih narodov dal naslednje podatke o Sovjetskih koncentracijskih taboriščih za prisilno delo. V puščavi Kozak je kazenski center v Kazagandi, kjer dela nad 200.Q00 .nesrečnikov. Približno milijon ljudi koplje zlato na Daljnjem vzhodu ob retai Kolini. V taborišču -na Pečori na Severnem Uralu dela okrog 900,000 ljudi. Pol milijona ljudi dela v taborišču Jagri. Poleg tega so še številna dru-
ga taborišča v raznih negostoljubnih krajih Sovjetske zveze. Po podatkih, ki jih je dal Mayhew je na prisilnem delu v Sovjetski zvezi nad 10 milijono-v ljudi. Podobne obtožbe so podale tudi nekatere druge mednarodne organizacije in posamezniki, ki so delali v Sovjetski zvezi. Inženjer John Littlepage, ki je delal v sovjetskem podjetju za kopanje zlata v Sibiriji, trdi, da je bilo leta 1944 v sovjetskih taboriščih od. 10 do 18 milijonov ljudi na prisilnem delu. Poljski socialist Viktor Alter, ki je bil v Sovjetski zvezi zaprt in obsojen na smrt, računa, da je tam 8 do 12 milijonov ljudi na prisilnem delu. Švicarska komunistka Elionor Lipper, ki je preživela 11 let v sovjetskih koncentracijskih taboriščih, pa računa, da je v Sovjetskih taboriščih 15 milijonov internirancev.
poudaril, da sodijo danes požrtvovalne borce prav tisti, ki so se takrat borili proti zaveznikom, to so vaditelji pete kolone — ozopovci, ki so organizirali sabotaže proti IX. korpusu in proti borcem za svobodo. Na teh procesih imajo glavno besedo karabinerjii in fašisti, ki dolžijo naše borce zato, ker so se pridružili enotam IX. korpusa in se z njimi borili za svobodo. Nobenega dvoma ni, da spadajo procesi te vrste med tiste zunanje politične akcije, ki imajo namen pred svetom blatiti naše ljudstvo in njegovo slavno preteklost, ga zavirati na znotraj, razpihovati šovinizem za razvoj kakršnih koli agresivnih akcij proti Jugoslaviji. Prav tako je govornik obsodil tudi Komunistično . partijo Italije, ker se pri teh procesih ni oglasila, da bi zagovarjala obtožene partizane, pač pa s svojim »molkom« celo zagovarja interese De Gašperjeve vlade in Vatikana ter prepušča na milost in nemilost sojenje zverinskemu 'sovražniku.
Med burnim ploskanjem in vzkliki Titu in Partiji ter »smrt fašizmu, dol z De Gašperjem« itd. je zatem govoril v italijanščini bivši gari-baldinec Mario Abram, ki je prav tako kakor tov. Benčič ostro obsodil tako početje fašistične De Gašperjeve vlade. Med drugim je dejal, da garibaldini se niso nikoli borili za priključitev kakršnegakoli dela Italije k Jugoslaviji, pač pa za združitev slovenske Benečije, kjer živijo Slovenci v svobodno domovino Slovenijo. Vsak narod, je naglasil tov. Abram, ima pravico boriti se za svojo združitev in strnjenost. Slovenci v Italiji pa še tega niso dosegli, čeprav so se ramo ob rami z ostalimi Slovenci in jugoslovanskimi narodi borili za združitev v svobodni domovini. Pač pà zaradi njihove požrtvovalne borbe jih danes še o-bsojajo kot zločince. Toda partizani, ki smo se z njimi borili najostreje, obsojamo tako početje in ne bomo nikoli dovolili, da bi se v naše kraje spet povrnil fašizem. To nai vedo vsi naši sovražniki od šovinistov do iredenti-stovp ki to počenjajo in kominfor-mistov, ki temu početju nasedajo. Tov. Abrama so borci in aktivisti-zborovalci večkrat prekinjali z navdušenim ploskaniem in odobravanjem z vzkliki: »Tako je, Nikoli več pod Italijo« itd.
S tega zborovania so bivši partizani in aktivisti Kopra izglasovali . protestno resolucijo zunanjemu ministrstvu italijanske republike, v kateri izražajo svoje ogorčenje zaradi načrtnega preganjanja-, gari-baldincev in partizanov iz Slc.ven-. ske Benečije, ki so se v vrstah N.OVJ borili za svobodo. Zborovalci
Peta letna skupščina SHPZ v Trstu
Povezanost z domovino
ZB
V nedeljo je bila v Trstu peta redna letna skupščina sloven,sko-hrvatske prosvetne zveze, na kateri so po plodni .diskusiji o kul-turno-prosvetni dejavnosti Sloven cev v anglo-ameriški coni STO izglasovali resolucijo o nalogah za nadaljnji procvit kulturnega dela Slovencev v Trstu. Na tej skupščini so izbrali tudi novo vodstvo. Poleg delegatov so bili na skupščini tudi predstavniki Slovencev iz Gorice, Koroške in iz našega okrožja.
Ob otvoritvi je predsednik Zreže dr. Andrej, Budal dejal, da se danes tržaški Slovenci zavedajo ' bolj kakor kdajkoli, da se morajo še tesneje povezati z brati V svobodni domovini in» da v,si razbijaški poizkusi za uničenje njihove kuliure predstavljajo tendenco raznarodovanja. »Povezanost z domovino predstavlja danes prvi pogoj za obstanek tržaških Slovencev — je rekel dr. Budal — predvsem sedaj, ko smo kakor pred prvo in drugo svetovno vojno ogroženi od italijanskega šovinizma«.
Ko je govoril o nacionalnem vprašanju tržaških Slovencev, je
tajnik Zveze Boris Race rekel, da je prilikovanje, nacionalno zatird-nje, fašistični in šovinistični teror kakor tudi današnjo vsiljevanje italijanske emigracije v Trst ustvarilo novo situacijo, k-i stremi za tem, da bi skrčila in raznarodila slovenski živelj. Tov. Race je dalje dejal, da se danes Slovenci v Trstu zavedajo, da jih podpirajo bratje v domovini in da ,zaradi tega gojijo proti njim veliko ljubeze.n in spoštovanje.
Iz številnih ostalih referatov je razvidno, da je v Slovensko-brvat-ski prosyetni zvezi vključenih 42 prosvetnih društev, .17 pevskih zborov, 12 draipskih drližin, 4 godbe, 3 folklorne skupine in 17 knjižnic. Veliko aktivnost so razvili slovenski slikarji, ki so priredili več razstav in tudi slovenski književniki, ki izdajajo svoj književni list »Razgledi«. Ob zaključku skupščine so izglasovali resolucijo, ki poleg ostalega obsoja tržaške kominlorniiste zaradi po.dpor,e in nasedanja italijanski raznarodovalni in šovinistični politiki.
smatrajo, da je cilj procesov proti partizanom podpihovanje šovinistične mržnje in sovraštva do jugo slovanskih narodov, okrepitev kle-vetniške akcije italijanskih iredentistov proti Jugoslaviji, akcije, ki uživajo vso podporo italijanskih uradnih krogov. V resoluciji je dalje rečeno, da se s takimi procesi obenem daje poguma fašističnim elementom, da vedno bolj odkrito nastopajo, in usmerjajo italijansko politiko v nove imperialistične a-vanture. Največja sramota italijan-skevlade, ki po eni strani na mednarodnih forumih dokazuje svojo demokratično preobrazbo in hoče po zaslugi partizanov dokazati svoje sodelovanje na strani zaveznikov v borbi proti fašistom, je da po drugi strani postavlja pred sodišče kot bandite resnične borce proti nemškemu okupatorju in njihovim pomagačem ter izkorišča te procese v namene svoje Imperialistične zunanje politike. Ce bi bila Italija takšna, kakor bi se hotela danes prikazati v mednarodni javnosti, bi moralo njeno vodstvo odlikovati partizane, ki sedijo na zatožni klopi, za herojska in nesebična dejanja v borbi proti fašizmu, kaznovati pa mnoge tiste, ki nastopajo na teh procesih kot tožniki, saj so bili za časa vojne v tej ali drugi obliki v službi okupatorja.
Ke,solucija pravi v zaključku: »Najodločneje protestiramo proti takim postopkom italijanskih oblasti, ki globoko žalijo demokratična in človečanska čustva in naš partizanski ponos. Obenem obtožujemo italijansko vlado, da s takimi dejanji krši določbe mirovne pogodbe, ki nalagajo Italiji dolžnost, da ne preganja tistih državljanov, ki so med drugo svetovno vojno izrazili simpatije za stvar zaveznikov ali izvajali akcije v korist te stvari. Skrajni čas je, da italijanske .obla-, sti prenehajo s takimi ir. podobnimi iredentističnimi akcijami, ki ne morejo na noben način privesti do izboljšanja so.se,dstvehih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ampak te odnose še bolj zaostrujejo in s tem ogražajo mir ter podpirajo vojne hujskače«.
Jugoslovanska delegacija im Generalno skupščino OZN
Jugoslovansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov bo tudi letos vodil podpredsednik vlade in zunanji minister Edvard Kardelj. V delegaciji so še minister Milovan Djilas, staliti predstavnik pri OZN dr. Aleš Bebler in „druge važnejše osebnosti.
Ob zaključku lista smo orejeli vest, da je maršal Tito imel razgovor z velikim številom tujih in domačih novinarjev, na katerem je 'odgovarjal na razna vprašanja. Med drugim je dejal, da je možno, da bo prišlo glede tržaškega vprašanja do neposrednih razgovorov med našimi in italijanskimi predstavniki med zasedanjem Generalne skupščine OZN! — Kaj več o tem prihodnjič.
ci kmetijskih pridelkov lahko na vsem ozemlju Istrskega okrožja prosto prodajajo svoje kmetijska pridelke. Individualni potrošniki' lahko za sebe in za svoje družine prosto kupujejo kmetijske pridelke neposredno od pridelovalcev, s čimer je dana možnost neposredne blagovne izmenjave med vaškimi proizvajalcem in mestnim potrošnikom in obratno.
Istočasno je .bila uveljavljena tu di prosta prodaja industrijskega blaga široke potrošnje, ki se prodaja po cenah, ki ustrezajo trgu.
Prosta prodaja kmetijskih pridelkov kot tudi- industrijskih proizvodov predpostavlja delovanje tržnega mehanizma ponudbe in povpraševanja. Tu mora prestati administrativno odrejanje cen razen nekatere posebno važne proizvode. Cene odreja trg, ki se spreminjajo, kot se spreminja položaj na trgu med prodajalcem in kupcem. Zato imenujemo te cene v nasprotju z administrativno odrejenimi cenami gospodarske cene ali s tujo besedo: ekonomske cene. Ekonomske cene so torej bistven element naših novih gospodarskih ukrepov, ki imajo namen sprostiti izmenjavo .blaga na podlagi prostega dogovora med] prodajalcem in kupcem.
Toda tega smisla naših novih go-spodarsfaih ukrepov in pravilnega, prostega formiranja ekonomskih cen nekatera naša podjetja niso razumela. Tega tudi niso pravilno razumeli nekateri oblastni organi. Eni kot drugi zapada.jo v mišljenje, da je treba, da neki tretji ceno blagu določi. Pri tem pa imajo celo bojazen, da ne bi bila cena prenizka, da ne bi cena »padla«. Iz takega in podobnega mišljenja, ki nima zveze z razmerami na trgu, izvirajo pojavi, da so bile cene nekaterim pridelkom v Istrskem okrožju višje kot v Jugoslaviji. Spomnimo še na paradižnik, sadje, grozdje. Tu v Istrskem okrožju so se nekatera odkupna podjetja trdo držala načela, da cena paradižniku ne sme biti nižja kot 10 dinarjev za kilogram, dasi se je paradižnik v Jugoslaviji prodajal celo po 2 dinarja za kilogram — ob isicer povprečno manjšem količinskem donosu. Podobno je bilo s sadjem in grozdjem. Na ljubljanskem trgu se je dobilo lepo grozdje že po ceni 35 dinarjev za kilogram, doc im'se je ista kvaliteta v našem okrožju držala povprečno znatno nad 40 dinarjev za kilogram. V Bujah je bila cena namiznemu grozdju celo 50 dinarjev za kilogram. Pri tem pa moramo pomisliti, da so proizvodni stroški grozdnega pridelka v Sloveniji povprečno okrog 20—30% višji kot v Istrskem okrožju.
Ali so talke cene ekonomske? Niso! .One niso odraz dejanskega stanja, resničnega stanja na trgu, marr več veliko bolj rezultat birokratične administracije, ki ne podpira gospodarstva, marveč mu škoduje. O višini cen mora odločati trg. Le na ta način bomo normalizirali gospodarsko življenje v smislu naših novih gospodarskih ukrepov. Zato je tudi nesmiselno določiti n. pr. ceno sveži ribi na 50 dinarjev — ne glede, ali je bil lov bogat ali reven, ali gre za ribo v tem ali onem letnem času in podobno. Tako pride do 50 dinarjev za kilogram, dočim je istovrstna riba imela v Trstu cene le 35 lir.
Do takih nesmislov je prišlo poleg birokratične miselnosti odkupnih podjetij tudi zaradi tega, ker so odkupna podjetja razpolagala tako-rekoč s poljubno količino gotovine, ki so jo brez obotavljanja metala na trg. V dobrih dveh in pol mesecih je bilo na ta način izdanih več sto milijonov dinarjev, ne da bi mogli pričakovati, da bodo s prodajo tega blaga v celoti dosegli ceno, ki
uvedbo novih gospodarskih ukrepov, prestal obstojati. Odkod sredstva za regres? Iz proračuna?
Zaradi navedenih razmer in zahtev je bilo nujno potrebno, da je banka postavila svoj gotovinski plan, po katerem spremlja in evidentira prejemke ,in izdatke v gotovini. Povsod tam, kjer izdajanje gotovine ni nujno potrebno, banka zaostruje izdajanje gotovine, s čimer povoljno vpliva na formiranje ekonomskih cen. Da se resnično ustanavljajo cene na trgu, to je: e-konomske cene, med prodajalcem in kupcem, omejuje banka izdajo gotovine za nakup kmetijskih pridelkov preko odkupnih podjetij, če gre za notranjo potrošnjo, ter se izmenjava blaga lahko izvrši neposredno med kmetijskim proizvajalcem in cestnim potrošnikom v mestni tržnici. Nesmiselno bi bilò odkupovati kmetijske pridelke preko odkupnih podjetij za potrošnjo n. pr. mesta Kopra, če ima ta dograjeno novo tržnico, v kateri lahko kmetje-proizvajalei svoije pridelke neposredno prodajo koprskim potrošnikom. Cene, ki se bodo formirale na ita način — brez posrednika v obliki odkupnega podjetja, — bodo res ekonomske cene.
Ce bodo pri tem začele cene kmetijskim pridelkom padati, bo to dober znak za vse gospodarstvo, ker bo padec cen kmetijskim pridelkom omogočil tudi znižanje cen Industrijskemu blagu — in s tem splošen dvig življenjskega standarda.
Gotovinski plan pa zaostruje tudi plačevanje tujih uslug in storitev, kolikor bi jih lahko podjetje samo izvršilo brez izdajanja gotovine. Ugotoviti moramo, da so mnoga1 podjetja v tem oziru ravnala prav malomarno. Pokazala niso; najmanjšega prizadevanja, da tuje usluge in storitve zmanjšajo in da jih po možnosti sama opravijo ali vsaj v povezavi z drugimi državnimi podjetji. Poljubno so naročevala pri najbližjem privatniku različne usluge in za njih izstavljala fakture. Na ta način se je tudi rentabilnost teh podjetij zmanjevala.
Gotovinski plan bo vnesel v naše gospodarstvo spoštovanje do dinarja, ki kot predstavnik blaga in posrednik njegove izmenjave to tudi zasluži. Razviti se mora borba za vsak dinar, s čimer bo raslo varčevanje z dinarjem. Denar se mora osredotočiti ali na tekočih računih ali na hranilnih vlogah v banki, kjer je gospodarstvo najbolj koristno naložen. S tem bo tudi porasla vrednost dinarja v korist vsakega posameznika kot tudi vse skupnosti. Nasprotno pa je držanje denarja v nogavicah in hišnih blagajnah v škodo dotičnega kot tudi skupnosti.
Ko se bomo vsi zavedli, kakšen gospodarski pomen ima denarna gotovina in ko bo tržišče’ v celoti odrejalo cene, prave ekonomske cene, bo gotovinski plan nepotreben. Ostal bo le kot neka vrsta evidence nad pritokom in odtokom gotovine Sama gospodarska moč podjetij, ki se bo odražala v kreditnem planu, bo v bodoče določevala uporabo in prelivanje gotovine, ki se bo uporabljala le tam, kjer bo nujno potrebna, sicer pa bo gotovino v glavnem nadomestil tekoči račun in gi-rocpromet.
Kolikorkoli ise danes poudarja pomen gotovinskega plana, pa tega ne smemo razumeti preozko, biro-kratično. Gotovinski plan ni in ne more biti samemu sebi namen, marveč mora služiti potrebam gospodarstva. Zato mora biti gotovinski plan v določenem pomenu besede gibčen, to je: prilagodljiv konkretnim razmeram in potrebam gospodarstva. Gotovinski plan mora pospeševati gospodarstvo v smeri normalizacije gospodarskega • življenja.
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Našim bralcem smo v zadnji številki obljubili, da jim bomo povedali nekaj o angleških državnih volitvah v današnji številki, ker zadnjič niso bili znani še, niti rezultati.
Po večmesečnih ugibanjih in predvidevanjih se je marsikdo, ki se je izdajal za dobrega poznavalca angleških razmer, prevari!. Tokrat so zmagali konservativci s Churchillom na čelu. Med tem ko pišemo, je Churchill že sestavil novo vlado, v kateri jeipohitel postaviti na najvažnejša mosta svoje najzaupnejše ljudi In prijatelje, sam pa je prevzel predsedstvo vlade in obrambno
Fanatični šovinizem pri naših sosedih si spleta,nove lovorike. Najprej je spravil na zatožno klop slavne borce izza velikih dni upora proti nemškemu tlačitelju in njegovim podrepnikom. Računal je, da bo s tem skoval novo orodje, ■ s katerim se bo dalo uspešno udariti po Jugoslaviji. Sedaj pa .hoče, kakor ,vse kaže, nov korak dalje. Obtožiti namerava vse one domoljube, ki so se borili ramo ob rami s slovanskimi tovariši na italijanskih tleh rrpti skupnemu sovražniku. Ljudje, ki imajo danes v ■rokah krmilo Italije, ocenjujejo tedanje sodelovanje za veleizdajo. Kot take slikari njene ljudi, ki sp inteji smelost, da se dvignejo proti tiraniji, ki je grozila pc,žreti ves svet. Ne mere nas čuditi tako stališče današnje italijanske vodilne kaste, ko so pa tam zopet v največjih čislih pod plaščem patriotizma vsi fašisti, misi-ni, " šovinisti, imperialisti in reakcionarji najhu.išega kova, ki so sledeč sv.ojim pokvarjenim nagnenjem vrgli usodo svoje domovine na .tehtnico nemškega osvajalca. Bili so nosilci one .pohlepne miselnosti, ki je Italijo tirala v vojno in pogubo, se pa danes navzlic neuspehom znova dviga kot rešilna bilka imperializma. C as m zgodovina sta stekla preko teh ljudu kot bi se nič ne zgodilo in kot da bi še vedno, sedel v beneški palači v Rimu apostol agresije, učitelj tiranije in zasmehovalec pravice, ki je ho-
ti
ODVISEN TRUD
tel uliti italijanskemu narodu ohole nazore, da so zato na svetu, da usi-lijo ostalim narodom svojo duševno, grpotno in moralno revščino. Po pojmih te.h ljudi je seveda vsak izdajalec, ' v katerem je ostal še duh ple-menjtosti in želja za bratstvom med ngrodi s težnjo, da se mednarodni odnosi urede ,na temelju pravice, Jel izključuje nasilje.
Italija je danes poleg Sovjetske zv.eze edina država, ki sama sebe vara, da jo pot, ki jo je peljala v pogubo, lahko pelje tudi v rešitev. Zato se predstavlja, ha se bo dalo tudi z .grožnjami, klevetami An nestrpnostjo kaj doseči. Pri tem si misli, da morajo vsi misliti tako kot ona in se strašno čudi, če naleti na nerazumevanje. Zato tudi neuspehi De Gaspe-rija niso .bili njegovi neuspehi. Vsega so bili krivi ti nesrečni laburisti, ki so na nerazumljivi način imeli rajši Jugoslovane kot pa Italijane. Zato so tudi hediji rajši -tja na oddih in ni čuda, če so jim potem na Bledu in Dubrovniku napolnili glave. Sedaj je pa te idile konec, pravijo naši iredentistični sosedi. Sedaj imajo tam gori na severu svojega ».prijatelja« Churchila v gnezdu, ki je tako rad hodil na počitnice v Italijo1,
da .bo postala sedaj njegova prva skrb, da to Italij čim bolj poveča in s tem tudi seveda področje svojih izletov. Novi britanski ministrski predsednik .nima namreč prav nobenih drugih skrbi, kot da obnovi izgubljene postojanke italijanskega Imperializma. Tudi ga prav nič ne moti v njegovi .širokogrudnosti, da je .bil ravno on najhujša tarča ljudi, ki .tedaj niso imeli dovolj surovih izrazov in ogabnih psovk, da bi ga ponižali, se pa sedaj pripravljajo, da bi se mu vrgli okrog vratu. Casi se pač spreminjajo in .danes je stari .Churchill zaveznik ljudi v atlantskem paktu in Jugoslavija in njeni voditelji na črna pošast, .katera je bil on preji. Vendar naj že uganjajo v Rimu še take akrobacije, njih imperializem, ki. je še ravnokar bevskal, da je edini poklicani paslednik britanske dediščine v Sredqzemlju, bo težko prepričal London o svojem iskrenem prijateljstvu, .pa naj sedi tam na vladi že ijcdoT koli.
Vse priznanje .novim, voditeljem v Londonu, da se peha za njih naklonjenost imenitna šovinistična gospoda, .ki je sicer v iskanju prijateljev zelo izbirčna. Ce bi verjeli njenim besedam in njenemu pisanju, ne o-
pusti najmanjše prilike, da ne bi ponudila sosedni Jugoslaviji svoje pomirljive roke in široke ljubezni. Seveda vsaka ljubezen nekaj velja, .šovinistična pa še posebno. Zato je treba za njo odstopiti ne-le Tržaško o-zemlje, marveč še marsikaj drugega. Dokler pa ni Jugoslavija pripravljena plača.i tako visoke tarife, moramo seveda po volji šovinizma .biti nepomirljivi sovražniki. To žalostno skušnjo je naredil senator Parri, ki je smatral za svojo dolžnost, da na kongresu miru v Zagrebu javno potrdi ideale, za katere se je boril za časa okupacije, ko je stal na čelu italijanskega osvobodilnega gibanja. Njegova prisotnost na kongresu miru v Zagrebu se zdi italijanskemu šovinizmu nekaj čudnega .in st,raš-ga. ,Kako se je le neki mogel usesti za .mizo z barbari, se čudi smrdljivi iredentistični tisk v Trstu in šovinistične organizacije so so smatrale za potrebno, da javno izrazijo svoje obžalovanje nad »neverjetnim« dogodkom.
Šovinistična Italija noče imeti torej nobenih stikov s svojo vzhodno sosedo, na katero je hočeš nočeš navezana. Zeli imeti porušene mostove. Cez take se pa težko pride do stanja, ki je potrebno za reševanje spornih vprašanj, katero — .kakor vse kaže — leži mnogo bolj na srcu njej kot pa Jugoslaviji.
ministrstvo. Zunanji minister je spet Antony Eden, ki je vodil to ministrstvo v najtežjih trenutkih angleške zgodovine, v zadnji voini proti nacifašizmu v Evropi in na Daljnem vzhodu.
Angleške državne volitve predstavljajo na vsak način najvažnejši dogodek preteklega tedna, saj Anglija še vedno predstavlja drugo najmočnejšo državo na zapadni polobli, čeprav se trenutno nahaja v hudi stiski z notranjimi in zunanjimi zadevami. Mnogi preroki so menili, da se bo z zmago Churchilla spremenila tudi v,sa notranja in zunanja struktura angleške politike, toda po rezultatih volitev sodeč, bo moral biti Churchill v V.sakem pogledu zelo oprezen, ker je zmagal to na .temelju votivnega sistema. Glasov je namreč konservativna stranka dobila manj kot laburisti, ki. ostajajo še vedno najmočnejša angleškea stranka, brez katere je nemogoče spremeniti iz temelja, kar je dosedanja Attleejeva vlada reformirala v gospodarskem pogledu dama in kar je dosegla na mednarodnem političnem poipnišču. Ze prvi znaki kažejo, da bo konservativna vlada morala marsikaj obdržati, kar je vpelje' Attlee, zlasti podržavljanje angleške težke industrije in pa odnose do dominjonov.
Za sedaj je težko reči, kakšno pot bo Churchill ubral. Prav tako kot prejšnja,vlada se bo znašel pred težko nalogo, rešiti vprašanje odnosov do Egipta, Perzije, Daljnega vzhoda in - dnuglh raztresenih udov angleške državne s.ku.pno.sti po širnem svetu. Čeprav smatrajo nekateri Churchilla kot človeka hitre akcije, ni verjetno, da bi se spuščal v avanture, ki hi škodovale Angliji in pa mednarodnim odnosom, ki so že tako napeti ne samo v Aziji, ampak tudi v Evropi in na drugih kontinentih.
Egipt je sedaj v ospredju angleških skrbi, kajti ta država ne misli popustiti v svoji zahtevi, da mora Anglija zapustiti Sueško področje. Z druge strani bo pa Angliji težko
zadovoljiti Egiptu, ker predstavlja Suez, glavno imperialno žilo angleške moči, bogastva in ji daje pečat velesile.
Kar zadeva anglo-iranskii spor glede petroleja, je prevzela Amerika posredniško vlogo. Iranski predsednik vlade Mossadegh, ki je odšel na zasedanje Varnostnega sveta, kjer so razpravljali o anglo-iranskem sporu, se še ni vrnil domov, temveč se neutrudno pogaja z vodilnimi osebnostmi Amerike, da bi se našel nekakšen i.zho.d 'iz zagate. Prav zadnje dni prihajajo optimistična poročila v tem pogledu in podoba je, da se bosta Anglija in Iran spet neposredno pogajala in našla kompromisno rešitev. Chur-ohill je že poklical angleškega poslanika iz Teherana na poročanje.
-Iskrica upanja za mimo rešitev korejskega konflikta je že tud! pred nami. -Zadnje dni so pogajanja v Panmunjoou med ■ predstavniki Združenih narodov in Severnimi toliko napredovala, da proučujejo že razmejitveno črto med seve.rom in jugom, če bi prišlo do premirja. Seveda uspeha še niso dosegli, toda po raznih izjavah dobro obveščenih krogov, sta se stališči obeh strank že precej približali. Pogajanja se nadaljujejo in bodo verjetno trajala še dolgo časa, toda prvi koraki naprej so že napravljeni. Upamo, da bodo prišli do srečnega zaključka.
V Parizu bo začelo 6. novembra šesto zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih, narodov, na kateri bodo razpravljali pereča mednarodna vprašanja, ki so se nagrmadila o.d zadnjega zasedanja. Delegacije raznih držav so že odpotovale v Pariz. Po sestavi teh delegacij je mogoče soditi, da bo zasedaipje imelo zelo resen značaj, saj so razne vlade odredile najsposobnejše in najvplivnejše diplomate, tal bodo predstavljali interese svojih držav in trezno razpravljali o sedanjem napetem mednarodnem položaju. Predvsem, bodo vzeli v pretres vprašanje Koreje, Bližnjega in Srednjega vzhoda, Nemčijč, revizijo mirovne pogodbe z Italijo, ki predstavljajo trenutno najbolnejša vprašanja današnjega sveta.
Od zasedanja, v Parizu v marsičem odvisi svetovni mir in mednarodno sodelovanje, zlasti pa od dobre volje velikih sil, ki- so si sedaj v laseh. Upamo, da bodo znali ohraniti mir.
Btban 2

VEL	SNA MANIFESTACIJA V PIRANU
OB ZAKLJUÒSiO FESTIVALA ITALIJANSKA Pffi&SVETffllH PROS TE V
ITALIJI
bo nikoli razbila enotnosti našega ljudstva
je poudaril v svojem pozdravu tov. Massarotto
Obmarskó mestece Piran je bilo Vi s prejšnji teden v posebnem raz-p: loženju. Mestni radio je dan za dnem vrtel plošče .revolucionarnih pesmi, vabil prebivalce k večernim pi tre.di.Svam in vzbujal pravo manifestacijo enotnöEti in moči tu živečega ljudstva. Ljudje so radostno prisluškovali pred zvočniki. Zvečer so se zbirali v »Tartinijevo« gledališče in pozorno sledili nastopom poišamdžnih kulturnih krožkov.
Tartinijev trg in glavne ulice so bile lepo okrašene. Na vidnejših poslopjih so visele • slike in veliki večbarvni portreti naših voditeljev. Vse to in val navdušenega razpoloženja je dajalo zgodovinsko znamenitemu Piranu praznično lice. Posebno je prišlo v.se to izraza na zaključni nedeljski manifestaciji.
Večtisočglava množica se je iz vseh predelov mesta, okoliških na-selj, bližnjih krajev in mest zbrala na Tartinijevem trgu. Se pred petnajsto uro je pozdravila nestrp-
1VSEI SVETIH Di...
Po stari navadi, se naši ljudje na današnji dam odpravljajo na grobove svojcev. Tihi vrt, v katerem počivajo pokojni, oživlja. Dehteče cvetje ter številne lučke pričajo, da je spomin na mrtve nad vse živ. Toda, kako bi moglo biti sploh drugače? Vsak otrok obuja z velikim spoštovanjem spomin nat svoje starše in njihove nauke, ki mu še dandanes: v marsičem lahko služijo ko:t na'fedilo v vsakdanjem boju za obstanek.'Iz ljudi, ki jih ni vec, je zrasLÉJefi'ka sila, celotno kulturno npsfelfvo',' ki pa se zopet od pokoljenja do pokojnega vedno bolj krepi: Ijtiilq se n b' s hvaležnostjo sp! .m hi jur vseh .tistih, ki so dejansko dopisali k graditvi vsega onega; kav je pozitivnega v družbe-Til z.građfo'l?
MrW,i firobovi so • še skoro sve-ži. Opažam iudi, da ljudje prav te grobove najbolj negujejo. To so grobovi naših naj,dražjih, tistih, ki bi še živeli, če se ne bi' bili izkoriščevalci delovnega ljudstva znesli tpdi nad delom slovenskega narodu v Istri. V letih 1943 1945 so se grobovi /tudi v .Soovers.ki Istri postoterili' Naši ljudje so podali kot bordi v oboroženem boju, druge kot talci, treti?, pa je zadel smrtni strel, ko Sp ,jjpi*Hjali.. svoje vsakdanje dcr lo. "’llo1 ?.a svobodo je zahteval težke étsfy^: :i« brez teh. žrtev bi še da-neši jiläiV pod .peto izkoriščevalca; Odt:ltaji»*»ške • okupacije 1913 je stabt:, naraščalo število padlih v boJpSÄlm. .pa jq. svoj. višek, }co se je množic? delovnega ljudstva , tudj.pr-i nas odločila, da enkrat za vseòèg - obračuna s-svojimi Izkorišče-
Z’ Änglci ' u,mor' Vladimira Gortana in takoj :h. tem še Bidovca Ferdinanda ter-tovarišev je bil za fašiste le žbak za splošno in najbolj krvoločno ofenzivo; kolikor jih je naš čl o vek e pio h do živ el v svoji zg odo-VinuTomnjvem pro voka torrkem procesu proti Pinku Tomažiču ter tovarišem, ki so prav tako padli pod fašističnimi svinčenkami, sledijo množični pokolji slovenskega ljud-|tva. ■
tj Vsak naš človek se še danes z grozo spominja nemške ofenzive od 2.—5. oktobra' 1943. Slovenska Istra je bila v tistih dneh e;na sama o-brompa baklja. Gorele so Šmarje, .Marezige, Cezarji, Kubed ter številne druge vaši. Prav v tistih dneh so Nemci v Šmarjah pobijali, kar jim je prišlo pod roko. Stari cerkovnik Hrvatin, ki je v stiski bil plat zvona, je dobil za plačilo nemški rafal, ki mu je raznesel glavo.
Zgodovina naše NOB še ni napisana. Mar:je mogoče popisati prav vise strahote, ki jih je tedaj preživel ,naš človek? Ali ni: morda prizadeta sleherna slovenska družina? Nekatere naše vasi bedo. kot mučeničke vasi zapisane za vse čase. Tik pred vrati Kopra so 28. V. 1944 nacifašisti obkrožili našo slavno vas Gabrovico s tremi obroči. Tu so se .tedaj stekale- vse niti NOB v Slovenski1 Istri in Gabrovčani naj bi plačali tudi .še za ostale istrske Slovence. Namah se je. Batorovica spremenila v prah in pepel. Poživi,njeni fašist,-je tistega dne zagrabil gabrovske ß a -otroka, malo Nevo, ter j-o pognal v rdečo bakljo. Krivi naj bi bili prav vsi. Nac-ifašlsti miso izbirali. V .ogenj so pognali udi 82 letnega starčka Burgerja Ivana ter 83 letnega Ivaniča Ivana. Predatale do smrti izmučene ljudi so nacifašisti naložili na kamione ter odpeljali v internacijo ,od koder se je le malokdo., vrnil.
. .Kdo se danes ne spominja še vseh ostalih številnih žrtev. V boju za dokončno, osvoboditev so dali tudi v Slovenski Istri svoja življenja ,mnogi aktivisti OF ter borci. Naš delovni človek ne bo nikdar pozabil na g imena: Kolarič, Natal, Miklavčič. Josip, Kocjančič Vincenc, Vatovec Elvira in še številna druga i-mena, ki sp za naše ljudstvo simbol junaštva. Kdo se pri nas ne spominja junaškega komandanta Fren-. ka, ki si je raje sam vzel življenje, kakor, pa bi padel živ v roke naci-fašistov.
.. .Slovenska Istra je dala v NOI^ svoj delež kakor v,se’ ostale slovenske dežele. Delovni človek se je tudi v bratski povezavi z demokratičnimi Italijani dvignil z orožjem v rokah proti okupatorju. V Slovenski Istri je bilo Za časa NOB požganih - okrog , 1600 hiš ter gospodarskih poslopij. nad 800 jih je bilo na tem našem majhnem ozemlju ubitih. Več sto naših ljudi pa je romalo v zapore ter internacijo.
Ng Vseh svetih dan jso naše misli piasti pri vseh tistih, ki so dali svoja mlada življenja, da bomo lahko sami gospodarji na svoji lastni zemlji. Naš Vseh svetih dan naj bo opomin za vse tiste, ki še niso o-"purStiM svojih načrtov, da bi naše ' zopet, spravili pod svojo izko-jrlsčevulno peto.
no množico 30 številčna godba na pihala iz Sv. Lucije pod vodstvom zidarja Diqualija. Zaigrala je revolucionarno 'koračnico. Potem še druge in druge borbene pesmi. Medtem je stopil pred mikrofon na oder predstavnik Zveze Italijanov našega okrožja tovariš Leone Fusili. Pozdravil je navzoče, med njimi podpredsednika Prezidijuma Ljudske skupščine LR Slovenije Ivana Regenta, 'komandanta Vojaške uprave JA polkovnika Miioša Stamatoviča,
, predsednika IOLO Julija Beltrama, predstavnika CK KP STO Eugenija Lauren.tija, Giordana Sorto, predsednika Enotnih sindikatov STO Bortola Petronija, predsednika Zveze Italijanov za Reko in Istro Massarotta, sekretarja okrožnega komiteja Partije Pavliniča in druge goste, predstavnike množičnih orga nnizacij in oblasti.
Se ni jeknilo burno pleskanje, ko ' se je na oder zbral mešani .skupni pevski zbor iz Reke», Rovinja in Pule, ki je pod vodstvom Puljčana Marcelija zap'el v italijanščini Mu-zičevo pesem »Slavna Partija«. Takoj nato je nastopil moški zbor iz Pirana in zapel nekaj italijanskih pesmi. Veliko zanimanje in zadoščenje publike je vzbudila naslednja točka sporeda, ko je folklorna skupina iz Dinjana v Istri izvajala furlanske narodne plese v lepih narodnih nošah.
Mešani pevski zbor iz Reke je še zapet nekaj borbenih in umetnih pesmi in v imenu Zveze Italijanov Istre in Reke je nato pozdravil festival italijanskih kulturno-prosvet-nih društev našega okrožja njen predsednik Massarotto. V svojem pozdravnem govoru se je dotaknil tudi šovinistične kampanje proti; našim narodom in dejal,, da ta kampanja v Trstu in Italiji ne bo nikoli 'cabila enotnosti našega ljudstva v izgradnji njegove srečnejše bodočnosti in .socialistične domovine. Želel je še Zvezi Italijanov našega okrožja obilo uspehov na njenem festivalu in da bi bodoči festival pokazali še tesnejše sodelovanje z italijanskimi brati v (Socialistični Jugoslaviji. Množica je navdušeno odobravala njegove besede s ploskanjem.
Za Massaroitom je govoril predsednik Zveze Italijanov našega o-krožja tovariš Nazarij Agarinis. Najprej je pozdravil goste in ostalo množico. Zatem je dejal, da s to manifestacijo zaključujejo danes I-talijani našega okrožja, tu na trgu velikega istrskega skladatelja Tartinija drugi festival italijanskih ' prosvetnih društev, ki je nedvomno doprinesel nov napredek za nadalj-ni razvoj italijanske .kulture v našem okrožju.
Tovariš Agarinis je poudaril, da kakor na ostalih področjih v javnem življenju, tako tudi na kulturnem področju svobodni Italijani našega okrožja in enakopravni Slovencem ter Hrvatom nadaljujejo z ustvarjanjem. materialne plati Za čim širšo udeležbo našega ljudstva v kulturnem in socialnem življenju. Jamstvo za tak napredek v naši kulturi, je naglasil Agarinis, nam je ljudska oblast, ter demokratičnost v vodenju našega gospodarstva, kjer tudi mi Italijani sodelujemo enako in z istimi pravicami kat Slovenci in Hrvatii. Tudi italijanski delavci so poistaili gospodarji svojih tovarn, ki jih upravljajo sami v imenu skup-nnosti. Prav tako se tudi oni borijo, da bi povečali proizvodnjo. O tem nam govore številke, ki jih prikazujejo grafikoni na razstavi Zveze Italijanov ob priliki tega festivala.
Ko je govoril o uspehih festivala, ki bodo nedvomno dali novega pojeta razvoju italijanske kulture na našem ozemlju, je tov. Agarinis dejal, da je na tem festivalu sodelovalo deset domačih prosvetnih dru-
štev, kot gostje pa so nastopila tudi nekatera italijanska prosvetna društva iz Reke in Istre. Vseh predstav je bilo med leđnom festivala 34; na teh je sodelovalo 81 različnih skupin s 1162 sodelavci. Te predstave je obiskalo nad 22 tisoč gledalcev. Ob zaključku je tov. Agarinis še dejal, da ti uspehi festivala dovolj zgovorno povedo, kako stremi Zveza Italijanov za kulturni dvig in napredek Italijanov tega ozemlja. Obljubil je, da bo prihodnji festival še uspešnejši kot ta. Zveza Italijanov bo s svojim delom pritegovala v svojo sredo še ostale Italijane, ki v tej organizaciji ne sodelujejo., poglabljala politično in moralno enotnost našega ljudstva v vsakdanji borbi za socializem in sledila bratskim narodom Jugoslavije.
Govoru tov. Agarini,sa je sledil drugi del kulturnega sporeda. Nastopil je pevski zbor iz Pule, ki je bil v .svojem izvajanju najboljši od vseh. Z raznimi narodnimi plesi v leipo izdelanih narodnih nošah so nastopile folklorne skupine iz Reke, Kopra, Grožnjana in Buj. Izmed folklornih skupin je žela naj-leipše uspehe skupina plesalcev .iz Reke, ki so izvajali Schtrausov valček »Na valovih modre Donave.« Manifestacijo je zaključila godba iz Sv. Lucije z več-borbenimi in drugimi pesmimi. Pozno v noč je bilo potem v Ljudskem domu rajanje.
Prav bo, da nekoliko povemo tudi o razstavah, ki jih je Zveza Italijanov priredila ob priliki festivala. Razstava v mestni telovadnici v Piranu prikazuje predvsem delo Zveze Italijanov. Ned drugim je tu razstavljeno več raznovrstnih knjig, s katerimi razpolaga Zveza Italijanov. Kar najbolj zanima, pa so grafikoni, ki kažejo, da je v našem okrožju 27 osnovnih šol in osemletk z 2. 623 učenci in 104 vzgojitelji, 11 srednjih šol s 1285 dijaki in 91 profesorji, 3 šole za vajence z 268 vajenci z dvemi učitelji in 19 pomožnimi močmi, ki jih obiskujejo otro ci, dijaki in vajenci italijanskih staršev in to v svojem materinem jeziku.
Poleg raznih slik iz življenja posameznih italijanskih kulturnih društev kažejo grafikoni tudi naslednje: med italijanskimi delavci v naših tovarnah in podjetjih je bilo lani 191 udarnikov, 2 racionalizator-ja, 7 novatorjev, 52 članov-Italija-nov pa izvoljenih v okrožno skupščino, 352 v delavske svete, 68 v razne administrativne odbore, ki sodelujejo pri upravljanju našega gospodarstva.
Druga razstava pa je posvečena slikarski in kiparski umetnosti. Na tej razstavljajo razni mladi in stari umetniki.
Don Malusa se je vinil
Vrnil se je človek, ki ga ima odsek za personalno službo Vatikana prav gotovo zabeleženega kot neutrudljivega delavca na področju odnosov z ženskami. Ne smemo pozabiti, da je don Egidij Malusa duhovnik katoliške cerkve, ki ne dovoljuje, da imajo duhovniki kakršnekoli ožje kontakte z ženskim spolom. Dejstvo pa, da se je Malusa vrnil pomeni, da gredo cerkveni forumi preko teh prekrškov in da nekateri znani predstavniki katoliške cerkve celo favorizirajo osebe kot je don Egidij Malusa. Treba je vedeti, da se je vrnil Malusa po naročilu škofa Santina, ki ne samo, da ni opozoril Maluso, da takih dejanj ne sme izvrševati temveč ga je poslal nazaj, prav tja, kjer je Don Egidij Malusa zagnusel zaradi flirtanja z ženskami pred očmi pre-bivalstva.
Ni verjetno, da se je Don Egidij Malusa tako pogumno vrnil naivno misleč, da je pri Piranskem prebivalstvu še toliko priljubljen, da mu bodo oprostili. Skoro gotova pa je možnost, da ga je poslal Santin nalašč nazaj, da bi Malusina vrnitev zaostrila napetost med piranskim prebivalstvom in Maluso. Katoliški forumi bi potem to napetost izrabili na ta način, da bi začeli prikazovati Maluso kot velikega mučenika katoliške cerkve.
Toda naj bo Santin siguren, da ne bo postal Malusa mučenik. Se nikoli se ni pripeilo, da je postal nekdo mučenik zaradi požrtvovalne dejavnosti med ženskami. Santin naj ve, da je s tem, da je poslal Maluso nazaj v Piran dosegel to,, da je pri tamkajšnjem prebivalstvu še bolj zasloveli kot vulgaren zastopnik cerkve, ki mu ni za poštenost in sožitje, temveč za mržnjo in zal',rbt*-.ost.
Prebivalstvo v Piranu dobro ve, kaj je Malusa počenjal. Dobro ve, da je flirtai z Benedetti Rino celo za cerkvenim oltarjem, dobro ve, da je imel stike s Fragiacomo Rito celo na takem mestu, da ga je marsikdo videl. Ne smemo to. V Piranu se je razširila te dni najnovejša vest. Don Egidij Malusa si je vzpostavil v Piranu celo mrežo, da je laže izvrševal svoje nečedne posle. Povezal se je z lastnikom gostilne Bonifacio Giovannijem, ki mu je dajal ob potrebi eno sobo, v kateri je don Egidij Malusa prenočevat skupaj z neko Furjan Rito, ki jo v Piranu nazivajo »Caverone«. Ljudje vedo povedati, da je bila postelja v tej sobi zelo prostorna. To posteljo je gostilničar Bonifacio Giovanni stalno rezerviral za posebne potrebe don Egidija Maluse.
V Piranu vedo celo to, da je Malusa s pomočjo gostilničarja kar pozival k sebi razne ženske, med njimi tudi Naccheri Francesko. Diktator je bil don Egidij Malusa. »PridiK, in ženska je prišla!
Nismo imeli namena, da znova pišemo o don Egidiju Malusi. Toda to smo napravili zaradi tega, da Santin ve, da se njegovih manevrov ne bojimo. Mi imamo na naši strani orožje, ki ga Santin nima. Mi smo pošteni in odkriti, Santin pa je prvoboritelj zahrbtnosti in laži.
Za zdaj naj ve, da je pri Piranskem prebivalstvu don Egidij Malusa zaslovel kot nečeden pastir katoliške cerkve.
'•%
\
Hi
■Him
M ll

KDAJ BODO ODPRLI NOV HOTEL V KOPRU?
/
TARTINIJEV TRG V PIRANU PREJŠNJO NEDELJO
KROG. — Zadružniki orjejo velik kompleks za trte. Te dni je v zadrugi na Krogu posebno živahno. Prispeli so veliki traktorji in plugi, ki jih zadružniki in sosedni kmetje še niso videli take. Orjejo namreč 5 ha velik kompleks, kjer bodo že letos nasadili trte. Ljudska oblast jim je za to dala na razpolago investicije. Delo kar hitro napreduje. Prejšnje majhne njive, ki niso več kot toliko nesle, pretvarjajo v veliko nad 70 cm globoko preorano njivo, kjer bomo lahko že spomladi videli, kako brstijo mlade še necepljene trte. Za kakšno leto jih bodo cepili ih na ,njih lahko pridelali več vina kot na vseh dosedanjih trtah.
*
PÜCE. — Radi bi, da nam bi kdo prrišel tolmačiti nove gospodarske ukrepe. Nekdaj ,so skoraj na vsak množični ali kakršen kodi sestanek nam prišli vedno pojasnjevati to varisi iz Kopra pomen ukrepov, ki jih je izdajala ljudska oblast. Zdaj že dolgo ni bilo pri nas nobenega, ki nam bi raztolmačil nove gospodarske mere. Mi kmetje in zadružniki smo še v marsikateri stvari, o kateri se samo1 govori, v dvomu ali bo tako, kakor ljudje govorijo, ali bo drugače itd. Veliko stvari, ki so s tem v zvezi, pa niti ne vemo. Radi bi, da bi nas o tem kdo poučil. Prav tako bi si po,gostoma želeli tudi kako kmetijsko _ predavanje:, Radi poslušamo, če nam predavatelj lepo in razumljivo pove kake strokovne stvari iz našega kmetijskega gospodarstva. Marsikaj: bi se na ta način tudi naučili in potem praktično poizkušali. Vemo, da je predavateljem težko kaj razlagati ljudem, ki ga ne razumejo dovolj, toda vsekakor bi to bilo koristnn.
PUCE. — Ali lahko poje osel v dveh urah 100 kg sena in 30 kg pe-efuesBJdA ouurnau Jo^citasA kaj?" Toda resnica je pač resnica. Bepo Dolinčič iz Puč je moral kot odškodnino vrniti sosedinemu Toma-želu, kar je njegov osel v dveh u-rah v eni noči pojedel. Tomaže,1 se namreč ni hotel sprijazniti, da osel tudi v eni noči ne bi toliko-pojedel in je hotel, da mu Dolinčič vrne dvakrat več, kolikor je zgoraj navedeno. No pa so poklicali komisijo, ki je ugotovila, da manjka navedena količina sema in pese. To naj bi pojedel Dolinčičev osel v dveh urah, ko se je neko noč odvezal in odšel iz hleva. Kaj menite, ali lahko poje ošel toliko v dveh urah? Nekateri vaščani so se temu smejali in prigovarjali, da niti ves teden ne bi toliiko pojedel. Pa je Tomaže! hotel za to tožiti Dolinčiča. Na postaji NZ v Šmarjah pa so rekli, naj se sama sporazumeta tako, da bo za
obadva prav. Toda Valerjo Tomažel se menda ni spomnil, da je s tistim senom, ki mu je manjkalo na lonci napital najemnikove vole, ko mu je pred nekaj dnevi oral. Pa je zato obdolžil Dolinčiča, da mu vrne 100 kg sena in 30 kg pese. Zdaj se je raznesla govorica, da Dolinčičev o-sel poje v dveh urah toliko. In ni bilo kaj, Dolinčič je raje kakor da hi se kregal, vrnil.
SV., ANTON. — Kdor skupnosti ne daje, od nje ne sme ničesar dobiti. Sovražniki ljudske oblasti ne smejo imeti pri nas nikalcega zadoščenja. Ko smo dobili vest, da nam bo ljudska oblast odobrila 2 milijona dinarjev dolgoročnega kredita, da bi dokončali zadružni dom, se je hitro razširila med ljudstvo. Tisti,
ki si želijo napredka v socializem so to vest z veseljem sprejeli in se zanimali pri KLO in pri KZ, kako . in kdaj bomo dobili to vsoto denar* ja.	.
Razumljivo pa je, da so zavezniki škofa Sardinija in vidalijevski ■ agenti bili proti temu ter so začeli ljudstvo »alarmirati«, da bodo ti milijoni spravili člane zadruge v gospodarsko propast itd. Glavni razbijač je bil Turk Roman, ki sovraži našo ljudsko oblast zaradi tega, keT je bila njegova žena Ida obso-. jena na trj mesece odvzema prostosti kot poklicna črnoborzijanka.
Omenjeni Turk Roman je vložil prošnjo za izstop iz KZ.
Drugi razbijač se je pojavil tudi s tem, da je vložil prošnjo za izstop iz KZ, to je Marš.ič Josip iz Cereja; ta je pa vseh množičnih sestankih skušal ovirati sklepe za graditev zadružnega doma. Omenjeni je zelo dober 'kmet, v vseh ozirih skuša prikazati ljudsko oblast za malovredno. Ob priliki zadnjih volitev v ljudsko fronto je zelo oviral potek volitev.
. Takim ljudem je ljudska oblast takoj pokazala pravico..
V nedeljo ob 10. uri, ko je bil občni zbor KZ so članni sklenili, da se omenjena razbijača izključi iz članstva KZ ter da izgubita vse pravice v naši zadrugi. Te dve družini ne bosta dobili niti rso-li iz naše zadruge, zadruga pa ne , bo od njih ničesar več kupovala, tako da bodo prepuščeni samim sebi.	. .
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiimiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiHiilHiiiiiil
Čitajte in širite
«IsUski tednik»
IIIIIIIIIIIIIHlIllItlllllllllllllllllllllUIIIIIUIIIIIIIIIlilllllllltrllllllllllUIIII
Na tem občnem zboru so člani potrdili, da zadruga sprejme dolgoročni kredit za zadružni dom, otpve-. zali so se, da bodo pridno gospodarili in pomagali zadrugi tako,, da bo čimprej ta kredit vrnila.
V. T.
Kdo še pomni, ko so morali otroci vanganelskih staršev obiskovati v skoraj eno uro oddaljene Marezige, v še oddaljenejši Sv. Anton im Ce-žarje ali pa celo v Koper šolo, ker je v domači vasi niso imeli? V Vanganelu ni takega, ki bi tega ne pomnil. Lepo se tudi spominjajo, kako so jim fašisti prepovedovali govoriti po domače. Ce so se temu upirali pa jih je čakalo ricinusovo olje, zapori in konfiinacije. Vanga-nelčani so vse to skusili pod fašizmom. Trdno pa so bili prepričani, da mora biti enkrat konec tudi temu.
Po osvoboditvi kakor po ostalih vaseh v Istri je tudi v Vanganelu nastala šala. Teda tokrat ne več v tujem, nerazumljivem jeziku, marveč v domačem, materinem, slovenskem jeziku. Vanganelski starši so tedaj svarili svoje otroke: »Srečni ste, učite se, zacelite rane fašizma!« In otroci so jih poslušali. Z veseljem so se začeli učiti materinega jezika. Število dijakov je iz leta v leto naraščalo. In. ko je nastala v. Kopru slovenska gimnazija, jo je veliko število otrok vanganelskih staršev med prvimi obiskovalo. Danes, ko so se nekateri že nekaj izučili, pomagajo po svojih močeh voditi naše gospodarstvo. Prav iz vrst prvih vanganelskih dijakov imamo Istrani svoje prve mornarje — Slovence. Eden izmed teh je Milko Babič, ki je že lani maturiral na Pomorskem Tphnikumu v Piranu, Po končani šoli se je vkrcal na jugoslovansko prekomorsko ladjo »Topusko« in je bil že marsikje po svetu. Prav te dni je bil na dopustu. Domačini so ga zelo radi poslušali. ko jim je pravili o življenju in ljudeh v širnem svetu. Pričakujemo,
iiiiMmuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiittiMiiiMimiMiiiiiiiHiiiriiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitntiiliHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHtiiuiwiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinMiiiMiiiiiiiiiiiiiii
V Lucci se vrši proces proti pri padnikom divizije »Natisone«. ki se je borila pod poveljstvom IX. korpu-
sa NOV in POJ na ozemlju Furlanije in Slovenske Benečije. Obtoženi so, da so . »izdali« domovino s tem, da so kaznovali prave izdajalce domovine in svojega ljudstva.
Ker sem bil kot partizan skoro eno leto na ozemlju, kjer so se borili borci garibaldinske brigade »Natisone«, sem prišel večkrat v stik tudi z »borci« brigade »Osoppo«.
Ko smo bili v poletju 1944. leta kot kulturno - propagandna skupina IX. korpusa v spremstvu oddelka partizanov II. bataljona Briško - beneškega odreda NOV in POJ na ozemlju zapadne Slovenske Benečije, se je dogodilo naslednje:
I. MITING V AHTENU
V mesecu avgustu smo prepotovali skoro vso Slovensko Benečijo, saj je bila z izjemo nekaj naselij v nadižki dolini vsa osvobojena. Vsak dan smo priredili vsaj en miting, včasih pa kar po dva. Udeležba je bila velika, saj, je prišlo na miting celo preko tisoč ljudi (Klodič). Nekako v sredini meseca avgusta 1944 smo prispeli v zahodno benečansko vas Tajpana. Na miting, katerega smo imeli zvečer v vaški šoli, je prišlo tudi nekaj borcev — predstavnikov garibaldinske brigade »Natisone«, ki so nas povabili, naj se prihodnjo nedeljo udeležimo proslave v furlanskem mestecu Ahten (Attimis). Ta proslava je imela namen podkrepiti sporazum', ki je bil sklenjen med garibaldinci in brigado »Osoppo« za sodelovanje v borbi proti okupatorju in fašistom. Sporazum je bil sklenjen pred nedavnim med garibaldinci, in ozopovci na pobudo garibaldincev. Garibaldinci so namreč mislili, da se ozopovci stvarno bore proti Nemcem in so bili mnenja, da bi enoten nastop zadal še hujše udarce sovražniku.
Na dan nedelje je prišel po nas veliko kamion, katerega so garibaldi,n-ci zaplenili v e,ni od zadnjih borb z Nemci ter nas odpeljali proti Ahtenu. Na kan ionu je bil poleg osem članov kulturno - propagandne skupine IX.
korpusa še oddelek borcev Bri,ško-be-neškega odreda in nekaj garibaldi«-» cev. Razvili smo zastavo ter se spuščali proti furlanski ravnini po strmih serpentinah mimo slovenskih vasi, kjer so nas domačini prisrčno pozdravljali. Ko smo zapustili poslednjo slovensko vas po imenu Meline, smo se spustili na furlansko ravnino ter zavili proti Ahtenu.-
Pri vhodu v Ahten smo se izkrcali ter s slovensko trobojnico, godbo na čelu ter s pesmijo »Hej, brigade« prikorakali na trg, kjer so že bili zbrani oddelki 'garibaldincev in «ozopovcev«. Skozi vso vas so nas pozdravljali prebivalci ter spremljali trga, kjer naj bi bil slavnostni miting.
Na trgu sta nas pozdravila komandant in komisar garibaldincev »Sasso« in »Vanni« ter predstavnik briga-gade »Osoppo«. Na trgu je bila zbrana večina prebivalcev Ahtena ter o-kolice in tudi predstavniki duhovščine. Lahko rečem, da je bil sprejem zelo prisrčen ter so nas tudi takoj pogostili.
že po zunanjosti, so se ozopovci razlikovali od garibaldincev. Oblečeni so bili vsi v kratke hlače, dobro obuti ,in vsi so imeli klobuke alpinskih edinic propadle italijanske vojske. Kot neizbežna posebna oznaka je bila zelena ruta, medtem ko so nosili garibaldina rdeče rute. Orožje so imeli v glavinem italijansko in angleško, dočim nemškega orožja pri njih ni bilo opaziti. Zlasti je padlo v oči to, da so imeli avtomatsko orožje pretežno zavezniškega izvora. Razlago za to smo dobili nekaj dni kasneje, ko smo videli, kako so oskrbovani po zračni poti od zaveznikov.
Njihova zastava je bila trikolora brez savojskega grba in brez rdeče zvezde. Borbenega pozdrava niso imeli. Pozdrav garibaldincev »Morte al fascismo — libertà ai popoli!« za njih ni ve'jal. Nasprotno, za nekatere je bil celo žalitev.
Kakor rečeno je bila na, trgu zbrana precejšnja množica civilnega prebivalstva, kakor tudi garibaldirtcev, ozopovcev . in naših partizanov, ki so nas spremljali. Miting se je začel z govori predstavnikov vseh treh formacij. Prvi je govoril komisar gar.i-baldincev »Vanni«, za njim predstavnik brigade »Osoppo« ter nato naš predstavnik tovariš »Zorin«. Vsi trije so poudarjali veselje in zadovoljstvo nad sporazumom:, ki je bil dosežen med garibaldinci in ozopovci.
Pri nadaljevanju mitinga smo najprej nastopili m! z našim programom, ki je bil sestavljen v glavnem iz pevskih in glasbenih točk, predvsem borbenega značaja in narodnih pesmi. Na koncu so prikazali še skeč, ki je med primorskimi partizani dobro znan, ,in to »Sestanek Hitlerja in Mussolinija«. Sicer poslušalci celotnega besedila niso razumeli, vendar so ga razumeli že iz mimike igralcev in nekaj Mussolinijevih stavkov, ki so bili Izgovorjeni v .italijanščini.
Ko sem po končanem našem programu pogledal po poslušalcih, bi lahko že po obrazih spoznal in ločil garibaldince od ozopovcev. Slednjim zlasti ni prijal imenovani skeč. Ne vem zakaj, vendar si je lahko misliti.
Na:š program só sprejeli z velikim odobravanjem.
Sledi! je program garibaldincev in ozopovcev. Garibaldinci so nastopili predvsem s svojimi borbenimi pesmimi, recitacijami in nekim skečom. ki je smešil propadli fašizem. Program ozopovcev pa je bil zelo skromen, tudi kvalitetno. Nastopil je namreč' neki »čarovnik«, verjetno bivši varietet-ni igralec iz kakega bivšega »frontnega varieteja«.
,Po končanem mitingu je bila zabava, kjer smo prišli ,bolj v stik s posameznimi garibaldinci in ozopovci. V pomenku z opopovci. sem izvedel mnrs'kaj, kar je vredno omeniti. Brigada »Osoppo« je bila- ggtsnsVi
ljena po kapitulaciji Italije. Ime je dobila po kraju Osoppo “(slov. Osof; v dolini T.ilmenta, nekje na mjeji med Karnijo in Furlanijo. Kraj Osoppo je trdnjava, ki je bila zgrajena v času Napoleonovih pohodov in je 'nekak simbol teh krajev za obrambo pred vpadi in okupacijo tujih zavoje-vateljev. Ce so imeli pri ustanovitvi brigade krstitev po tej: trdnjavi namen, da se simbolično prikaže odpor proti okupatorju, to je Nemcem, tega ne vem.
Jedro brigade »Osoppo« so sestavljali bivši aktivni oficirji in podoficirji propadle italijanske (béri Mussolinijeve ali fašistične) vojske, kara-hinerjev, finančnih stražnikov, sinov podjetnikov ali podjetnikov samih, katerih »obrt« zaradi odporniškega gibanja ni »uspevala«, in podobnih. To se pravi, pripadniki brigade so bili ljudje, katerih poklic začasno ni imel konjunkture in jim je bilo »gerii, stvo« iZačasno razvedrilo, za nekatere pa avantura in priznanje za bodočo kariero. Med njimi nisem mogel najti niti enega delavca, kmeta ali delovnega intelektualca.
Kakor sem že omenil, so bili oblečeni skoro enotno, zlasti pa so polagali važnost na alpinski klobuk in na zeleno ruto. >Na proslavo so prišli skoro vsi z zlikanimi hlačami in svetlečimi se čevlji. Njihovi intendanturi verjetno nikoli ni primanjkovalo hrane in drugih dobrot, saj so se po mitingu gostili s pršutom, mortadelo, belim kruhom, sirom in vse skupaj zalivali s specialnim furlanskim »spumante«. Intendant, ki je vse le dobrote delil, je bil oblečen v kompletno generalsko uniformo ter tako čist in zlikan, kakor da bi pravkar zapustil prostore »Comando Supremo« v Rimu.
V ozadju trga so stali kamion:!, s katerimi so se pripeljali udeleženci proslave, to je garibaldinci in ozopovci. Taki»! je-ipadlo v.pči, da so
kamioni tudi po zunanjosti različni. Kamioni garibaldincev so bili pobarvani z barvo, s kakršno so bili pobarvani nemški vojaški kamioni, in so imeli tudi nemške evidenčne tablice. Na nekaterih so bili še vidni znaki borbe .v obliki lukenj. Kamioni ozopovcev so bili ali rdeče, modro ali s kako drugo barvo pobarvani (eden je bil celo rumen), a na vratih kabine so bili napisi raznih podjetij. Jasno je bilo, da so garibaldinci prišli 'do kamionov v borbah, dočim so si jih ozopovci »priborili« pri furlanskih trgovcih in prevoznikih.
Tudi v oborožitvi je bila razlika med garibaldinci in ozopovci. Niti pri enemu od onih z zeleno ruto nisem opazil nemške Mauser-pužke, mitraljeze »Sare« pa so :z občudovanjem o-gledovali pri garibaldinskih mitraljezcih. Nekateri so jih videli šele prvič, nekaterim pa so bili že znani od takrat, ko so se borili pod komando generala Kesselringa.
Tudi njihova »bojna imena« so bila precej čudna. Ce je kdo natančno poslušal, kako so se klicali med seboj, bi mislil, da je prišel med Japonce. Mnogi pa so imeli razna imena, katero je začelo s »conte. . .« Spomnim se nekega komandanta bataljona ali čete z imenom »Conte Barba«, kt je nekaj dni pozneje vodil »uspešno« akcijo proti Nemcem. Namreč, noben ožopovec ni padel ali bil ranjen in tudi municijo so v celoti očuvali.
Da se povrnemo k dogodku tega dneva. ..
Proti večeru, ravno ko je bila zabava na najlepši poti, je prišla na trg garibaldinska patrola, ki je pa. trulirala v okolici Ahtena, s sporočilom, da se približuje kolona Nemcev (v resnici so bili kozaki; in da so pravkar zažgali bližno vas Nime (Nimis). Komaj se je ta glas raznesel,, so bili oni, različno barvani kamioni, takoj .napolnjeni ter se odpeljali ha »položaj«. Kamioni garibaldincev pa so odpeljali prazni v varno, dočim so odšle garibaldinske edi-nice na stvarni položaj ter tudi u-'-rir.Sr-o ypvrnUe nrod'ìranie sovražnika.
O dogodkih naslednjih dni pa nri-bodnjič.	g.
šolsko poslopje
da se bo tudi v našem listu oglasil in skušal povedati svoje vtise iz. takih dolgih potovanj:
Morda smo preveč zašli s pisa-njem, kajti naš namen je pisati o novi šoli. Vendar je vsekakor prav, da smo povedali tudi to, kajti marsikdo tega ne ve. Treba pa je povedati, da tudi med našimi ljudmi po vaseh imamo nadarjene otroke, od katerih naša ljudska oblast veliko pričakuje. Prav zaradi tega tudi gradi nove šole, odpira pot našemu do včeraj zatiranemu človeku-do izobrazbe in znanja. Zrno znanosti zadene bolj . kot jekleno, je hapiisal Lenin. V razredu nove šole, kjer so imeli v nedeljo slavnostno otvoritev pa so napisali pionirji — učenci: Oboroženi z znanjem bomo laže premagovali težave,, pri graditvi naše socialistične bodočnosti.
Vaganeičani so ponosni na svojo šolo. Hvaležni pa so ljudski oblasti, da jo je v tako kratkem času zgrà-dila. Saj so jo začeli zidati komaj-lani junija. Te dni' pa bo že služila svojemu namenu. Veliko so: pomagali pri tem sami, ki so priskočili večkrat na pomoč s prostovoljnim delom. Med graditvijo je vsak dan delalo pri šoli od 5 do 6 prostovoljcev. No in tako je zdaj šola zgrajenna. Manjka sicer še oprema, ki pa jo delajo v piranski ladjédei-nici. Pionirji kar nestrpno čakajo, kdaj se bodo vselili v novo šolo. Kako tudi ne bi, ko so se morali prej učiti v navadni hiši v enem samem razredu. Pouk je bil v dveh izmenah. V svaki izmeni sta * se morala učiti po dva razreda skupaj. Torej si lahko predstavljate, kako naporno je bilo vse to tudi za u-čiteije. V novem šolskem poslopju bo imelo 76 učencev tri razrede.'pionirji pa bodo imeli tudi boseben prostor za svoj kotiček. Po'eg tega je nova šola čista in lepa. Enonad-stroipna je. Razredi merijo okoli 60 kvadratnih metrov. V nadstropju bo učiteljska pisarna. V pritličju in nadstropju sta tudi široka z velikimi okni razsvetlieinan hodnika i s higiensko urejenimi stranišči itti. Da, lepa. zračna, prostorna je nova šola v Vanganelu. Le učenci bodo morali paziti, da jo ne bodo umazali in poškodovali.
Na nedeljski otvoritvi je poleg domačinov iz bližnjih vasi in naselij bil prisoten tudi predsednik o-krajnega ljudskega odbora in predstavniki okrajnega sveta za prosveto. in kulturo. Predsednik krajevnega ljudskega odbora tovariš Miro Kodarin se je zahvalil ljudski Abla^ sti za pomoč, ki jo je nudila, da bi bila šola čimprej zgrajenna.,Povedal ,ie tudi, kakšne težave so imeli Vanganelčani pod Italijo, ko ni,so imeli svoje šole itd. -Nov.a šola jim bo te težave olajšala, njihovi otroci se bodo z večjim veseljem učili kot doslej. Izobraževali se bodo, pridobivati vedno več znanja in tako zacelili rane, ki jim jih je v tem po sledu prizadejal fašistični režim. »
Govoril je tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Karel Priion, ki je dejal, kako skušajo šovinisti v Trstu in Italiji s svojo gonjo omadeževati naše pridobitve. Naše ljudstvo pa jim na njihove laži odgovarja z delom in uspehi pri graditvi socialistične bodočnosti.
Nova šola v Vanganelu, kjer se bodo vzgajali naši najmlajši v napredne socialistične borce, naj jim bo še en dokaz in naj vedo enkrat za vselej, da, kar so prizadejali našemu ljudstvu, ne bodo mogli popraviti nikdar. Samo ljudska oblast in socialistična Jugoslavija nam je porok za ustvaritev lepših srečnejših-dni.
Pionirji so potem izvedli krplek slavnostni spored z več recitacijami nakar sp se domačini razšli zadovoljni, da imajo v svoji vasi šoto,
1-, k -, ~1 » i• i •' vo ì	del
Sf vzgojijo v a-M, napredna ljudi.	■
ZBOROVANJE ZA
IN MEDNARODNO SODELOVANJE V
MIR
ZAGREBU
MOJE DELO
je knjiga ljubezni...
V torek 23. oktobra se je začelo v Zagrebu na pobudo nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru in za mednarodno sodelovanje zborovanje, ki so se ga udeležili u-gledni predstavniki skoro vseh evropskih držav, več ameriških predstavnikov ter celo nekateri zastopniki azijskih in afriških držav in narodov. Med temi so bili nekateri ki jih svetovna javnost dobro pozna po trudu, ki so doslej stalno vlagali pri tem, da se ostvarijo na svetu solidni pogoji za mir, in ki so doslej .širili napredno miselnost, da je treba okrepiti med vsemi državami in narodi sveta najožje in najplodnejše sodelovanje. Naj navedemo le Nemca Kauna. Angleža K. Zililiacusa, člana francoskega parlamenta Leona Bouitbiema, bivšega predsednika italijanske vlade F. Parria in bivšega članna španske republikanske vlade Hernaindeza.
Poleg teh pa so poslali svoje čestitke in izrazili solidarnost ž zborovanjem v Zagrebli tudi druge o-sebnosti kakor Silone in žena pokojnega predsednika ameriške vlade Roosevelta, ki iz raznih razlogov se zborovanja niso mogli udeležiti. Zborovanju so prisostvovali vsi člani jugoslovanskega nacionalnega komiteja za obrambo miru in mednarodno sodelovanje med katerimi Vidmar, Sremac, Krleža in drugi.
O važnosti, ki jo je posvetillo temu zborovanju inozemstvo priča tudi dejstvo, da mu je prisostvovalo 75 tujih novinarjev.
V pozdravnem govoru je jugoslovanski zastopnik Z. Sremac obrazložil načela, ki jih podpira jugoslovanski komite za obrambo miru, in poudaril, da predstavlja nevarnost vojne v današnjem času možnost, da pride do novih grozot in nepri-znanje načel enakopravnosti velikih in malih držav v svetu. Danes je vsled tega nujno potrebno, da se podvzatfiejo dejansko čvrste mere, da še prepreči vojna in da se začno uveljavljati načela enakopravnosti, ki bodo pripomogla k dolgotrajnemu, pravičnemu in potrebnemu sožitju. V zvezi s samo vlogo zborovanja je Z. Sremac poudaril, da »veže vse delegate na zborovanju občutek odgovornosti: pred zgodovino, pred svojim ljudstvom in pred svojo vestjo, ki pravi, da je treba vsestransko delati na tem, da se konkretno prispeva k stvari miru«.
Naslednji dan je imel glavni govor na zborova'nju jugoslovanski delegat Josip Vidmar, ki je predlagal osnovna načela miru in sodelovanja. Načela v glavnem predvidevajo, da je treba vzajemno spoštovati neodvisnost, da mora biti zagarantirana pravica vsakega naroda do samoodločbe, da je treba odstraniti iz mednarodnih odnosov diktatorske težnje in pritisk sploh, da, je treba podpirati OZN, poleg tega pa še da je treba nemudno začeti z reševanjem kolonialnih vprašanj v smislu odprave suženjskega kolonizatorskega režima, da se morajo ukiniti tendence, da se važna svetovna- vprašanja rešujejo samo- med velesilami, da je treba delati na tem da se priznajo povsod na svetu pravice človeštva in človeka, da je’ treba zmanjšati oborožitev ter začeti z razvijanjem tesnih kulturnih vezi. Delegati na zborovanju so ta načela navdušeno sprejeli in z diskusijo . okrepili važnost posameznega načela in .zborovanja samega.
Jean Rous, ki je predstavnik svetovnega kongresa za borbo proti imperializmu, je dejal, da »predstavlja Jugoslavija vzor države, ki se bori za pravičnost v svetu.« Predstavnik Maroka Ahmed Alui je poudaril, da se zahvaljuje Jugoslaviji za nepristransko politiko, ki jo vodi v prid kolonialnim deželam, ter rekel, da je minula doba kolonializma in da je potrebno najti pot za ostvarjenje neodvisnosti v kolonialnih deželeah.« Belgijski poslanec Bracops je izjavil da mi, ki smo iz male države se raje odločimo za vojno, kot pa da bi žrtvovali svojo svobodo. Dejal je dalje, da vsak poštenjak na svetu mora poziitivnno oceniti borbo za neodvisnost in za solidno notranjo izgradnjo, ki jo vodi nova Jugoslavija že od konca vojne. Italijanski predstavnik Ferruccio Parri je rekel, da je »zborovanje v Zagrebu res prvo in i-skreno zborovanje za mir.« V zvezi z današnjim stališčem italijanskih vladnih krogov do Jugoslavije pa je Parri poudaril, da imajo Italijani dolžnost, da izrazijo svoje simpatije jugoslovanskemu ljudstvu, za njegovo junaško borbo, za njegovo stanovitno hrabrost in za vse napore pri graditvi. Poleg teh je spregovo-
ril na zborovanju tudi bivši minister češke vlade, ki je moral pobegniti, Laušman, ki je posebno podčrtal, da preti ' danes največja nevarnost nove vojne s strani Sovjetske zveze in da Sovjetska zveza »zahrbtno objema male države, da bi jih potem zadavila«.
Svetovni tisk je posveti! temu zgodovinskemu zborovanju ogromno prostora. Neki list v Ameriki je napisal, da so nekateri listi dnevno objavljali po 3 stolpce o poteku zborovanja.
Zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje v Zagrebu ni parno dokaz velikanske vloge, ki jo igra danes Jugoslavija v svetu v smislu širjenja pravičnih demokratičnih načel, niti je samo dokaz simpatij, ki jo narodi sveta goje do Jugoslavije. Zborovanje v Zagrebu je mo čan odgovor lažnim kongresom za mir, ki jih je Sovjetska zveza organizirala v Stokhoimu in ki sta pomenila le manever Sovjetskega imperializma. Zborovanje v Zagrebu je bilo ne samo odraz pravičnih teženj vseh narodov sveta temveč tudi strogo opozorilo vojnim hujskačem, naj opuste politiko mednarodne napetosti in vojne.
Zaključki zborovanja
Na zaključni seji zborovanja za mir so delegati sprejeli resolucijo, ki pravi, da je za ustvaritev, ohranitev in okrepitev miru potrebno spoštovati naslednja načela:
1.	Spoštovanje neodvisnosti in suverenih pravic držav ter popolnoma enakopravne pravice v medsebojnih odnosih.
2.	Vsak narod ima pravico do neodvisnosti in si lahko svobodno izbere svoj gospodarski, politični in socialni ustroj. Seveda mora pri tem upoštevati medsebojno odvisnost in duh mednarodnega sodelovanja v smislu načel ustanovne listine OZN.
3.	Kongres odločno obsoja agresivna dejanja, uporabo sile, gospodarski pritisk, grožnje in razlikovanja v mednarodnih odnosih ter vsa dejanja, ki vodijo k tuji nadvladi.
4.	Kongres priporoča, naj se Organizacija združenih narodov tako izpopolni, da bo postala učinkovitejše o-rodje za reševanje vseh mednarodnih sporov ter za utrjevanje medsebojne varnosti. Nadalje priporoča utrjevanje duha in načel ustanovne listine Združenih narodov ter sprejetje v članstvo OZN vseh držav sveta, razen režimov, ki so prišli na oblast z
vojaško pomočjo sil osi in ki so jih Združeni narodi že večkrat obsodili.
5.	Kolonijalno vprašanje je treba rešiti v duhu pravičnosti in priznati vsem narodom pravico do samoodločbe, ker je vsaka rešitev tega problema v smeri nacionalne neodvisnosti pridobitev za mir in mednarodno sodelovanje.
6.	Treba je izkoristiti vsako možnost za rešitev mednarodnih težav s pogajanji. Toda velike sile naj ne rešujejo vprašanj, ki se tičejo drugih držav, brez udeležbe Ie-teh.
7.	Srečnejši člani mednarodne skupnosti naj pomagajo zaostalim deželam. Pomoč naj dado brez kakršnih koli pogojev, razen teh, da bodo to pomoč uporabili za blaginjo dotične-1 ga naroda in za pospešitev njegovega gospodarskega, nacionalnega in kulturnega razvoja.
8.	V vseh delih sveta je treba zagotoviti spoštovanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, pravico ds dela in socialne varnosti. Vsaki nacionalni skupini v večnarodni državi je treba zagotoviti pravico in dati možnost za gospodarski, socialni, kulturni in politični razvoj.
9.	Stalno in odločno si je treba prizadevati, da se doseže uravnovešeno razoroževanje. Končni cilj ostaja še vedno splošna in popolna razorožitev, za kar pa je potrebna ponovna vzpostavitev zaupanja med državami.
10.	Pospešiti je treba razvoj kulturnih odnosov med narodi zaradi boljšega medsebojnega razumevanja in mednarodnega sodelovanja, ki bo slonel na spoštovanju različnih narodnih kultur in na vedno večji izmenjavi kulturne dediščine z izmenjavanjem osebi informacij in sredstev za mučenje. Zagotoviti je treba pravico do svobode misli in vere, pravico do popolne svobode govora v okviru
I zakona in pravico vsakogar, da se o-korišča z vsemi materialnimi in duševnimi sredstvi za 'izpopolnjevanje svojega znanja.
PROSLAVA 82. OBLETNICE
prosvetnega društva v Dekanih
Tudi pri nas se pripravljamo, da čim dostojineje v tednu slovenske kulture proslavimo 400-letnico slovenske knjige. Ob tej priliki se bomo tudi spominjali 82. obletnice ustanovitve našega prosvetnega društva. Pričetek našega prosvetnega društva sega v leto 1869, ko so slovenski učitelji in slovenska narodna inteligenca prinesla med slovensko ljudstvo na Primorskem slovensko šolo in prosveto ter vzbujali v ljudstvu zavest, da je tudi ono del slovenskega naroda. Ustanovil ga je pod imenom Narodna čitalnica tedanji učitelj Ivan Benko po rodu iz Sovdenj na Goriškem, ki je služboval v Dekanih do leta 1872. On je čutil potrebo, da deluje ne samo v šoli' med šolsko mladino, ampak je posvetil svoj prosti čas izobrazbi, napredku in širjenju prosvete med ljudstvom. Za njim so prišli še drugi prosvetni delavci, ki so se posvečali delu ria ljudskem prosvetljevanju. Posebno se je odlikoval učiteljski par — mož in žena
Tilatdisttćni
Danes ,si sikoraj ne moremo zamisliti filatelističnega izvedenca, ali pa sploh dobrega filatelističnega zbiralca, brez katalpga znamk. Mislim, da že večina vsi veste, kaj je filatelistični katalog. Filatelistični katalog je periodična knjiga, ki izide ob začetku vsakega leta in v kateri so obravnavane, oziroma o-značene vse do tedaj izdane znamke. Prav s pomočjo kataloga lahko najbolje določimo vrednost znamk, ki jih imamo, kajti v katalogu so tudi najnovejše cene znamk. S po-'močjo kataloga lahko dosežemo, katera serija oziroma znamka nam manjka do zbirke, skratka katalog je za filatelista skoraj neobhodno potreben. Vsekakor je jasno, da sodelujejo pri sestavi filatelističnih katalogov najboljši filatelistični strokovnjaki,, ker bi se v obratnem primeru malokdo po njih ravnal.
Filatelističnih katalogov je več vrst, Najpogosteje i so »Generalni ali splošni katalogi«, ki obravnavajo znamke posameznih kontinentov, predvsem Evrope in Amerike, večina držav pa izdaja kataloge, ki obravnavajo samo znamke svoje domovine (n. pr. Jugoslavija izdaja katalog jugoslovanskih znamk). Poleg teh katalogov pa imamo takšne, ki obràvhàvajo zračno pošto, znamke na katerih so prekrasni prirodni pojavi; kataloge, ki obravnavajo razne panoge filatelije, kot so: zbiranje lizkuiturnih znamk, zbiranje znamk, ki prikazuje vlake padalce, bivali itd. Edinstveni pa so vsekakor katalogi, ki obravnavajo znamke prejšnjega stoletja, pri a opažamo mnoge razlike, taK papirju, tisku in barvi. V kapi-c --stičnih državah pa izdajajo ka --logè posEimezniki-velebrgovci z znamkami, ki jim je filatelija nekakšna obrt. Le-ti izdajajo kataloge ob velikih filatelističnih dražbah.
Eden najznamenitejših in najbolj znanih katalogov, po katerih -se ravna večina filatelistov, je francoski »Catalogue Yvert ei Teìliej?-Ćbampion«. Ta katalog seznanja filateliste vsako let” z nainovejsimi Spremembami in novostmi filatelije vsega sveta. V Londonu izhaja znameniti katalog tvrdke Stanley * Gibbons, ki je sestavljen iz petih delov Vsak izmed teh petih delov je poglavje zase. Prvi obravnava znamke Anglije in angleških kolonij, drugi del obravnava evropske znamke, tretji del znamke ZDA, četrti znamke Azije in Alnke, do-či.rri (obravnava peti del znamke angleškega kralja Jurija VI. V Nemčiji je zelo znan »Michel kale ’ «• v Svici »7.nm«+otn«. v Frano"i »Tlv ude«, v -ŽIDA pa »Scott«. V lläUjj izhaja katalojj »Catalogo Sas-
sone«, ki obravnava predvsem italijanske znamke.
Jugoslavija je lani dobila svoj prvi katalog »Katalog maraka ju-gosloveniskih zemalja«. Izdalo ga je založništvo Jugofilatelija. Katalog je prvovrstno urejen z bogatimi ilustracismi znamk, ki so večina v naravni velikosti nekaj pa v zmanjšani. Hvale vredno je dejstvo, da izhaja tudi v Trstu katalog znamk. Izdaja ga filatelistični trgovec A. \ Borustein. Naslov kataloga je »Tergeste« in obravnava znamke, izdane na Tržaškem. Pozabiti pa ne smemo na Koper, kjer izhaja katalog znamk STO v priredbi trgovskega podjetja Lipa.
FILATELIJA — Zadnje novosti V počastitev 100-letniče smrti velikega črnogorskega pesnika P. P. Njegoša bodo 20. novembra dali v promet spominsko znamko za 15. dinarjev. Barva znamke je rdeča. V sredini znamke je upodobljen iik velikega pesnika. Natisnjena je v 300 tisoč izvodih. V prodaji bo na vseh večjih poštah FLRJ. Za frankiranje bo v veljavi za nedoločen čas.
— Kuret. Kuretova sta -bila nameščena na naši šoli leta 1893. Učitelj Kuret je posebno gojil petje iin glasbo, vadil je pevski zbor, tamburaški zbor in godbo. Skupaj z ženo pa sta vadila tudi dramsko skupino. Se imamo med Dekanča-ni ljudi, ki so. tudi sami sodelovali ped Kuretovim vodstvom: pri raznih prireditvah kot i-gralci, pevci ali kot godci.
Društvo »Narodna čitalnica«, ki je bilo menda malo zaspalo, so drugi buditelji ponovno obudili iz začasnega spanja .in so ga preimenovali v pevsko-bralno društvo »Zrinjski«. To se je zgodilo leta 1900 (baje takrat-, ni župnik Kompare, ki je pozneje šel v Ameriko). Leta 1904 je bilo društvo ponovno poživljeno in preimenovano v .izobraževalno društvo ter pevski zbor. Poleg tega je bilo v Dekanih ustanovljeno delavsko prn-s\ etno društvo Ljiudski oder —. nekaj let pred prvo svetovno vojno. Društvo se je posebno udejstvovalo s prirejanjem odrskih iger, Imelo je tudi lasten društveni dom. Ob prihodu Italijanov sta še nekaj časa delovali obe društvi. Leta 1922 pa so fašisti v imenu 20d9-letne rimske kulture in civilizacije zažgali dom Ljudskega odra. S požigom Ljudskega doma je bil uničen tudi ves inventar in premoženje Ljudskega odra. Začelo se je preganjanje. Onemogočeno je bilo vsako javno delovanje na kulturnem področju med ljudstvom. Pričela se je znana brutalna fašistična raznarodovalna politika. Edini, ki se je Se ohrani,1 ves čas fašistične okupacije, je bil pevski zbor, ki ga je vodil tov. Andrej Gregorič in ga vodi še zdaji. Obranil se je kot cerkveni pevski zbor, čeprav so ga poskušali fašisti z obljubami in grožnjami pritegniti na svojo stran ali preprečiti kakor koli njegovo delovanje, čeprav je nastopal le v cerkvi.
Po osvoboditvi je prosvetno društvo ponovno zaživelo in si je nadelo ime Prosvetno društvo Jadran. Društvo S£ je vsestransko udeleževalo sedaj, ko so ljudstvu partizanski borci v dolgi in krvavi borbi priborili tako željno pričakovano svobodo izpod fašističnega jarma. Priredilo je več .iger, s katerimi je nastopilo doma in je z njimi gostovalo tudi izven doma v obeh conah STO, posebno pridno se j.e udejstvoval pevski zbor v prvih letih po osvoboditvi, zadnji čas pa nekam peša, čemur je predvsem krivo slabo zdravje in visoka starost zaslužnega dolgoletnega pevovodje Gregoriča,. V okrilju prosvetnega društva deluje tudi domača folklorna skupina, ki goji narodne plese in običaje. Prvič je ta skupina nastopila jeseni leta 1949 z »Br-
skim opasilomi« doma, nato v Kopru, Portorožu, v Trstu, v Ljubljani, nazadnje to poletje v Brežicah. Za svoja izvajanja je povsod1 žela. največjt priznanje in pohvalo, pridno se u-dejstvuje tudi dramska skupina, trpajmo, da bo oživel tudi pevski zboi, za kar kaže ustanovitev pevskega k\j(rteta', kii	‘bo	nadaljjevla^eniardg
kvarteta, z dotokom mladih moči in da se bo dobil mlajši pevovodja, ki bo nadaljeval delo našega utrujenega od—tet, bolezni, naporov in fašističnega preganjanja Andreja Gregoriča ki je ostal navzlic vsem težavam in preganjanju v borbi za slovensko petje	in	njemu	gre v	prvi
vrsti zasluga,	da	se je	v času	faši-
stične strahovlade ohranila v Dekanih slovenska pesem, čeprav samo v cerkvi.
N<<, zdaj se vsi in posebno člani prosvetnega društva z vso vnemo pripravljamo, da bo čim lepše pri nas izpadel teden	slovenske	kulture,	po-
sebnu pa 4. november, kij bo glavna prireditev. Priprave so v polnem razmahu, med drugim bo tudi razstava slovenske knjige, v kateri mislimo prikazati začetek in rast slovenske knjige ter borbo, ki jo je naš narod vodi! skozi stoletja za svojo samobitnost in za svojo knjigo Prepričani smo. da z združenimi močmi bo nam to tudi v polni meri uspelo. K obi'ni udeležbi vabimo vse. ki jim je pri srcu slovenska kultura in na-
predek.
P. C.
Nekaj misli ob literarni reportaži o največjem slovenskem pisatelju Ivanu .Cankarju, ki bo ob - proslavi 400-letnice s-lovenske knjige na odru koprskega gledališča.
S to literarno reportažo, kakor lahko imenujemo to svojevrstno prireditev, se nam bo prvič v tej sezoni predstavil novo sestavljeni igralski kolektiv Ljudskega gledališča v Kopru.	. i
Prireditev, ki vsebuje najlepše odlomke iz dvajsetih Cankarjevih 'knjig, prepleta lektor, ki v kratkih in zanimivih besedah povezuje razvoj in delo pisateljevega ustvarjanja od rojstva pà vse do njegove smrti — bo verjetno močno odjeknila v naši kulturni javnosti.
V sestavu sodeluje tridesetčlanski komorni mešani zbor Radiofonije in že znani moški zbor S&UD Oton Zupančič iz Kopra ter solo violina s klavirjem.
Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin . ..!
S temi besedami otvarja prvi recitator prelepe črtice in odlomke velikega slovenskega pisatelja, ki se prelijejo v odlomek iz »Aleša iz Razora«;
Vrhnika, prečuden kr^j!
v katerem pisatelj z blagozvočnimi besedami razkriva svoj rojstni kraj.
Ivan Cankar je že v zgodnji mladosti pričel pisateljevati. O tej dobi je pozneje napisal črtico: »Desetica« — slavospev materi in njeni požrtvovalnosti do svojega sina. V tem odlomku opisuje skrb in dobrosrčnost slovenske matere do sina, ko je s tresočimi rokami in v skrbeh zanj spustila v pismo zadnjo, težko prihranjeno desetico. Klj.ub siromaštvu in pomanjkanju ji ni prevelika nobena žrtev za sina.
Po dovršeni srednji; šoli je šel na Dunaj. Življenje velikega mesta, ga je potegnilo v svoj krog in mu dalo snov za njegovo pisateljsko delo. Sloviti 16. okraj na Dunaju mu je bila doba siromaštva, stradanja in jetike. Sam pravi tedaj;
Lastno trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna človek trpljenje drugih. Kdor ni trpel do krvi, ostane otrok in ni videl življenja.
Postal je. borec proti buržoaziji. Ivan Cankar je v mnogih svojih u-metniških delih,, v svojih govorih in spisih posvetil vse svoje moči borbi za uresničenje zgodovinskih nalog, ki so stale pred; proletariatom in pred slovenskim, narodom.
Te naloge je visoko cenil v zavesti polne vrednosti svojega pisateljskega talenta, ko je v »Beli krizantemi« dejal:
Ponos je v mojem srcu: kljub vsem naukom, opominom, očitkom, kljub zasmehu, zmerjanju in natolcevanju je vse m,oje življenje in nehanje služile najvišji idei — resnici!
Ivan Cankar e glasnik in prerok naše narodne svobode:
Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Ze slišim dleto, ki kieše granitni temelj novi zgradbi ...
Kmalu je zapustil 'Dunaj in ostal poldrugo leto v domovini. Med tem mu je umrla mati. Za pogrebne stroške j,e moral prodati knjigotržcu zbirko pesmi: »Erotika«.
Ko se je vrnil na Dunaj- kjer je živel n,ato 11 let v delavskem predmestju, je od blizu poleg svoje bede spoznaval vso težo življenja proletarcev in njihovih družin.
Zanimivo je v prispodobah prikazana razlika med razvojem kapitalizma na Dunaju in v Sloveniji pred prvo svetovno vojno. To nam je prikazal v črtici: »Gospodična«.
Ko se je dokončno vrnil z Dunaja, je ostal v domovini do svoje smrti.
Napisal je globoko delo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, katerega bi bilo treba, da bi ga brali vsi oni, ki delajo vse svoje življenje zate, da sadove njihovega dela uživajo drugi. Oid roda do roda naj ostane v spo-
' W.. X V.	gXÄfflXxv
""Vir*»""	,

minu »Hlapec Jernej«, zakaj on je glasnik zatiranih in neuslišanih.
V	povesti »Na 'klancik je Ivan Cankar zbral svoje mladostne spomine v opisu propale družine, propale ulice, gropalega naroda. To je razkol med hrepenenjem in resničnostjo, ki je priklepal njegovo mater na Klanec, Cankarja na Dunaj in likè njegovih spisov v življenjsko blato, in trpljenje.
Lahko je vesel in razposajen, lahko si pridobi bogastvo — v svojem srcu ostane hlapec. Na klancu je bil rojen in nihče mu ne izbriše tega pečata.
V	črtici »Domovina, ti si kakor zdravje« Ivan Cankar tragiko izseljevanja naših ljudi v tujino. V realistični besedi opisuje pretresljivi primer ,ko- je prenekateri slovenski človek iskal kruh v tujini in se vračal bolan in reven umret v domovino. In šele tedaj, ko je bilo že prepozno, je spoznal, da je le lastna domovina rodnemu sinu dobra in pravična mati.
V	»Kurentu« pa je Ivan Cankar poveličal svoj narod in z njim samega sebe kot njegov najgloblji simbol.
Ob topli jeseni, ob prelepem dnevu se je napotil Kurent v to staroslav-no ljubljansko mesto, v to prestolnico veselega pijančevanja.
Čudovito lep je slavospev Ljubljani: Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrca prešernih ur!
In Kuret je 'potoval dalje po deželi in spoznaval svojo domovino.
Tu prikazuje Ivan Cankar moč in vero v mali slovenski narod, ki je bil vedno v suženjstvu bičan — a izkrvavel ni in ne bo nikoli, kajti:
Močan si, o slovenski narod! Tisoč in pet sto let krvaviš, •izkrvavel nisi!
Ivan Cankar je slutil in prerokoval, da se bo slovenski narod dvignil iz naroda hlapcev — v narod junakov. Neusmiljeno je razkrinkaval
vso slovensko buržoazijo in krvavo bičal razmere tedanje človeške družbe. Vse svoje življenje je služil progresu in resnici njegove dobe.
Njegov 'bojni klic se glasi:
Le vkup, ti uboga gmajna! Baklje prižgimo, prižgimo jih sto da nam bodo svetile do rabeijnov, do biričev. Naše meso jih je nasitilo, naša kri jih. je napojila — tirjajmo svoje, meso in svojo kri! Mi smo sejali, naša je žetev sužnji vstanite! Le vkup, uboga gmajna!
V	zadnjih letih njegovega življenja se ie umetnost Ivana Cankarja povzpela do najvišjega vrha. Med Slovenci ni do danes še nihče pisal boljše proze; njegove najboljše črtice stoje enakovredne med najodličnejšo literaturo te vrste. 'Njegova dela so prevedena v svetovne jezike.
In ko se ob jeseni svojega življenja preseli z Rožnika v Ljubljano, napiše tedaj, ob slovesu od mirne domačije na rožniškem vrhu v preprostih stavkih veliko rekapitulacijo svojega življenja: »Moje izbe«.
V	zarji svobode, katero je znanjal v vsem svojem delu, je brez družine, brez doma' — v finančnih stiskah, zapuščen umiri leta 1918.
Ce’ motrimo danes Cankarjevo življenjsko ostalino, potem, nas preseneča bogastvo duševnih sanj, veličina zunanjih in notranjih opazovanj, najbolj pa veliki ustvariteljski optimizem, ki ne pozna ovir ter 2t velika cdkr.itsrčnostjo razgrinja veličino in prepad življenja.
Zapustil nam je veliko oporoko, ko
je 'dejal:
Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca — proletarca, sloni bodočnost slovenskega naroda — naroda proletarca.
Zgodilo se je, kar je predvidel Ivan Cankar:
Ljudstvo si je napisalo sodbo samo, ni mu je pisal ne frak, ne talar.
Evgen Frelih
JESENSKI MOTIV
CE BI BILO ŽIVLJENJE VEČNO
FOLKLORNA SKUPINA IZ DEKANOV LANI, PA LETOS?
Zakaij maramo umreti, zakaj ni življenje večno, zakaj vse odmira in se spet obnavlja. Talko se pri nas sprašujejo ljudje vsak dan. Mnogi si mislijo, kako lepo bi bilo, če bi večno živeli. Samo še malo potrpljenja pa boste zvedeli, kako bi to izgledalo in ne verjamemo, da si boste tudi pcitem večnost še naiprej želeli. Vzemite v roke svinčnik in računajte, s številkami vam bomo dokazali. Za prvi primer vzemimo drevo. Recimo, da je eno samo drevo ma svetu. Ce bi to drevo dalo letno samo 50 semen (toda to je zelo malo, ker nekatera drevesa dajo tudi po več tisoč semen. V enem letu bi torej zraslo 50 novih dreves, v dveh letih 50 krat 50 dreves, to je že 2500 in te spet pomnožimo s 50. Hitro boste lahko izračunali, da bi bilo v devetih letih na zemlji 1.953,125,000,000.000 (to je 1 trilijon, 953 bilijonov in .125 milijard) dreves, to-’ pa pomeni, da bi že v devetih letih potomci enega samega drevesa pokrili vso zemljo.
'Za primer smo vam dali eno samo vrsto,, e.rio samo drevo, kje pa bi se lahko namestila druga drevesa, biljke, ljudje in živali. Za njih bi ob enem drevesu v devetih Letih na zemlji zmanjkalo prostora.
iMiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ........................................................................................................................................................................................................................................umu...........
Dne 15. oktobra sta egiptovski parlament in senat soglasno sklenila odpovedati angleško-egiptski pogodbi, ilei se tičeta področja Sueškega prekopa in pa Sudana. Obe zbornici sta odobrili zakonski načrt, ki združuje Egipt in Sudan v enotno državo in podeljuje kralju Faruku naslov »Kralj Egipta in Sudana«.
Tako se je glasilo uradno poročilo iz Kaira. Gre namreč za Amglo-egiptsko pogodbo iz leta 1936. in 1899. Na osnovi teh pogodb je imela Velika Britanija pravico držati določeno število čet vzdolž Sueškega prokopa, s pogodbo 1899. je bil pa urejen način skupne uprave v Sudanu.
Ves svet je na dolgo komentiral odpoved teh dveh pogodb, toda največ so se listi in pa diplomati pečali z vprašanjem okrog Sueškega prekopa, ki je v resnici tudi najvažnejše vprašanje za Anglijo in Zapadni svet.
Oglejmo ši danes podrobneje, kaj je vsebovala pogodba z Anglijo in Egiptom iz leta 1899. 'in ki je bila vnovič potrjena in podaljšana za 20 let pri sporazumu leta 1936. Egipt-ska armada, ki jo je vodil angleški “e-neral Kitchener v Sud-n. ,ota iöyti., je po triletnih težkih ' bojih, .uničila sudanski kalifat, y, katerenj
je pri Omdurmanu bil ubit sam kalif Abdulah, in tako je bilo konec neodvišnosti Sudana.
Na podlagi sporazuma med Anglijo in Egiptom z dne 19. januarja 1899. podpisanem v Kairu, je bil vzpostavljen v Sudanu Anglo-egipt-ski kondominij. Sudan je bil razmejen proti Egiptu z 22. vzporednikom, ki je sekal puščavo in Nil. Ta konvencija je bila v glavnem potrjena z anglo-egiptsko pogodbo iz leta 1936., ki jo je — kakor smo prej omenili — Egipt 15. oktobra letos odpovedal. Sudan upravlja generalni guverner, ki ga imenuje z ukazom egipski kralj na predlog Velike Britanije.
Trgovina s sužnji je po konvenciji prepovedana. Sudan je razdeljen na de^et pokrajin, ki jih u-pravljäjo guvernerji, katerim so predani tudi • posvetovalni organi.
Od leta 1948. dalje ima Sudan zakonodajno skupščino, ki jo tvori deset imenovanih in 65 izvoljenih članov ter izvršilni svet, katerega polovico morajo tvoriti Sudanci. Zakonodajna skupščina, je bila. prvi-
krat izvoljena’1 15. novembra 1943. Veliko večino je dobila fronta neodvisnosti, nacionalna fronta, ki se zavzema za unijo z Egiptom, pa je volitve bajkotirala.
Velika Britanija si je s svojim finančnim vplivom in dolgoletno upravo učvrstila položaj v Sudanu. Po konfliktu leta 1924., ko je bil ubit generalni guverner Sudana Lee Stack je bilo iz Sudana odstranjeno egiptsko ministrstvo in vojaško o-sebje, tako da se je od tedaj angleški vpliv še bolj povečal. Da bi si Anglija -pridobila naklonjenost Sudancev in jih tako še bolj odcepila od Egipta, je forsirala ustavno reformo in nameščala Sudance v sudansko administracijo. Temu j.e tudi vzrok, da je fronta neodvisnosti dobila 1948. vedno večino glasov v zakonodajni skupščini.
Na vsak način bi Anglija raje videla, da bi bil Sudan neodvisen kakor pa da bi bil pripojen v unijo z Egiptom pod krono egiptskih kraljev. To se jasno opaža tudi iz u-radne izjave angleške vlade, ki jo
je podala takoj naslednjega dne po odpovedi Anglo-egiptske pogodbe. Angleški zunanji minister Morrison je poudaril, da. se ne more ničesar ukreniti v zadevah Sudana brez Sudancev samih in da morajo sami odločati o svoji ijodočnosti. Anglija — je dejal angleški zunanji minister, ne prizna egiptskih ukrepov iti se bo držala . še nadalje glede Sudana konvencij iz leta 1899. in 1'936. Generalni guverner Sudana, k'i je trenutno Anglež je sklical ustavodajno skupščino za 25. oktobra, to je 10 dni pred napovedanim rokom, da bi razpravljali o egipt-ski odpovedi pogodb z Anglijo.
Da se Anglija tako krčevito zavzema za cepitev Sudana od Egipta, je popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da je tam vložila velike kapitale, ki ji prinašajo ogromne koristi. V pokrajinah med Plavim in Bel,im Nilom je Anglija zgradila cel sistem namakanja, kjer se pridelujejo ogromne količine bombaža, od katerega v glavnem zavisi angleška tekstilna industrija v Lniv
cashireu. Sudan je danes največji izdelovalec bombaža v Afriki in daleč v tem pogledu prekaša Egipt. Sudan tudi večino svojih proizvodov izvaža v Anglijo. Razen tega moramo omeniti, da ima Sudan s svojo površino, ki je večja kot vsa zapadna Evropa velike možnosti razvoja, a prebivalcev ima -nekaj nad 8 milijonov.
Tudi Egipt se zaveda, da mu bo težko praktično izvesti svoje namene v Sudanu, ker je z njim tudi prometno zelo sJabo povezan. Edina zvezi je reka Nil in pa ena sama železnica, ki vodi iz Aleksandrije v glavno mesto Sudana Hartun in dalje proti jugu k velikim jezerom.
Kakšno je mnenje o odpovedi pogodb med Sudanci, ni še znano. Na vsak način vidijo v odpovedi pogodb prvi korak k popolni neodvisnosti, kakorl je izjavil zastopnik Sudana v Kairu El Akzar takoj po
15.	oktobru. Dokler bodo pa Sudanci mogli v resnici sami odločati o svoji usodi in bodočnosti, bo pa verjetno poteklo še mnogo vode po Nilu proti Sredozemnomu morju, kajti niti Egipt niti Anglija ne teži za tem, da bi postal Sudan resnično neodvisen, temveč si ga skušata obe državi podjarmili tako politično kakor tudi gospodarsko,
Ce se eno drevo tako hitro -razmnožuje, kako hitro bi se potem razmnožile navadne muhe, za katere je znano, da se množijo v o-gromnem številu. Ce bi ne bilo smrti bi ena sama muha dala v enem letu 20 milijonov potomcev. Cez pet let bi morali zapisati število potomcev ene same muhe s številom, ki -si ga človek težko predstavlja in ima 37 številk.
V desetih letih bi se številu potomcev ene same muhe v petih letih, približalo število ene pajkove samice, ki znese na leto nekaj sto, jajc.
Ce si zamislimo, da bi živele večno tudi v.se ribe, ptice in mušice, bi bilo -v nekaj letih v rekah in morjih tako na gosto rib, da bi nemogla skozi to gosto maso plu.ti nobena ladja, nebo pa bi zatemnile nepregledne jate ptic in roji mušic.
Kako pa bi bilo na zemlji, če bi ne izumirali ljudje? Danes jih živi na vsem svetu dkrog dve in pol milijardi. Da bi zakrili vso zemljo bi se maralo sedanje število ljudi na zemlji povečati za okrog 700.000 krat. Kako doilgo pa bi morali čakati na to. , če bi ne bilo smrti? Nekaj več kot 300 let. To sepravi, če bi sedaij na zemlji nobeden več ne umrl, bi se leta 2300. naši po-tomdi že morali spenjati na naše glave, ker na zemlji ne bi imel nobeden več prostora.
Kaj so nam pokazali gornji primeri? Življenje bi . bilo nemogoče, če bi ne bilo smrti. Narava in živa bitja umirajo in s-pet nastajajo nova, svet je v stalni presnovi. Zato je bob ob steno misel o večnem življenju, povsem 'uresničljiva pa je misel o podaljšanju življenjske dobe. K temu sta nam že in nam bosta še bolj pripomogla znanost in napredek. V zahodni Evropi je danes podaljšana povprečna življenjska doba človeka že na 56 let, dočim je v zaostali-Indiji povprečna življenjska doba samo 25 let. Znanost pa napreduje z vsak'm dnem in z njo se tudi večajo naše nade v podaljšanje življenjske dobe.
Država milijonarjev. — Najmanjša republika Andora, ki se nahaja med Francijo in Španijo, šteje okoli 6.100 prebivalcev, toda zato ima največji procent milijonarjev, ki jih povprečno v nobeni državi na svetu ni toliko. Nekoliko let nazaj najmanj 1.600 Andorcev so postali milijonarji, nekateri pa celo mili---jarderji (v tovarnah). In to samo zaradi trgovanja, ki je bilo možno vs'^d predvsem, po voljnega položaja te mala državice, ki se nahaja y„ Pirenejih. .	.	j
Kaj moramo upoštevati
pri obnovi vinogradov
Eden najvažnejših problemov, ki stojijo pred vinogradniki našega teritorija, je obnova vinogradov. Z obnovo Vinogradov e že več let bavijo kmetijski strokovnjaki vse Jugoslavije, posebno resno so poprijeli ta važen problem vinogradniki LR Slovenije.
Načrtna obnova vinogradov temelji na točnih načelih. Dolžnost strokovnjakov je, da načela propagirajo 'in popularizirajo med vinogradniki, pa temeljito proučijo in analizirajo talne in podnebne činitelje ter njihov vpliv na vinsko trto. Na podlagi teh podatkov in posebno ina temelju obstoječega stanja na terenu bomo morali pristopiti k racionalni, sistematično planski obnovi.
Ce si nekoliko ogledamo sedanje stanje našega vinogradništva, lahko ugotovimo, da večji del obstoječih vinogradov ni rentabilen in da je obdelava še' vedno primitivna. Posebno če pomislimo, da je danes gospodarski račun osnova'za naše bodoče gospodarstvo, bomo morali zapustiti vse do sedaj uporabljene, primitivne in iracionalne proizvodne prakse in sprejeti nove sodobnejše metode dela.
Mnogio - faktorjev moramo upoštevati pri saditvi novih vinogradov, tako da bodo osnovani na ekonomskem računu. Ja.sno, da je eden od najvažnejših faktorjev, ki vplivat na rentabilnost vinogradov, tržišče, na katero bomo z večjim ali manjšim uspehom plasirali naše vino. V tem članku bomo analižirali vpliv notranjega in zunanjega tržišča na trsni izbor.	iJ ti!
Posamezni vinogradniki se ne morejo odločiti, kakšne sorte in koliko sorti bodo sadili v svojem vinogradu; največkrat upoštevajo samo, kvantiteto, ne Oziraje se na kvaliteto proizvoda.	j
Vinogradniška površina v svetu vsako leto močno narašča in to izključno na kvantitetnem vinogradniškem področju (Kalifornija, Južna Afrika, Alžir, Južna Italija i:d.). V tem področju je mo g' proizvodnja navadni;)
z visoko alkoholično , gradacijo, nizko kislino in brez izrazite kakovosti. Vinogradniško proizvodnjo teh področij karakter,izirajó ugodnejši pogoji podnebja in tal in popolna industrializacija proizvodnje. V glavnem ti vinogradi ležijo v ravninah, ki jih namakajo. Njihova obdelava je popolnoma mehanična, zato je zelo niz-, ka uporaba delovne sile (v Kaliforniji potrošijo od 25 60 delovnih dni na 1 ha). ProizvoSnja pa je .izredno visoka, ' tako da dosega hektarski donos od 150—300 q grozdja. Ce pomislimo,' da naš kmetovalec uporabi celo 230 delovnih dni za obdelavo t ha vinograda itn da ročna obnova enega ha vinograda po sedanjih cenah stane pieko 500.000 din, jasno da ne bo v bodoče naše vinogradništvo moglo ohraniti sedanjega tržišča in fco gospodarsko utemeljeno samo v primefu, da izkoristi vse prirodne pogoje za padellavo najkvalitetnejših vin severnega tipa. (z manjšo gradacijo alkohola, več kisline, tnalo tanina it,d-)-
Ne smemo pozabiti, da je po jiaj-wovejäem položaju svetovnih vinskih tržišč razvidno, da v svetu ni premalo' vina, kakor si nekateri mislijo. Na primer v Franciji, ki je največji svetovni proizv.aj.aief vina (lansko lets je proizvedla 75 milijonov hi), Ježi v kleteh preko 20 milijonov hi neprodanega, vina. Tako so vinogradniki štirih južnofrancoskih pokrajin, katerim pripada največji del francoske proizvodnje vina, močno zaskrbljeni ter so imeli protestno zborova-' nje proti vladi, ki ni ničesar ukrenila za rešitev vinske krize. Prav tako'so ostale tudi v Italiji neprodane velike koiičine, vina, kljub temu, da jle lansko leto nasproti 1949. letu povečala izvoz , za 300.000 hi vina.
Ta položaj nas opozarja na to, kak-Sne sorte bodo prišle v poštev pri J,e množična , obnovi yjnQgradpv.
Mzurpih vin S .prdufevaijjem obstoječih podneb-
nih in talnih prilik in na temelju o-cen, ki so jih dobila naša vina pri analizi na institutu za vinogradništvo in kletarstvo v Mariboru, se moramo orientirati izključno na kvalitetna črna vina. Niti od- daleč si ne moremo misliti, da bi naša bela vina mogla kakovostno konkurirati klasičnim štajerskim, kaj pa šele porenj-skim vinom, kjer imajo stare tradicije v pogledu vinogradništva in kletarstva in izredno ugodne podnebne razmere.
Naša bela vina so navadnega tipa in so preveč podobna južnim vinom. Nimajo posebne kakovosti, niti tipične cvetice, previsoko gradacijo alkohola in preveč nizko kislino. Naše talne, posebno pa podnebne prilike niso ugodne' z a proizvodnjo belih vin boljšega tipa in zato ne bomo na našem1 področju nikdar uspeli prodreti z uspehom na svetovnem tržišču, dokler bomo gojili bele sorte. Samo s črnimi vini .si bo tukajšnja vinogradniška proinzvodnja v bodoče zagotovila uspešen plasman in utrla pot na svetovna »vinska tržišča, ki zlasti vi-Soko - cenijo lažja, harmonična -črna
vina, kar velja tudi za Trst in za LR Slovenijo.
Na, ameriškem in angleškem tirgu dosežejo danes izvožena slovenska vina največje tržne cene, ki so desetkrat večje od cen navadnega vina. Na podlagi izjav .raznih vinskih strokovnjakov in po temeljiti preučitvi gornjih tržišč, je ugotovljeno, da obstaja zlasti velik interes in najboljši izgledi za uspešen plasman črnih vin z ozirom na specifične karakteristike, ki. oblikujejo to vino, ki ne zaostaja mnogo za klasčnimi, črnimi vini Bor-deauxa ali Piemonta.
Iz zgoraj navedenega bomo morali sprejeti za tukajšnji trsni izbor p.o-lev refoška, ki naj bi ostala tudi v bodoče vodilna sorta, za kvajitetpejlše lege se kabrnet in merlot.
Jasno je, da predstavlja vinogradniški del samo prvo fazo- vinske proizvodnje, medtem ko tvó'di kletarski del drugp fazo, Ki jp enako važna .pri celotnem proizvodnem procesu. Iz tega sledi, da če bi bilo še tako kvalitetno in sodopno .vinogradništvo., — brez istočasno urej.en.ega kletarstva, to je brez pravilno Ufejenih in ustrezno opremljenih kletarskih obratov ne, bi uspeli pri pridelavi enotnih, kvalitetnih, (tipičnih vin.
Zato je naša ljudska oblast zgradila dva velika sodobna kletarska objekta na našem p,zemlju, ki zmoreta izdelati dobra, tipizirana, harmonična vina ter z njimi prodreti, in se uveljaviti na zunanjih tržiščih.
.Istrski kmetovalci so pravilno razumeli važnost teh dveh kleti ter koristi, ki jih 'bodo • od njih imeli. V letošnji grozdni k- ropanji sta koprska in umaška kleti odkupili in predelali preko 390 vagonov grozdja. Najkvalitetnejše sorte grozdja so sortirati.' Smatramoi da bo ta lepi uspeh pospešil obnovp naših vinogradov.	D. M. O.
LAHKOATLETSKA SKUPINA IZ PIRANA
O kaparju San Jože
DRAGOCENO
GNOJILO
V zimskem času, ko se povsod (posebno po naših uradih) kurijo peči, ostajajo velike količine pepela, ki ga dose,daj nobeden ne izkorišča v kmetijske namene. Na ta našiti izgubljamo letno na vagone tako važnih hranilnih snovi, za katere moramo letno izdajati ógipm-nno denarja.
Predvsem je potrebito spoznati, katere snovi in koliko tsh vsebuje pepel, nato primerjati sestav pepela z nekaterimi umetnimi gnojili- L,e na ta način — s to usporedbo — lahko vsak spozna dejansko vrednost pepela v-prehrani rastlin.
Kemijska analiza j.e dokazala da vsebuje n. pr. Ì00 kg pepela iz bukovega lesa skoraj 9 kg fosforne kisline, 12.5 kg kalija in 39 kg apna. Ce primerjamo vsebino hranilnih snovi tega pepela s količinami hranilnih snovi nekaterih umetniji gnojil, bomo ugotovili, da je 100 kg pepela bukovega lesa enakovredno kot 55 ,kg superfosfata, 31 kg kalijeve soli in sé 39 kg apna. Torej je pepel izvrstno nadomestilo za fosfornata in kalijeva umetna gnojila. Vrednost pepela pa je še t.o-Ifkjo večja, ker vsebuje apno, to priznano gnojilo za kisla zemljišča, ko so n. pr. naše rdeče zemlje in ilovnato tlo. Tudi pepel ostalih dreves in rastlin vsebuje v večji ali manjši količini ali proporciji vse fri omenjene hranilne snovi. Tako n. pr. 100 kg pepela iz hrastovega lesa vsebuje približno 3.5 kg fosforne kisline, 8.4 tog Italija itn 75,5 kg apna. Borov pepel vsebuje 7.27 % fosforne kisline,	kalija
in 27% apna.
I Leseni pepel je pri hlevskem gnoju najstarejše gnojilo, 'ki ga kmetje uporabljajo. Vrednost pepe-Ja leži tudi v tem, da nima škodljivih primesi, kakor nekatera u-metna gnojila. Lahko ga upoštevamo med najboljša umetna gnojila, ker vsebuje razen dušika vse važne hranilne snovi, ki pridejo v poštev .v prehrani rastlin'.
Pepel je’ izvrstno gnojilo za trav-1 niijce ;in deteljišča. Vsalrkmeit se je
gotovo prepričal o njegovem delovanju n® starih, izčrpanih in z makom obraslih travnikih. Tam, kjer »i bilo na travniku nobenne detelje, začne ta po gnojenju s pepelom bujno rasti. Vsled velike vsebine kalija si: posebno dobro obnese pri krompirju, pesi in ostalemu korenju. Z .uspui.tonj ga uporabljamo pr/ fižolu in granu.
Pepel ,trosjtpo v zimi ip zgodaj spomlad;. Lahko pa ga uporabljamo v vsakem letnem Časiu brez nobene nevarnosti.
Dp sfidai smo poudarjali le vrednost pepela zaradi njegovih Jjranil-nih -snovi, ne smemo -pa pozabiti na zelo važno njegovo viogp pri .iZ'boijšapju fizične strukture terena. Pepci rahlja težko ilovnato tlo in s tem poveča njegovo rodovitnost.
Trosimo ga na ha 10—15 q lahko pa ga upor,Šibimo' tudi več.
...........
Kapar San Jože je poleg koloradskega hrošča in trsne uši (filoksere) eden od njahujši-h škodljivcev, ki so prišli iz Amerike.
Napada sadno drevje iin. povzroča Ogromno, škedp. Nevarno,st tega škodljivca leži v tem, da se nevarnost spozna, ko je že prepozno. Kapar je namreč zelo drobna živali-ca v. početku svojega razvoja prostim očesom nevidljiv in kar je n0hujše, da je njegova jbarva zelo podobna barvi drevesne skörje, na kateri se razvija. Kmet opazi okuž-tjp, ko že drevo peša in propada.
Kapar San Jože je drobnna uš rumene barve — živi zavarovana pred zunanjimi sovražniki pod majhno kapico. Ta kapica — ščitek je o-krogel, sivorjav; v sredini izobčen in svetlejši. Ščitki mladih kaparjev so manjši in temnozelene barve. Laže je spoznati okuženje na plodovih po rdečih 1—3 velikih obročkih z drobno kapico sivkaste barve v sredini. Na plodovih se najbolj razvija kapar v bližini muhe.
Kapar napada v,se vrste sadnega drevja, breskve, češplje, posebno pa jablane in hruške. Napada vse dele drevesa, deblo, veje, listje in plodove. V napadenih in zanemarjenih sadovnjakih se v nekaj let,ih namnoži po drevesu toliko tega mrčesa, da tvori ene vrste skorjo pepelnato sive barve.
Zanimivost v razvoju kaparja S. Jože je ta, da samica leže žive ličinke — torej ne jajčka kot pri ostalih kaparjih. V petih, šestih tednih zleže sapnica 30,0—400 ličink rumene bairve, katere se takoj z riičkom prinesejo na vejo ali plod ip sesajo rastlinske scikove. Med poletjem se razvija véc fòUov tega škodljivca — tako, da število ušic, ki izvirajo od ene same samice na-
rase v enem letu na milijone.
Proti. pojavom kaparja moramo nastopati z združenimi močmi. Zelo težavno in neuspešno je delo posameznikov. V delu pa moramo biti dosledni in ne površni. Zadošča, da ostane le, ena pkužuna y.ejiqa pe-pošferopljena, pa bo drevo v prihodnji vegetaciji zopet vse okuženo. Drevesa mo-ramo škropitti od tal navzgor, če drevo škropimo od zgoraj navzdol, ne dosežemo zabeljenega učinka. Pri zatirannju kaparja moramo imeti dobre škropilnice, ki delujejo pod pritiskom 10- -15 atmosfer. Sadjarji združeni v močne sadjarske zadruge si lahko nabavijo motorne škropilnice. Prednosti teh so močen pritisk in s tem v zvezi se škropivo bolj razprši. Tudi ,na škropivu prihranimo moderne motorne škropilke.
V zimskem času uporabljamo; znana škropila 6—7 odstotkov ne-odendrina in mixdrina. Prvega v zimskem času, drugega pa tik pred listanjem. Ne,, zadostuje , pa samo škropljenje. ^Naši sadovnjaki morajo
Začelo se je lahkoatletsko prvenstvo PIRANČANI DO SEDAJ NAJBOLJŠI
Šolskemu lahkoatletskemu prvenstvu je v nedeljo sledilo absolutno prvenstvo našega ozemlja, na katerem so sodelovali najboljši lahkoat-leti obeh con.
Ze prvi dan tekmovanja je postavil v ospredje lahkoatlete iz Pirana, ki že več let nadkriljujejo vsa ostala mesta vključno Trst. Venturini, Ra-valico in Zomero med moškimi in Zomero ter Coleva med ženskami nimajo tako rekoč nasprotnikov v svojih dsiciplinah, v katerih so zmagali z veliko razliko. Do,pro se je izkazal tudi član Aurore' Olivieri, ki je zmagal kar v treh disciplinah. Največje presenečenje na prvenstvu so izzvale tekmovalke iz Portoroža, ki so zmagale-vi precejšnjih disciplinah med ženskami.
Tekmovanja se bodo zaključila v nedeljo 4. novembra. Isti dan bodo proglašeni novi prvaki.
Zmagovalci posameznih disciplin so bili naslednji: Moški: tek na 100 m: Ravalico iz Pirana, na 110 m z zaprekami: Venturini iz Pirana, na 400 m: Osivier.i iz Kopra, na 1500 m: Zomero iz Pirana, na 5000 m: Mikuž iz Kopra, v skoku v višino: Venturini iz Pirana, v troskoku: Zetto iz Kopra, v metu dislca: Olivieri iz Kopra, ki je zmagal tudi y metu krogle. V štafeti 4x100 m je zmagala Sta-, feta iz Pirana pred Partizanom. — Zenske: tek na 100 m: Ražman iz Portoroža, na 80 m z zaprekami: Coleva prav tako iz Pirana, na 800 m: Ražman iz Portoroža, v skoku v viši-noi: Tuljak iz Portoroža in v metu krogle: Coleva iz Pirana.
DINAMO ALI CRVENA ZVEZDA? V nedeljo se bo zaključilo ju&oslo-vansko prvenstvo
Bolj kot se bliža h koncu jugoslovansko nogometno prvenstvo, tem bolj je položaj na lestvici -zamotan. Pred 14 dnevi bi vsakdo} prisegel, da 'bo Dinamo osvojjl prvenstvo, ker je imel tri kola pred zaključkom kar 5 točk naskoka pred Rdečo zvezdo in Hajdukom. Danes je položaj drugačen. Prednost Dinama je iz petih točk prišla na eno samo in to zaradi dveh zapovrstnih porazov, ki jih je Dinamo doživel na domačem .igrišču proti Sarajevu in v nedeljo proti neposrednemu tekmecu Rdeči zvezdi.
Čakati bomo morali rezultate zadnje nedelje, -dia bomo lahko poznali ime novega prvaka. Dinamo ali Rdeča zvezda, Rdeča zvezda ali Dinama? To vprašanje si danes postavljajo vsi ljubitelji nogometa v naši državi.
Nedeljski rezultati nam bodo na to odgovorili, čeprav smo mnenja, da bo Dinamo zopet izgubil ,in to pot proti BSK v Beogradu, medtem ko bo Rdeča zvezda, ki bo nastopila prav tako v Beogradu proti Partizanu, zmagala in si tako za eno točko prednosti osvojila prvenstvo.
V	drugi higi je zabeležiti poraz Odreda proti Proleterju. Po tej zmagi je ljubljansko moštvo izgubilo vsako upanje, da bi prešlo s prihodnjim prvenstvom v prvo ligsof
Lestvica I. lige: Dinamo 34 točk, Rdeča zvezda 33, Hajdpk 30, Partizan 24, BSK 21, Sarajevo 20, Lokomotiva 19, Borac 18, Vojvodina 17, Mačva in Spartak 16, Napredak 4.
V	poslednjem kolu se bodo srečali: Rdeča zvezda — Partizan, BSK — Dinamo, Hajduk — Spartak, Lokomotiva — Mačva, Napredak — Bòrac, Vojvodina — Sarajevo.
RDEČA ZVEZDA : AURORA 2 : 0
Auora se je v nedeljo vrnila iz Ankarana -pod bremenom dveh golov, ki ji je zadalo moštvo Rdeče zvezde.
Nogometaši Klariča so izpolnili vsa pričakovanja. Dobro so se izkazali predvsem napadalci ih s svojimi hitrimi in rnenijivimi prodori so dvakrat v drugem polčasu realizirali, čeprav je vrata Aurore branil odlični Tcmplenizza, ki je s svojimi predrznimi intervencijami onemogočil, da bi bil poraz Aurore še večji.
Gola sta v drugem polčasu realizirala prvega Ca-rraro I, drugega pa Carraro II.
KOŠARKAŠKI TURNIR ZA »POKAL PROGRESSO«
V nedeljo se bo pričel turnir v košarki za pokal, 'ki ga je podaril italijanski tržaški demokratični tednik »II Progresso«. Na tem turnirju bo sodelovalo sedmin moštev, od teh tri iz Istrskega okrožja in sicer dve koprski in eno iz Izole.
Dve prvoplasirani obeh con se bosta srečali v finalnih tekmah za končno osvojitev pokala.
mati oglasi
Ukradena je bila osebna legitimacija glaseča se na ime Pohlen Giordana štev. 53780/540 izdana od KLO Škofije dne 4. I. 1950.
OBVESTILO
»Gospodarsko trgovsko podjetje mestnega ljudskega odbora Koper v likvidaciji od 1. junija 1951 obvešča, da sprejema reklamacije o dolgovih in terjatvah do 30. novembra 1951.
Po tem roku se ne bodo več priznavale zahteve o plačilih dolgov, dočim bodo terjatve predane v iz terjavo okrajnemu ljudskemu sodišču v Kopru.
KRIŽANKA
IS1	pl
ADI JO, PA ZDRAVA OSTANI »Jaz pa vrtec bom kopala, not bom drobne rožce sjala, nageljček in rožmarin, da bom go-ljfala fante ž njim.« Kaj boš, reva, ti goljiala, ali misliš, da si sama, grem skoz mesta in vasi, pa vidim lepše kot si ti. »Fantič moj po polju hodi, vince sladko v sodih vozi, jaz pa sama tabernam, pa druge fante rada imam.«
Snoč.i sem jaz z rajže prišel, enga druzga pri njej našel, jaz pa tega ne trpim, pa rajši ljubco zapustim.
JAZ PA VRTEC BOM-KOPALA Adije, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko.
«WS...
pa name nikar ne, pozabi, če tudi drug ženin tvoj bo.
Ne bodem ljubezni te prosil, ne bodem te prosil roke, a v srcu te bodem jaz nosil in s tabo ločitve gorje. Spominjaj se, da sva goreče ljubila se tudi midva; spominjaj se najine sreče, če moreš, brez tihih solza.
Ob, kolkokrat polj.ubavala se ti me, preljubo dekle! Nikdar pa se nisva vprašala, ljubiti se smeva, al rie.
Le, kadar boš sama sedela, naj stopim ti jaz pred oči, le, kadar boš sama slonela , spominjaj se preteklih dni. Obljubljena roka je bila, obljubljeno bilo srce, zato pa se bova ljubila do zadnjega, zadnjega dne.
REŠITEV STOPNIC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. m, 2. pni, 3. Rim, 4. Krim, 5. Mirko, 6. mikron, 7. Marinko, 8. maronii, 9. roman, 10. Oman, 11. ona, 12. na, 13. a.
Torej, vsaka naslednja beseda je sestavljena iz črk prejšnje, ki jiim eno dodamo, oziroma odvzamemo.
REŠITEV MAGIČNEGA LIKA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
-T. "NéVa, 2: ' elita, 3.Vipava, 4. Ataman, 5. Avala, 6. Anam.
PARTIZAN — JADRAN 3:1
V nedeljo sta se srečala v prijateljski tekmi v Dekanih moštvi Partizanu .in Jadrana, da bi preizkusila svojo moč v zadnji predprvenstveni tekmi. Čeprav skoraj docela novo se jie po trdi borbi uveljavilo moštvo Partizana in to največ po zaslugi srednjega napadalca Boleta, ki je realiziral vse tri gole za' svoje moštvo, in pa vratarja, ki je odlično branil in preprečil Dekančancm, da bi dosegli yeš solov.
Moštvo Partizana bo letos sodelovalo na prvenstvu Istrskega okrožja, Jadran iz Dekanov pa v okrajnem prvenstvu.
opozorilo
lastnikom in upraviteljem stanovanjskih poslopij
Opozarjamo vse lastnike in upra-telje stanovanjskih poslopij na dolžnosti, ki jim jih nalaga Odredba o najemninah stanovanjskih prostorov štev. 53, izdana dne 14. avgusta 1951 v Uradnem listu — IOLO številka 9/51.
Na osnovi odredbe so najemodajalci in najemniki dolžnni skleniti najemniško pogodbo na predpisanih obrazcih, ki jih najemodajalci dvignejo pri MLO in KLO.
izpolnjene obrazce je en izvod oddati pristojnemu MLO ali KLO, o-stala dva izvoda hranita najemnik in najemodajalec.
Izpolnjene obrazce o najemninskih pogodbah je dostaviti od strani najemodajalca na pristojna. MLO in KLO do 5. novembra 1951. JKoper, 27. oktobra 1951.
Svet za gradnje, komunalne zadeve in promet pri IOLO
Uredništvo in uprava Dlsirskega tednika« v Kopru. — Odgovorni urednik Srefiko Vilhar. — Tiskala iskarna >iJadranu v Kopi-u
Vodoravno: 1. Mep-ec, 2. Svetopisemska oseba -1- Pesniška oblika (narobe), 3. Svojilni zaimek (fraine). — število. 4.' Člen, spolnik, (Špan.) r— Priprava za .določanje količin. 5. Neznanka, — Sorodna oseba: 6. Sap (Buket) š— So.glasnik. 7. Devica (češko) — Oblito pom. glagola. 8. Prijeten prostor v poletju. — Vrednc,s,tni papir. 9. Predlog .--.Žensko, ime, 10. Slovenska vas v Jugo,sl. (bivi koprski okraj).
Navpično;' A. Gradbena mo-, terija, — Alkah,olmi napoj. B. Dar, žrtpv. — Pogosta bolezen. C. Nedelaven. —- Zensko ime — Neznanka. Č. Pivo. - - Zensko ime. — Zaimek (osebni). D. predlog. — Del noge. — Domača žival. E. Umetniško delo (glasbeno) — Nogomeitaški pojem. ‘
POZOR !	POZOR !
MESTNO TR60VSK0 PODJETJE „E0IBA” T MFNN
RAZPRODAJA
Odvisne zaloge tekstila, trikotaže, čevljev, posode in razne železnine
po znižanih cenah
Od 2O°|0 do so;
Razprodaja traja od 28. oktobra do 4. novembra 1951 v vseh prostorih nove ribarnice v Kopru - Odprto vsak dan od 8. do 17. ure tudi ob nedeljah
....................................................................................................................................................................	(iiiiiiiiiiiiiuimiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiimmiiiiuii.iiuiuiiimuiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii uiinii)giiiKi!iiiiiimi!ii)uiii!imumiiiiiimmiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiHinHiiHniiimuwuwmnMiiiiuiiimii!iiimu|niiiimiu
JANKO KERSNBKs
PONKRČEV OCA
Rdeči njegov nos Je kazal, da ni od samega mraza rdeč; na glavi je imel le malo las in ti so bili sivi.
»Ta ne bo krave kradel!« si je mislil Ponkrèc, ko je bil ogledal starca.
»Ali vas zebe?« vpraša potem glasno.
»Zdaj je že bolje!« rete oni. »Pa lačen sem, lačen!«
»Pojdi k maieri, Bolt!« veli gospodar hlapcu. »Nekaj večerje je ostalo!«
»Ali ste vi gospodar?« vpraša oni zdaj na slami.
»Sem!«
»Ali ste doma tukaj?«
»Kajpak!« reče Pqikrèc, ki jc gledal, ali je živini dobro nastlano.
»Kje pa je tista Tcistovršnikova Uršika?« vpraša snet obi počasi in ječe.
»Uršika?« odgovarja Ponkrèc osupnjeno, kajti ni se mogel takoj domisliti. ' »Jaz ne poznam — a, Uršika! Tako je bilo ime moji materi.«
Cintino se mu je zdelo, kaj povprašuje tujec.
' »Ali je že, ali so že umr i mati?« vprašuje spet oni.
»Tsikrat, ko sem se jaz rodil!«
Tujec je ma!o premolknil in vzdihnil; po-em prične spet:
»Kje pa je vaš -- o£a?«
»Kaj hudlir ja povprašujete to « zaropoče Ponkrèc.
A v teni jc prišel hlapec in prinesel nekaj ričeta v skledi.
Tujec se je skiolniii kvišku in zajci nekajkrat, polena pa spet odložil žilico ter legel nazaj.
»Ne morem, slabo mi je! «reče jecè.
»Umrl bo!« krikne hlapec.
Ponkrèc se skloni čez starca.
»Po gospoda teci,« reče hlapcu, »saj bo res umri!«
Bolt je zaklel med zobmi; v vas k fari je bilo daleč in debel sneg je Ježal. zunaj. Pa vendar je urno šel.
Cez nekoliko časa je onemu odleglo, tako da je zopet pričel:
»Kje pa je vaš — oča?«
Ponkrèc se ni mogel več jeziti. Prisedel je na korito poleg bolnika ia dejal;
»Saj gg nismo poznali — ne jaz in ne stara mati! Trideset let je te«a.«
Capin se jo po teh besedah vzpel na pol kvišku ja zaječal:
»Jaz sem tvoj oča!«
Ponkrèc je odskočil k zidu — te besede so ga preplašile; mislil je, da se starcu blede.
. Stari capin pa mn je je] pripovedovati počasi, pretrgano in venomer Ječe dolgo- dolgo povest in Ponkrèc je le poslušal, zinil ni besede. Vsega — vse lahkomiselnosti in nesreče — vsega tudi ni impel. -
In ko je starec končal, je še! Ponkrèc molče ven iz hleva v hišo in poklical ženo.
Postlala.sta v hiši posteljo in z velikim trudom privlck.a bolnika iz hleva.	'
Zeni je Ponkrèc rekel le nekaj besed, potem ona ni več povpraševala.'	'
Ko so prišli gesped Janez — saj so še vedno duše pasli v tej fari — je ležal tujec ža v čedni postelji v hjši.
Hlapec Bo’t je debelo gledal to izpremembo.
Proti jutru je res umri — Papkrèèv oča.
Pogreb je oskrbe; in plačal sin. ’Nekoliko dni pozneje pa je prišel še k župniku, h gospodu Janezu, položil* križavec na mizo ter rekel:	.	. ..
»Za eno sveto mašo, gospod fajmošter, za mater — in pa za — onega, saj veste za katerega!«
<	«	»	T % te' •'	1;	»i I	3 ... ■	*
MLJIŠK3 KNJIGI
r.Ab. vi juristi — suhoparni ste in brezčutni! Pa kaj brezčutni! Tudi i.u tesnesrčni, malenkostni in brez — poezije! V prahu svojih aktov si morite ‘ves razum za poezijo!«
Med tem pogovorom- je pobiral, zdravnik dok!od Sever drobne dcmiinske kamenčke z mize ter delal z njjitn! pred seboj umeten obok.	.
Njegov sosed pri mizi in do sedaj soigralec advokat dr. Pavlin si je vnovič vžigal svojo dolgo pipo in malo hudoben smehljaj mu je zaigral ote'i usten po prijafeijevem ugovoru.
Oba sta bila mlada moža in sta živela v majhnem trgu ob
svoji praksi. Skoraj sleherni večer sta sè sesia v krčmi pri domini, večidel sama, ak‘o se jima ni pridružil ta ali oni oženjenih uradnikcv; ona sta bila še samca, akeprav je bil radovedni svet že zdavnaj uganil, dp ne ostaneta več dolgo sama.
»Prijatelj, v tebi se je oglasil navaden, neizkušen filister ali pa nekdanji ognjen gimnazijalec. Prvi vidi le naše rubežhl in naše ekšpenzare — ti sicer nišo tako suhi — in gimnazijalci so prepričani, da je paragraf pegazu — konjska smrt. Veruj mi, dragi, tudi v pandektah fcoš našel npezijo/5 če ja ifeoš hotel; saj jo najdeš tudi v brezzobem, polomljenem glavniku ali pa na umazani cunji, ki leži za hišo na smetišču.«
Odvetnik se je pri teh besedah preko svojih naočnikov ozri v prijatelja ter močno vlekel dim iz pine.
»Haha, ne bodi smešen!« oporeka zdravnik *er porine od sefi« kup kamenčkov, v katerega se je bila ravnokar podrla njegova umetna Stavba. »Aipofon y vašem meničnem zakonu —«
»Ravno tak» kakor v tvoji nux vomica ali v brizgiji — za uha seveda.«
Smejala sta se oba.
»Pa nikar ne misli, da se šalim — kar tako tjavdan,« povzame zopet dr. Pavlin pogovor. »D uk zza ti hočem na kratko, da prav pri nas v naših prašnih suhih aktih ali v enem samem izpisku najdeš lahke cel roman — tragedijo, da, večkrat tragedijo; suhi, lapidami stil naše uradne pisave ju ne daje nobene barve niti tendence niti okoliša — in morda prav zalo če bolj pretresa bfailca, ki jo slučajno zasledi.«
»Radoveden sem.«
Smehljaje si je vžgal zdravnik smotko.
Oni pa-je pripovedoval.
»Saj veš. kij je. zemljiška knjiga? Tisti nezmotljivi zapisnik grehov vsakega, kdor imenuje kaj nepremičnega — kos zemlje svojo last, zapisnik, kjer se redno dolgovi in sami dolgovi vpisujejo in tako redkokrat — brišejo. Danes sem Imel pred seboj izpisek iz take zemljiške knjige, v katerem je v kratkih stavkih zapjsajj ,ccl roman; — pa stoj! O tem *3» govoril pozneje.« ©dvotoik je prijel ss«oj kozarce in g® na toJ izpitcznjj.
"iiZ'ri fi j'i l'Č c v o posestvo poznaš?« je nadaljeval potem. »Trm gori nad trškim malinom stoji nclomiljena koča — pa sveta je mnogo okoli. Pred tridesetimi leti je bilo to posestvo brez dolga — brez vknjižemega namreč — in stari Znojiiec baje tudi drugih
dolglov ni imel, ampak še lcaj srebrnega v skrinji in pri ljudeh okoli tudi kaj izposojenega.
Ime! je dva sina, Tomaža in Matevža, in ker mu njegova prezgodaj marin žena hčere ni bila rcidiia, si jc bil vzel tržaško rejenk» v hišo. Krščena je bila že v najdeniškem zavodu v Trstu ca necavcdao Une Adelajda in, ker priimka ni prinesla B seboj nai svet, sp ji gji dati tudi tam; zvali so jo; Adelajda Adel. Doima prš ZnojiJčezih pa so linea preokorne jezike, da bi pravilno izgovarjali to ime; Jciicaii so jo L a j d a.
Ta L ajda je jjasJIa z domačima sinoma, o Tomažem in Matevžem, kakor vzrofto povsod kmetski; otroci. Ti vse to prav tako veš kot jaz; saj sva tudi tako zrastia.
Znojlicc je bil umri. Hrast ga je bil potrl, ker ga je nerodno soka,1, :n tri dal pozne jo je ponesrečeni izdihnil svoj» dušo. Brej pa' jo napravil oporoko. Tomažu je zapustil domačijp, Matevžu izgovori! dote tri sto goldinarjev in Laidi tudi dote pei-l': —1 goldinarjev. To- je bilo tedaj mcpgo.
Otroci s|o bilii še mladi. Tomaž je sicer že izpoinii dvajseto loto. Matevž je imel sedemnajst in rejenka Lajda dvanajst let. Tornateti" }e jereb leta kopji tor ga ožemi!, Matevž in Lajda pa sta šla služit. Njuni doti je sodišče vknjižilo na Tomaževo posestvo, na prvo mesto soveda, ker doslej ni bilo tem nobenega dolga.
To je bila torej prva vknjižba v zemljiški knjigi Znojilče-vega posestva — prvo dejanje ali poglavje v romanu, v tragediji, katero ti pripovedujem.
Tomaž je gospodari! doma, dobro in slabo, kakor je letina
nanašala in kakor so mu 'tisti Srebrnjaki prihajaji, ki jih je terjal po očetu. Tudi dota, ki j» je bil Priženil, Je pomagala nekoliko čas?. A denarja je bito vendarle vedno manj in čez ne&aj let je Tomaž že djrpgciä na posodo iskal.- malo sicer, pa — z dolgom je kakor s samosevo koncpljo, pravi naš krčmar.
Tako jfi minilo šest let. In tedaj je usodo storila, da Zacjii-čev Matevž ni *iacl nobene službe ter je prišel domov k bratu Tomažu. Pomni;! se je za hlapca in ostal. Ime! je tri in dvajset let.
Tam gori na Viševki t| veš: ikje je, komaj uro od tol — pri Brnotu je tedaj siUži u Znojiičeva Laide. Osemnajsto loto jc biia izpolnila in ti tudi ves, da jè to krasno število: osemnajst let! Ce imaš se kaj fsatae.ije — misü si j» prav živo-.«
•Prijatelj, ne bodi sentimentalen!« se šali zdravnik. »Pripoveduj, pripoveduj!«	(Konec prHiodnjič)