UrednU vo j« v Kopitarjevih ullc&b štev. 2. (»hud čei iJoorlHe nad tiskarne). Z urednikom jc mogoče govoriti le od 10.—iS. ar« 'lopoldne. tokop;sl bc ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Vrednltkega telefonu 4ter. 74. V Ljubljani, v torek, 27. decembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemšl .ae.js r iii*alk», ob polu a. ar. popoldne. - Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, ta oiortcc leta 13 K, »a četrt leta £-50 K, sa 1 meaec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: *.lo ;eto 50 K, ia pol leta tO K, ia četrt leta 5 K, xa 1 meaec 1 K 70 v. Za pošiljanje v .««<>«■< ia Ioni j« Jostavnlne 20 h Olačuje ac vnaprej. = Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. v Vsprejema naroCnlno, Inserate In reklamacije. — I « i c i atl ae računalo enostopna petltvrsta (dolžini TP Milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat II ta, i> trlkral 9 ta, vjt v Mandžuriji. „Standard" poroča iz Tokija od 23. t. m.: Rusi ojačujejo neprestano svoje sprednje siraže s svežimi četami. Japonski častniki so mnenja, da so vojaki evropske Rusije manj rabljivi za vojno nego sibirski. Reuterjev urad poroča 23. t. m. iz Mukdena: Danes se je Rusom posrečilo potisniti ob vozni cesti štiri in pol kilometra proti jugu več oblegovalnih topov, čeravno je japonsko topništvo silno streljalo. Sovražnik je oddal okolu 100 strelov. Povzročena škoda je neznatna. 12 mož je bilo ranjenih. Ker i j težko dobiti v Mukdenu živila, so kitajski uradniki odposlali mnogo kitajskih beguncev preti severu. Dopisnik. »Birž. Vjed." poroča iz Mukdena 24. t. m.: P o v s o d i v 1 a d a mir. V selu Siosi se je prikazala 800 mož bro-ječa hunhuška tolpa. L,ete, ki so bile poslane proti nji, so se spustile v boj ter pregnale Hunhuze v beg. Naš oddelek je pri tem zaplenil konje, govedo, prešiče in ovce. Velik del naših čet je sedaj popolnoma zavarovan proti strogi zimi, tako da je sedaj manj bolnikov, ko od začetka. Kuropatkinova poročila. Kuropatkin poroča od 23. t. m.: Tudi danes ni bilo poročil o spopadih. Temperatura znaša — 18°. Več oddelkov je danes šlo na poivedovanje proti sovražnim postojankam pri Banjapuci. Eden teh oddelkov si je izsilil uhod v selo, drugi je zasedel po boju japonske utrdbe ter odbil več sovražnih napadov z velikimi izgubami. Devet Japoncev je bilo vjetih Naše izgube znašajo 3 častnike in 6 mož mrtvih, trije častniki in 61 mož je pa bilo ranjenih. Dne 21. t m. je obstreljaval sovražnik našo postojanko pri Sahepu. Dve liditni granati sta zadeli neko poslopje, v katerem so stanovali vojaki; a zadeli nista nikogar. V noči na 22 t. m. se je približala ruska patrulja neopažena selu Kavanda, 2 km vzhodno od Sahepu, ter vrgla v razsvetljena okna nekaterih koč več piroxilin-skih patron, katerih eksplozija je alarmirala Japonce. Dne 12. t. m. je vzela ruska patrulja Japoncem 9 voz z municijo. Vreme je bilo danes dopoldne 10 stopinj pod ničlo. Dne 24. t. m. brzojavlja Kuropatkin : Japonci so pričeli streljati danes zjutraj na cesti ^incintin Kvanjencin na našo stražo pri prelazu Tajpnilin. Straža se je umaknila iz prelaza, a je pričela, ko je dobila pomoč, prodirati ter je zopet zasedla prelaz, Mi smo izgubili okrog 12 mož ; japonske izgube so večje. Ojaznt v pomoč Reuterjev urad poroča 26. t. mes. iz Tokia: Delajo se obširne priprave, da se pošljejo Ojami znatne pomožne čete, obstoječe iz pehote in topništva. Položaj v japonskem taboru. Ruski listi poročajo iz Mukdena, da Japonci silno trpe vsled epidemij in mraza. Tudi ubeži mnogo vojakov. Iz Mukdena poročajo 20. t. m., da zavzemajo dezertacije že resen značaj Pred kratkim je pribežal cel japonski konjeniški i ddelek k Rusom. Beguni so dejali, da vlada v njihovem ta- boru skrivnostna bolezen, ki se konča pogostoma s smrtjo. V Koreji. „New-York Herald" poroča iz Soula od 19. t. m.: Japonska garnizija je močno zmanjšana ; čete gredo proti severu. Ustje reke Jalu in pristanišče v Činampu sta zamrznjena. Japonci hočejo položiti na otoke lahko železnico preko ledu, da bi mogli prevažati zaloge za mandžursko armado. „Daily Telegraphu" poročajo iz Soula od 23. t. m.: Na severu Koreje so se vršili med Rusi in Japonci ljuti boji, v katerih so zmagali Japonci. Polkovnik, ki zapoveduje v severni Koreji in ki ima svoj glavni stan na severnem bregu Jalu, je bil radi svoje hrabrosti imenovan generalom. Glavni stan japonskega generala se zveže po telefonu s palačo korejskega cesarja. Mikado Togu. Tokio, 24. dec. Cesar je p oslal admiralu Togu naslednje pismo: Z velikim zadovoljstvom slišimo, da so naše torpedovke svojo nalogo pred Port Arturjem izvršile hrabro in uspešno. Junaško in požrtvovalno izvrševanje dolžnosti vzamemo še posebej na znanje ter izrekamo svoje priznanje za njihovo hrabrost. Balttiko brodovje. Algir, 25. dec. Ruski rušilec „Pro-siteljnij" je došel sem iz Tangera. Mirovna akcija ? „Central News" poroča iz B erolina Mirovno gibanje je napredovalo za en korak. Francoski poslanik v Peterburgu je na potu v Pariz z važnim carjevim pismom. Vsebina pisma kaže, da je car naklonjen posredovanju za mir, seveda pod gotovimi pogoji. Upanje je večje. Ruska armada v Kirinu. „Daily Telegraph" poroča: Postavila se bo posebna ruska armada z glavnim stanom v Kirinu, ki bo prodirala proti jugu. Prodirala bo skozi doline Sungari, Hunkian proti izlivu reke Jalu, da pride tako Japoncem za hrbet. Hullska afera. Mednarodna komisija, določena, da preišče in razsodi o dogodku med angleškimi „ribiči" in ruskim baltiškim brodovjem, se je sešla v četrtek v Parizu. Člani komisije in pridodeljene jim osebe so bili slovesno vzprejeti od predsednika republike. Ker so imeli izvoliti še petega člana komisije, je imela ta prva seja le formalen značaj. Petim članom je izvoljen avstrijski admiral Spaun. Kakor se čuje, bo tej komisiji pridode-ljenih še več vojaških strokovnjakov in policijskih častnikov. Konstituiranje se bo vršilo v prvem tednu meseca januarja. Razprave bodo trajale najmanje dva meseca, ne ve se pa, bodo-li javne ali tajne. Tudi ni še določeno, da-li bo pripuščen kak zastopnik Japonske. Važne priče ▼ hullskl zadevi. S francosko ladjo „Paraguay", ki je dne 21. t. m. došla iz Južne Afrike v Bor-deaux, so došli tudi štiri ruski pomorski častniki, ki jih je poslal admiral Roždest-venski s posebno misijo v Evropo. To sta ladjiska poročnika Valrond in V e s -s e 1 a g o ter ladjiska praporščaka S e -litrenikov in Varcar. Namenjeni so, da prisostvujejo pred hullsko komisijo kot priče. Poročnik Valrond je dal dopisniku „Temps" nekaj podatkov. On je sam uravnaval električne metalce, ko je brodovje zadelo z angleškimi ribiči, ter je dobro videl tuje torpedovke. Poročnik Valrond ima od admirala Roždestvenskega naročilo, da carju poda drugo, bolj natančno poročilo in dokumente. Kitajo! zaplenili tri milijone patron. Kakoi*poročajo „Times" iz Pekina, so 23 t. m. Kitajci zaplenili blizu Pekina pri neki železniški postaji tri milijone patron. Strelivo, ki je bilo skrito v volnenih zabojih, je bilo na velblodih dovedeno iz Kal-gana ter naslovljeno na neko rusko tvrdko v Tjencinu. Namenjeno je bilo baje za Port Artur, Boj za ustavo na Ruskem. „Naprzod" poroča iz Moskve, da se imeli visokošolci tajen shod Sklenili so, da bodo obsodili na smrt in tudi umorili velikega kneza Sergija in policijskega načelnika v Moskvi, če se bode s takim nasil-stvom izkušalo demonstracije do konca leta zadušiti, kakor so se zadušili zadnji izgredi v Varšavi, Peterburgu in Moskvi. Peterbur-ški „Vladni Vestni k" poroča, da se je dovolilo zborovalcem deželnih zemstev v Tveru in pa okrožnem zborovanju v No-vemtorskem, izvoliti predsednika iz njihove srede, kar se je prepovedalo meseca janua-rija. — BVossische Ztg." poroča, da zahtevajo visokošolci v Peterburgu, Moskvi in Dorpatu, naj se takoj konča vojska z Japonsko in pa skliče zakonodajna zbornica, ki naj b« izvoljena na podlagi splošne volivne pravice. V Dorpatu je izjavilo 17 vse-učiliških profesorjev, da se strinjajo z zahtevami zemstev. V Pariz je došlo iz Peterburga poročilo, da se za 27. t. mes. delajo velike priprave v spomin na ustajo deka-bristov, ki so hoteli proglasiti za carja po smrti Aleksandra I. velikega kneza Konstantina in uvesti obenem v Rusiji ustavo. V ta namen bodo priredili velike pojedine po vseh večjih krajih. V Moskvi je že naznanilo 6000 oseb, da se udeleže slavnosti. Policija dela obširne priprave, da bo vzdržala ta dan red. Iz Peterburga poročajo, da bo car v kratkem izdal vele važen ukaz, v katerem bo izjavil, da ima glede ustave pravico določati le car in nikdo drugi. Lar hoče svojemu nasledniku izročiti vladarski prestol v onem stanu, v katerem ga je zasedel. Ukaz bo pa tudi obsegal povelje o izpremembi ustave. Finančni minister bo moral skrbeti, da se uvede obligatorni ljudskošolski pouk. Minister za notranje stvari bo pa moral storiti pripravljalna dela, da dobe kmetje meščanske pravice. Povodom 401etnice preosnove pravosodja se je zbralo 23. t. m. v Moskvi približno 200 odvetnikov. Več govornikov je naglašalo naj se izvrše izpremembe, da bo mogoče sodiščem redno poslovati. Sprejeli so sledečo resolucijo: Izvršiti se morajo radikalne preosnove v splošni državni upravi in ljudsko zastopstvo, da bo zagotovljeno normalno pravosodje. Odvetnik Prševalski se ie ponudil, da obvesti pravosodnega in ministra za notranje stvari o tem sklepu. Moskovski privatni docenti in nekaj vse-učiliških profesorjev je 25. t m. vložilo na moskovski vseučiliški senat protest zaradi nasilstev, ki so se izvršila 19. t mes. nad vseučiličniki. Vseučiliški senat je sklenil soglasno, uvesti preiskavo o vzrokih, ki so povzročili dijaške nemire. Velik del privatnih d' centov je pa stavil predlog, naj se preiščejo tudi vzroki, ki so povzročili dijaške nemire in motili redni pouk. Voditelji so izjavili, da je potrebna avtonomija vseučilišč, ki je pa le mog ča, če se izpre-meni državljanski red na Ruskem. Moskovskemu mestnemu glavarju knezu Galicinu je vročilo 25. t. m. 70 mestnih zastopnikov adreso v kateri se mu zahvaljujejo za stališče, katero je zavzel pri seji dne 13. decembra. Knez Galicin je izjavil, da upa na podporo mestnega sveta. V mestnem svetu j bo vedno zastopal koristi ruskega me- i ščanstva. V Radomu so 24. t. mes. priredili po ! končani katoliški službi božji delavci na glasni cesti sprevod. Na čelu sprevoda so nosili rdečo zastavo in peli prekucij-ike pe smi. Vojaške patrulje, ki so hotele razkropiti izgrednike, so sprejeli s streli. Poveljnika 26. pt-špolka so ustrelili in ranili enega . orožnika. Tudi en izgrednik je bil ustreljen. Sedaj se v Radomu vrši mobilizacija. | Bolgarsko brodovje. h Snfiie javljajo, da je v proračunu ' vojnega ministrstva za leto 1905. tudi po stavka 18.000 kron za mesto admirala bol garskega brodovja, ki se ima ustanoviti. Grofica Montignoso. Med draždanskim dvorom in grofico Montignoso se je baje doseglo naslednje spora^umljenje: Gr< fica se zaveže, da opusti vse nasilne poizkuse zopet videti svoje otroke, draždanski dvor zato smatra zadnji poizkus, kakor bi se ne bil zgodil. Radi tega se ji tudi ne odtegnejo sedanji dohodki. Dražd napete, je vojna uprava poslala v Galicijo štiri divizije konjeništva, da v slučaju vojske zadržujejo sovražnika, dokler se ne izvrši mobilizacija. Obenem so pa bili prideljeni konjeniški diviziji v Lvovu trije, v Jaroslavu in Krakovu dva in v Stanislavu en lovski bataljon. Lovci bodo sedaj odpoklicani, ker so se razmere med našo državo in Rusijo zboljšale. Pruski uaučiii minister proti gibanju „Proč od Rima". Pruski naučni minister je prepovedal protestanškim občinskim cerkvenim starešinstvom na Pruskem, da ne smejo iz cerkvenih blagajn podpirati gibanja „Proč od Rima". z,aradi tega ukaza protestanško časopisje ostro napada prusko vlado, češ, da je kapitulirala pred Rimom. Zakoniti red na Finskem. Med člane finskega deželnega zbora so porazdelili poročilo odseka o peticiji na carja, naj se na Finskem zopet uvedejo zakonite razmere. Večina odseka je predlagala, naj se pripusti carju svoboda, da uvede zopet ustavni red na Finskem Manjšina je pa predlagala, naj zaukaže car predložiti deželnemu zboru načrt za novo vladno obliko na Finskem. Razveljavi naj se nadalje ukaz z dne 2. aprila 1903 in naj se odpravijo nasilnosti proti posameznim osebam in občinam. Odstop grškega ministrstva. Grški ministrski predsednik je kralju naznanil, da odstopi ministrstvo. Kralj se še ni odločil. Prihodnje ministrstvo bo najbrže sestavil Delyannis, priljubljeni voditelj opozicije Ministrstvo je odstopilo, ker je bilo poraženo v zbornici. Razpor med Venecuelo in Zedi-n j enimi državami. „New York Sun" poroča: Venecuelski predsednik Castro je ukazal razpostaviti topove v pristaniščih La Guaira in Puerto Cabello. „New York World" pa poroča, da bodo Američani poslali bojno brodovje v Venecuelo, ako Castro v 60 dneh ne izpolni ameriških zahtev. Če to sredstvo ne bo pomagalo, bodo Zedinjene države zasedle carinske urade obrežnih mest, dokler ne bodo uredili prepornih točk. Irredentovske demonstracije v Benetkah. V soboto so se demonstracije ponovile. Aretiranih je bilo mnogo oseb. V gledališču Goldoni v Benetkah je prišlo v četrtek zvečer do velike irredentovske demonstracije. Med predstavo so metali z gornje galerije v dvorano na tisoče tribarvnih ljstkov, a občinstvo je pri tem klicalo: „Živela Italija, Živio Trst in Trident!" V eni loži so sedeli gojenci poljedelske akademije Isti so razobesili narodno zastavo. — Na odru se je zbralo več umetnikov, ki so deklamovali „Saluto italico" od Carduci-ja. Tu je pa posegla vmes policija. Hotela je vdreti tudi v ložo akademikov da bi odstranila zastavo. Akademiki so se pa zabarikadirali ter so nadaljevali svoje vsklike na Trst in Trident, dokler ni policija vlomila vrat ter akademike aretovala. Ker se občinstvo ni hotelo pokoriti policiji, da zapusti dvorano, je policija ukazala ugasniti luč. Počasi se je petem gledališče izpraznilo. — Na Markovem trgu so se demonstracije ponovile, dokler niso karabinjerji in policija izpraznili trga. akandal v peterburškem gledališču. Iz Peterburga poročajo, da je občinstvo v gledališču burno demonstriralo proti knezu Aleksiju. Knez je sedel v loži z neko damo, katera je imela na sebi vse polno lišpa, ki ga je kupil knez. — Občinstvo je klicalo: „Dajte denar nazaj!" „Diamanti so kupljeni z denarjem za brodovje!" Dama in princ sta bleda zapustila gledališče Prihodnja španska kraljica. Listi poročajo, da se bo španski kralj gotovo zaročil z vojvodinjo Marijo Anto-ineto Meklenburško Nevesta je bila rojena v Benetkah 28. majnika 1884 in je dve leti starejša, kakor ženin, kralj Alfonz, ki je bil rojen 17. majnika 1886, V francoski zbornici se še vedno ponavlja zadeva v proskrib-skih listinah častnikov. Combes se je v zadnji seji pral, da o večini takih listin ni nič vedel. Od manjšine predlagani dnevni red, ki bi bil nezaupnica vlade, je večina zavrgla z 290 proti 274 glasovi. Francoska zbornica bo 29. t. m. odgodena. Dne 10. januvarja so zasedanje zopet otvori. Pij X. in princesinja Štefanija. R i m. Zatrjuje se, da ni hotel papež vsprejeti v avdijenci princesinje Štefanije, ker se ni hotel s tem zameriti belgijskemu kralju. Vatikan se noče vmešavati v obi-teljske prepire. Syvetonova smrt. Dne 24. decembru je zaslišaval preisko valni sodnik Sy vetonovo soprogo do poznega večera. Preiskovalni sodnik se je posvetoval z dvema profesorjema o slučaju. Izjavila sta, da je samoumor na način, kakor pripoveduje Syvetenova soproga, izključen. Vsa zadeva je jako zmešana, tako da nihče ne ve, ali je izvršil Syveton samoumor ali pa je bil umorjen. Predsednik lige domoljubov, Jules Le-maitre, je naznanil preiskovalnemu sodniku, da mu je Syvetonova soproga izročila po soprogovi smrti 98 000 frankov, katere je po njeni izpovedi poneveril iz volivnega zaklada. Pri Menardu in pri dr. Thomazu sta bili 26. t. m. hišni preiskavi. V Syvetono-vem stanovanju so delali poizkuse s psi in morskimi prešički. Neki član sodnijske komisije je izjavil, da se 26. tega mes. odloči, jeli se je Syveton umoril ali pa je bil umorjen, Pomnoženje orožnikov. »Frankf. Ztg." poroča: Turška vlada je naznanila avstrijskemu poslaniku, da hoče pomnožiti število tujih orežniških častnikov v Makedoniji, a le avstrijske in ruske častnike. Poslanik je izjavil, da velevlasti ne morejo vzeti na znanje tega odgovora, ker ni zadosten in so velevlasti solidarne v tem vprašanju. Avstro-ogrski in ruski poslanik sta izjavila, da bosta državi poslali proti Turčiji brodevje, ako se ne u d d. Poroka nemškega prestolonaslednika be pričetkom meseca majnika, ko se povrne princ Adalbert z morskega potovanja. Poročno darilo pruskih mest bo vredno 500.000 mark. Grški vstaši v Makedoniji. Iz Sofije poročajo, da je krečanski nad-komisar princ Jurij v Londonu nakupil 10.000 burskih pušk, da se oborožijo grške čete, namenjene za Makedonijo. ŠUjerskt novica š Zob sa sob Pod tem naslovom piše „Siidst. Presse", da kot odgovor na znani sklep mariborskega obč. zastopa stvarjajo v raznih večjih krajih na Spod. Štajerskem „narodni krožki", katerih namen je podpirati samo slovenske trgovce. Tudi na današnjem zaupnem shodu v Mariboru bo o tem govor. š Laiki trg. Odkar se zavedajo Nemci, da naš trg v narodnem oziru napreduje, zlasti odkar je delniška družba prevzela prej Kukečevo pivovarno, se silno trudijo, da ohranijo umetno napravljeno nemško lice Laškega trga. Najboljše sredstvo za to so jim nemški uradniki. Potrudili so se, da je šel prejšnji slovenski sodnik, gosp. sodni svetnik Pfeferer, v pokoj in da je prišel na njegovo mesto Nemec — Marckhl. No, tudi ta ne bo rešil našega nemštva, kajti v našem okraju je začelo pokati nem-štvo — prvi korak nazaj je bil storjen v občini Sv. Krištof, ki je ena največjih kmečkih občin na Štajerskem. — To so Slovenci pred par meseci Nemcem za vedno iztrgali. Volilno agitacijo je vodil direktor delniške pivovarne, g. Ed. K u k e c. — Želimo, da ne bi bil to prvi in zadnji uspeh. š Konkurs je razpisan nad premoženjem Arturja Vuscica, bivšega oskrbnika v Radgoni, ki je pobegnil. Koroške novice. k Slov. kat. delavsko društvo v Prevaljah priredi dne 1. jan. 1905. po blagoslovu običajno božičnico. k Janežlčevo slavnost v Glinjah pri Dremlju je priredilo na Št. Štefanovo ferijalno akad. društvo „Gorotan" s sodelovanjem pevskega društva „Drava". k Župnijo Črneče pri Spod. Dravogradu so podelili tamošnjemu provizorju g. J. Zeichen. k Umrl je v Guštanju fužinarski delavec F. Podržan. Padel je pred nekaj časom s kotlja na fužinah. Nato je ležal več časa doma bolan. k Sooijaldemokraška shoda sta se vršila ta mesec na Prevaljah in v Guštanju. Na Prevaljah je bile 16—18 zborovalcev, a v Guštanju pa še manj. k V Meži Je utonil delavec Jurij Ivan pri reguliranju. k Na Prevaljah je umrla soproga g. nadučitelja Jurkoviča. Pogreb je bil veličasten. k Na Leiah je pogorelo P6lesnikovo posestvo. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. dec. Osebne vesti. Za fin. svetnika v fin. ministerstvu je imenovan g. RudolfEnd-1 i c h e r. — Pri drž. železnici so pomaknjeni v VI. služ. razred predstojnik kurilnice v Ljubljani g. Viljem Poka pl. Pokafalva, v višji plač. stopinjo VIII. služ. razreda pride žel. komisar na Jesenicah g. F r a n c G r ti n w a 1 d. V VII. služ. razred so pomaknjeni stav. komisarja pri zgradbi železnice na Jesenicah g. R i -hardWalda, Valentin Kock, oba extra statum, v VIII. raz. pa stav. adjunkti gg. Oskar Mayer, Viktor P o 1 -lanz, Maks vitez K lodič, Robert H a c k e 1, vsi extra statum. V IX. služ. raz. prideta žel. asistenta g. Iv. S o k 1 i č v Kranju in g. Jožef Šmuc na Jesenicah. — Pogreb gospoda Petra Lena s s i j a , bivšega župana in posestnika na Vrhniki, je bil minolo nedeljo. Velika udeležba je pričala, da je ljudstvo spoštovalo pokojnika in se še spominjalo njegovih zaslug za veliko vrhniško občino. Le nassi je bil mnogo let pravi ljudski župan; zadnjič je bil izvoljen pred 21 leti. — Bitka v sveti noči. V sveti noči se je steplo v neki gostilni devet fantov s Hrušice pri Ljubljani. V par trenotkih je bilo pet tantov ranjenih. Fantje so streljali tudi iz revolverjev. Nevarno ranjena Martina Jerančiča in Jak. Drakslerja so prepeljali v deželno bolnišnico. — Umrl je dne 26. t. mes v lovski koči pod Dobovcem bivši graščinski logar Alojzij Parašuh. Do svojega osemdesetega leta je bil vedno v službi, a zadnja leta opešal mu je vid in je moral iti v pokoj. Bil je dobro znan tudi širšim lovskim krogom. N. v m. p.! — Tržaškim Slovencem je že nekaj časa zabranjeno pri pogrebih peti slovenske žalostinke v cerkvah in na ulicah. To ni prav! Dolžnost merodajnih krogov je, da se Slovencem dovolijo pravice, kakor jih zaslužijo kot enakopraven narod, potem bo vedne manj razburjenja. — Tržaške bombe pred dunajskimi porotniki. Radi tržaških bomb obtoženi se bodo morali pred dunajskimi porotniki tudi zagovarjati, da so delali na to, naj se Trident s pomočjo Ricciotija Gari-baldija loči od Avstrije. — „Sokolski dom" nameravajo zgraditi na Jesenicah. — Imenovan je rudniški oskrbnik g. Jožef Tschemernigg v Idriji za višjega rudniškega oskrbnika. — V Ameriki ustreljen. Iz Butte, Mont., se poroča, da je v noči 6. decembra par minut popolnoči nek nepoznan ropar na cesti ustrelil našega rojaka Ivana F e r -lana, ko je šel slednji z nekim prijateljem proti domu. Ropar je obema ukazal naj dvigneta roke, toda istodobno je tudi streljal in tako pogodil nesrečnega rojaka v vrat. Ferlan je bil na mestu mrtev. Pokojnik je doma iz Poljan pri Škofji Loki in ostavlja v Ameriki soprogo in troje otrok. — Jugoslovanska socialna demokracija bo sedež svojega izvrševalnega odbora in glasila premestila iz Trsta v Ljubljano. — Planinske vesti. Češko-slovenski akad. krožek češke podružnice „Slov. plan. društva" je sklenil založiti in preskrbeti slovenski „planinski kolek" ter v prospeh koče v Koritnici prirediti v Pragi ples in subskribcijo. Koča v Koritnici, dolini, ki jo nazivljajo še krasnejšo od Vrat, bo stala na južni strani Mangarta v višini 1500 m. na majhni planoti „pod jarč-kom". — „Planinski Vestnik" obhaja letos svojo lOletnico. — Italijanska sodba. ,11 Solle" piše e tržaških Slovencih: »Slovenski tržaški krogi dali so lep dokaz demokracije te dni V koncertni dvorani videli smo stati narod, narod, narod; med gospemi in gospicami s klobuki videli smo sedeti in občudovali pri-prosto ženo z robcem na glavi in v našem srcu bili smo vzradoščeni nad enako veljavnostjo, s katero je bila svečano otvorjena dvorana. — „Regnicoli". Pred tržaškim sodiščem je bilo obsojenih 8 „regnicolov", ker so prepevali pri Sv. Ivanu anarhistiško pesem, himno Caserio, na mesec ječe. Taki ljudje nam prihajajo iz »blažene" Italije! — Stirirasredno nemško ljudsko iolo hoče zidati na Savi ravnatelj Luckmann. Pozor! — Velikanska pogača Neki pek v Richmondu je spekel za božič pogačo, ki tehta 1700 kilogramov. V to je porabd 110 kilogramov masla, ravne toliko sladkorja, 170 klg. moke, 50 klg mandeljnov, 360 klg. rozin, 80 klg. lupin od citrona in 2600 jajc. Pogačo prodaja pek v koščekih. _ Vrhniški vlak je v petek zvečer pri Drenovem griču zadel ob voz, na katerem se je peljal M. Peklenek, strojar z Dobrove, ter ga prevrnil v jarek. Veznik je bil precej poškodovan. — Z vilami v usta sunil. V Bizoviku je Štefan Stricelj z vilami v usta sunil pridnega in uglednega posestnikovega sina Franceta Babnika Izbil mu je tri zobe in ustnice predli z vilami. Babnika so prepeljali v tukajšnjo bolnico. Bricelj je znan kot jako zloben človek. Čakal je Babnika na meji ter ga napadel, ko je Babnik prišel mimo. — Po plesu V Cerkljah je Janez Kristan plesal s sestro Janeza Premogarja, ki je po plesu počakal Kristana in ga z motiko tako po glavi udaril, da ga je nevarno poškodoval. Kristan ne more nič govoriti. — V konkursu je trgovec Ignacij W e r n e r na Jesenicah. — Roparski umor v Trstu. V Trstu so neznani zlikovci umorili v ulici Molina venta pri sv. Jakobu 20 letnega ključarja Karola Hoffmanna. Najprej je oblast mislila, da je Hoffmann izvršil samoumor. Zdravniški izvedenci so pa dognali na potolčeni glavi dva udarca s kladivom, v hiši, kjer je pokojnik stanoval, so pa našli škaf vode. — Olajšave sa ženske pri maturah. Naučno ministrstvo je odredilo, da bodo imele pri ustmeni maturi ženske kan-didatinje iste olajšave, kakor jih imajo moški. Do sedaj so morale deklice delati maturo iz zgodovine, fizike in iz drugih predmetov, iz katerih ni bilo treba delati izkušnje pod gotovimi pogoji moškim kandidatom. ItjiAbljaiiske nov Za „Novo Panonijo" se skriva — »Sokolova" maškarada. Božičnica ognjegascov. V »Mestnem domu" je včeraj priredilo tukajšnje ognje-gasno društvo svojim članom in njihovim rodbinam ljubko božičevanje. Dvorana je bila nabito polna. Odbor se je potrudil, da so pod božičnim drevescem bile bogate zagate raznih daril za otroke ognjegascev, poleg tega pa še nad sto dobitkov ra sre-čolov. Vsa čast tudi gg. S t r i c 1 j u , B a r 1 e t u , vežbatelju D a c h s u in članu Zdraviču, ki so trudaljubno prevzeli ureditev in krasitev božičnega drevesca. Večer je otvoril krepak nagovor gospoda načelnika S t r i c 1 j a , ki se je zahvalil vsem dobrotnikom, nakar se je zasvetilo božično drevesce v nebrojnih električnih lu-čicah. Pri bogati obdaritvi je mladina ska kala veselja. Pri srečolovih se je mladina izredno zabavala. Dobitki so bili krasni, najlepši je bil dobitek, katerega je podaril gospod Čuden. Med posameznimi točkami je svirala društvena godba in pel je novi društveni pevski zbor, katerega nastop je bil burno aklamiran. O tej priliki bi omenili, da smo jako pogrešali z a s t o p n i kov zavarovalnic, za katere se ognjegasci žrtvujejo in ki bi se torej morali z darovi posebno odlikovati, Pogrešali smo tudi zastopnike občinskega sveta. Gospod župan se je vsled smrti svoje matere oprostil, a ktr ima občinski svet po novih pravilih skoro vso oblast nad društvom, bi bilo pričakovati, da o takih prilikah ostali občinski svetniki in podžupan pokažejo svojo resnično ljubezen do društva. — Čistega dobička bo imela društvena blagaj niča baje okolu 1200 kron. V Ljubljanico je padla V soboto popoldne je prala Frančiška Komatarjeva v Vod-matu pri železniškem mostu perilo. Naenkrat ji je spodrsnilo in je padla z glavo naprej v vodo, ki jo je takoj potegnila s seboj in jo nesla do Margenthaler je ve hiše. K sreči je Komatarievo opazil v vodi kleparski mojster gosp. Dodič, ki jo je potegnil z nekim drugom iz vode. Bila je že popolnoma brezvestna. Ko bi bila ostala v vodi le še par minut, bi jo ne bili več obudili k življenju. Krvavi prazniki Kančevih pekov. Na sv. večer so sedeli v gos ilni na Rimski cesti Kanzovi hlapci Rudolf Kosmač Fran Burja in Josip Detela Okrog polnoči so prišli v gostilno pekovski pomočniki Ivan Lunko, Franc Kostenšek, Valentin Pančur, Miha Lo gar in črevljarski pomočnik Simon Jarc Ti so začeli na hlapce takoj zabavljati, in da oni s hlapci ne bodo skupaj sedeli. Po kratkem prepiru so se peki, ker so se čutili preslabe, odstranili, a so se kmalu vrnili z večjo tolpo. Seveda so sedaj, ko so se čutili dovolj močni, začeli hlapce zbadati in se z njimi prepirati. Takoj je nastal pretep. — Logar je zgrabil za stol in udaril z njim po plinovi svetilki, ki se je razbila in ugasnila, drugi so pa planili nad hlapce in nastal je pravcati pretep v temi, bili so se s stoli in steklenicami. Kanzovi hlapci so vsi poškodovani na glavi. Razbili so pa 5 stolov, več steklenic, eno okno in plinovo razsvetljave. Konec pretepu je napravil policijski stražnik, ki je vročekrvne peke aretoval in jih peljal na Božične praznike v -špehkamro". lavno predavanje Danes zvečer točno ob pol 8 uri bo v prostorih »Slov. kršč.-soc. zveze" Selenburgove ulice št. 6. drugo nadstropje javno predavanje. Predava čast. gosp. kanonik Sušnik o obleganju Port Arturja. Gostje dobro došli! Znan mož umrl. V soboto je umrl 64 let stari nosilec premoga Fran T o n č i č, katerega je izvrstno vsaka ljubljanska gospodinja poznala. Mali, a močni možiček je prinašal gospodinjam premog nad 20 let. Ena njegova hči je redovnica v tukajšnjem uršulinskem samostanu. Stekli psi? Danes dopoldne je vgriznil nek majhen pes šolskega učenca Jož. Glin-šeka, stanujočega v Rebru št. 13 in ga na levi nogi znatno poškodoval Nek drug pes, ki je bel in ima rjave lise, je pa danes popadel več ljudi in par psov, vendar pa ni nobenega poškodoval Ker se psa do sedaj še ni moglo dobiti in se ne ve, če so to znaki stekline se občinstvo opozarja, naj se čuva pred tem psom, posebno pa naj pazi na otroke! Zopet nesreča na južnem kolodvoru V nedeljo dopoldne je pripenjač Matija Pavlič spenjal na južni železnici vozove. Pri tem je prišel z desno roko med odbijalce, ki so mu zmečkali 3 prste. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Trgovska in obrtna zbornica bo imela 29. t. m. sejo. Hrasti na prodaj Mestni magistrat proda 40 na mestni senožeti paleg Kolezije stoječih hrastov in sprejema pismene ponudbe do 31. decembra 1904. Ljubljanski izvozčkl so imeli včeraj sv. mašo v podružnici sv. Štefana (pri božjem grobu). Sv. mašo je opravil č. g. župnik K a r 1 i n. Meito pri božičnem drevesu v zaporu. V petek zvečer sta kradla postopača Kikelj in Franc Petrovčič na Kongresnem trgu božična drevesca. Kikelj je bil takoj drugi dan aretovan med tem, ko Petrovčiča niso mogli tako hitro dobiti. Imel je pa vendar smolo, ker je bil preveč radoveden. V oknu na centralni stražnici je izpostavljena slika nekega gluhonemega moža, ki je v tržaški bolnišnici in katerega identiteta se ne more dognati. Petrovčič je pa bil tako radoveden, da je prišel v soboto dopoldne pregledovat to sliko, toda naenkrat ga prime od zadaj roka pravice in ga potegne od okna — v luknjo. Božičnice v ljubljanskih cerkvah so se vršile ob veliki udeležbi občinstva. Po cestah je bilo mnogo »umazanega življenja", ki je prodiralo celo v cerkve. Iz uršulinske cerkve je bilo odvedenih radi nedostojnega obnašanja pet žensk. Ker gotovi elementi ravno to priliko porabljajo, da s svojimi ekscesi pokvarijo slavnosti, naj bi oblasti na to stran obračale strogo pozornost. Pre»eč je zakurila v soboto na Krakovskem nasipu št. 24 neka ženska ter je paznika na Gradu s tem tako zmotila, da je aviziral ognjegasnemu društvu ogenj. Ko so se ognjegasci pripeljali na Krakovski nasip, ni bilo ognja nikjer. Led so pričeli dovažati zadnjo soboto, a skorja je bila komaj 30 cm debela, poleg tega tudi nesnažna. Književnost in umetnost. * Nova slovesska izvirna narodna igra. Neznan avtor vročil je odboru dramatičnega društva izvirno narodno igro s petjem in godbo : »Martin Krpan". Za igro porabljena je ideja znane originalne pravljice o Petru Klepcu, povesti Lestikove in nekatere druge narodne pravljice slovenske in jugoslovanske. Odbor je takoj sklenil »Martina Krpana vprizoriti še v tekoči sezoni ter so se vloge nje razdelile. Kazne stvari. Najnovejše od rasnth strani. Morilka Klein je venderle priznala, da je na Dunaju umorila in oropala zasebnika Sykora. Dejala je, da je to storila iz ljubezni do svojega moža, kateremu je pred poroko dejala, da ima bogato doto. — Najstrožje odredbe proti d i -( jaškim menzuram je izdal senat vse-j učilišča v Tubingu. — Igralnica — | m o r i š č e. V vasi Pennaflor na Span-! skem so odkrili v neki hiši skrivno igralnico, v kateri je posestnik hiše na goljufiv način izvabljal tujcem denar. Kdor je opazil gol|ufi|o in je ugovarjal, je bil umorjen. Na vrtu so izgrebli doslej osem mrtvih trupel. — Zopet nezgoda španske g a k r a 1 j a. Ko je španski kralj 23. t. m. lovil v Pardo, se je zlomilo kolo pri avtomobilu. Sicer ni bilo nesreče. Zgodovina kave. Kedaj so pričeli pri nas piti kavo, se ne vč natančno. Nekateri trdijo, da se je prva čaša popila v Rimu leta 1626. ter da so Benečani bili prvi, ki so večje množine kave pripeljali v Evropo. L 1645. so kavo v južni Italiji že splošno pili. L. 1650. je prišla kava v Marzilje in že 1. 1671. so na ondotni borzi ustanovili prvo kavarno, ki je izborno uspevala. To mesto se je tudi pričelo kmalu pečati z obširno kavino trgovino. — V Parizu je prišla kava v navado šele 1. 1669., I. 1672. se je ondi ustanovila prva kavarna. V Amsterdamu je obstojala kavarna že 1. 1666., v Londonu 1. 1652. Kralj Karol II. je prepovedal 1. 1675. vse kavarne iz političnih ozi-rov; a je moral to prepoved že čez nekaj dni umakniti, ker so „kavopivci", ki jih je takrat bilo že precejšnje število, grozili z uporom. Znamenite dunajske kavarne datirajo šele od 1. 1683. Takrat je bila namreč ustanovljena na Dunaju prva kavarna. Seveda je imela tudi kava mnogo nasprotnikov med zdravniki, lajiki in tudi vlada jo je hotela zatreti z visokim obdačenjem. Leto 1905. bo navadno leto in bo to-raj imelo 365 dnij, izmed katerih je 67 nedelj in praznikov. Velika noč bo 23. aprila, Binkošti pa 11. junija. Predpust bo trajal 8 tednov in 4 dni. Solnce in luna bosta mrk-nila dvakrat. Pri nas bomo videli oba lunina in pa en solnčni mrak. Vremenski preroki trde, da bo 1 1905. suho, malo mokro in srednje gorko. Spomlad bo precej deževna, v aprilu bo vreme izpremenljivo, maj ni k bo pa lep in suh. Poleti bo vreme različno z nevihtami. Po dnevi bo velika vročina, a noči bodo mrzle. Jesen bo prijetna, suha in lepa. Zmrzovalo bo kmalu. Zima bo precej ostra in mrzla. ^defonsk^ ln brzolav?*« poročila,, Slovenski zaupni sliod v Mariboru. Maribor, 27. decembra. Današnji slovenski zaupni shod je bila sijajna manifestacija zavednosti slovenskih štajerskih kmetov, katerih je bilo na shodu navzočih 600. »Štajerčevih" pristašev se ni noben prikazal. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Mlakar, podpredsednikom podžupan iz Središča S e n k o. Poslanec Ploj je poročal o taktiki slovenskih državnih poslancev v državnem zboru, o obstrukciji slo venskih in čeških poslancev. Njegove besede, posebno ko je govornik omenjal skup-pnega postopanja Slovencev in Čehov, so navzoči zavedni volivci burno odobravali. Istotako so vsi navzoči gromovito odobravali poročilo poslanca R o b i č a o obstrukciji slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru. Klici ogorčenja so se čuli, ko je govornik omenjal lažnjiv govor posl. Pfrimerja na zadnjem nemškem shodu. Govorili so še posestnik Koser iz St. Lovrenca v Slovenskih Goricah, gostilničar Novak iz Slovenske Bistrice, poslanec Z i č k a r, posestnik P e 1 c e 1 iz Gor. Radgone, veleposestnik Z e m 1 j i č iz Radenc, kaplan V r a č k o , kaplan G o m i 1 š e k , ki so vsi odobravali v imenu svojih občin ali političnih društev slovensko obstrukcije. — Dr. R o s i n a je govoril o narodni organizaciji v mariborskem okraju. Ob splošnem ogorčenju naroda je protestiral kmet P e 1 cel protilažnjivemuporočanju nemških listov, da na slov. shode hodijo le hlapci. G o m i 1 š e k je izražal ogorčenje radi sklepa mariborskega obč. sveta glede napisov. Po dvorani so doneli klici : »Svoji k svojim!" Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki odobruje obstrukcijo slovenskih deželnih poslancev in jim daje prosto roko za nadalnje postopanje. Predsednik je sklenil shod s klici: »Živeli naši poslanci živela obstrukcija". Iste klice so burno in navdušeno ponavljali zborovalci. Ime G i r s t -m a y e r j e v o se je na shodu samo enkrat, imenovalo in to kot političnega »Hans-wursta", kar je vzbudilo občno veselost. Shoda so se udeležili štaj. dež. poslanci Ploj, Zičkar, Robič, Jurtela, Hočevar, Vošnjak, Roškar, Roš in dr. H r a š o v e c. Došlo je tudi mnogo brzojavnih in pismenih zaupnic. Izprememba državnega reda na Ruskem. Peterburg, 27. dec. Car je senatu objavil načrt za izpopolnitev državnega reda. V načrtu pravi car, da se je pokazala potreba izpremem- b e dosedanjega reda, in zato jo je treba izvršiti, tudi če bi bilo treba bistvenih izprememb, Car ne dvomi, da bodo dobro-misleči ruski državljani z veseljem pozdravili ta korak. Na čelu načrta postavlja car določila, po katerih se naj uredi položaj kmečkega stanu ter pravi: Mnogo izkušenih strokovnjakov se je bavilo z najvažnejšimi vprašanji kmečkega življenja, in ti so na podlagi preiskovanj krajevnih odborov sestavili podrobnosti načrta. Potrebe kmetov morajo priti v soglasje s. splošno državno postavodajo. Edikt obljublja večjo prostost mestnim upravam, enakost pred sodišči, varstvo delavcev, revizijo izjemnih na-redb, reforme pravic drugovercev in da se bodo nekatere odredbe, ki so posebno ovirale razvoj časopisja, odpravile. Peterburg, 27. dec. Carjevo poročilo obljubuje tudi delavsko za v arov a-n j e. Svoje poročilo izroča car ministrskemu odseku, ki mu bo v kratkem moral staviti predloge. Petrograd 27. dec. V vladnih krogih se trdi, da bo vlada naj ostrejše postopala proti reformskemu gibanju, ki se je zdaj pojavilo. Posebno ostro se bo postopalo proti društvenim predsednikom, ki bodo odgovorni za vsa vprašanja, ki so se obravnavala v njihovih društvih. Dunaj, 27. dec. »N. W. Journal" in »Oest. Volksztg." objavljata, da je Koerber sklenil, s celim kabinetom d e -misionirati. Drugi trdijo, da hoče narediti prej še en poizkus 17. jan. bo drž. zbor sklican. Če še ne pride do dela, ministrstvo odstopi ali pa vlada drž zbor razpusti. Tudi zelo oficiozna »Sonntagsrevue" piše o krizi. Dunaj. 24. dec. Ko se je cesar peljal k svoji hčerki Valeriji v Walsee, so pridr-vili preko ceste splašeni konji. Cesarjev ko-čijaž je v strahu skočil s kočije. Splašene konje je ustavil neki ognjegasec ter tako preprečil, da se cesar ni ponesrečil. Dunaj, 27. decembra. Vesti, da ja grofica Montignoso skočila v morje in se usmrtila, niso resnične. Grofica je došla v Florenco, odkoder je prosila svojo mater, naj jo obišče. Budimpešta, 27. decembra. Ogrski državni zbor bo jutri imel sejo. Ker opozicija ne bo hotela izvršiti konstituiranja zbornice in dovoliti indemnitete, bo cesar 4. januarja v posebnem nagovoru razpustil drž. zbor. Zadar, 27. dec. Tukajšnji dijaki, ki so bili udeleženi pri inomoških dogodkih, so obveščeni, da je preiskava proti njim ustavljena. PulJ, 27. dec. Na Krku je umrl starosta istrskih rodoljubov dr. D i n k o V i -t e z i č Reka, 27. decembra. Papirnica Schmitz in Meyner je pogorela. Škode 160.000 K. Praga, 27. decembra. Mlin Jasny pri Trebnici je pogorel. Škode 140.000 K. Praga, 27, dec. Češki pisatelj Ferdinand Šamberk, bivši član češkega narodnega gledališča, ki je spisal več veseloiger, je 25 t. mes. umrl v Pragi. — Star je bil 96 let. London, 27. decembra. Iz Cifu se poroča: 75 000 kozakov je zbranih med reko Ljao in levim japonskim krilom. Tokio, 27. decembra. Mesto je z vojaki napolnjeno kakor ob začetku vojske. Ojamova armada se pomnoži za pol milijona. Posebno se pomnoži topništvo. Za brambo Formoze in sosednih otokov se delajo velike priprave proti baltiškemu brodovju. Železnica od Daljnega proti severu dobro služi. Peterburg, 29 decembra. Tretje brodovje odplove v dveh oddelkih. Vse ladje so že določene. London, 27. decembra. Nekateri listi poročajo, da je japonskega generala N o g i j a ranil strel iz puške in da leži v bolnišnici. Pariz, 27. dec. Čuje se, da bo Rožde-stvenskij plul s svojim brodovjem okolu Avstralije. London, 27. dec. Taotoj vŠ angaju je zahteval kaznovanje ruskega mornarja z .Askolda", ki je ubil Kitajca. Ruski konzul ni odgovoril. Taotoj se je obrnil do zunanjega urada v Pekinu. Avgust Ultscher, C. kr. dež. blagajnik v. p. naznanja globoko potrt prebritke žalosti pretužno vest, da je Bogu vsega-mogočnemu dopadlo, njegovo nepozabno, iskreno ljubljeno soprogo, gospo Marijo Ultschcr po dolgoletni, mučni bolezni in po večkratnem prejemu svetih zakramentov za umirajoče, dne 25. decembra t. 1. zjutraj odpo-klicati v boljše življenje. Zemski ostanki drage pokojnice so bili že danes, 27. decembra t. I. položeni k večnemu počitku. Pri tej priliki se izreka najtoplejša zahvala vsem onim, ki so spremili drago pokojnico k večnemu počitku in darovali krasne vence. Ljubljana, 27. decembra 1904. 2146 Sv. maše zadušnice po pokojnem Ivanu SkerjanGu se bodo brale v četrtek, 29. t. m. zjutraj od 6. do 8. ure v župni cerkvi pri sv. Petru. 2148 Prodajalko, izurjeno v špecerijski stroki, • t in učenca iz dobre hiše in poštenih starišev, sprejme takoj 2130 3-3 tvrdka Jos. Jebačin v Ljubljani. Pr. Kari Schmldlnjer c. kr. notar, javlja v svojem in v imenu svojih otrok in drugih sorodnikov žalostno vest, da je njegova preljubljena soproga, gospa Elizabeta Schmidinger roj. Plankensteiner v soboto, dne 24. t. m. ob s/<5. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, v 44. letu starosti mirno zaspala. Pogreb bil je dne 26. decembra ob ll{5. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališču pri sv. Krištofu v Ljubljani Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V Ljubljani meseca dec. 1904. Velik sod ednakega vina, katero je obiskovalcem vinske pokušnje v deželni vinski kleti dne 17. decembra t. 1., točeno iz 2142 3 -soda št. 14 > tako prijalo, da so ta sod še isti večer in to edinega v tej kleti izpraznili ki velja torej za najboljšo dolenjsko kapljico, nabavil se je za restavracijo „pri Roži" v Ljubljani. To vino toči se tudi pod ceno čez ulico. Istotako Colaričev in Ulmov cviček, metliška Portugalka pristni kraški teran iz Dutovelj pri Sežani, Pekarčan knez Windischgratzov rizling, Gumpoldskirchner, Voslavec, renska in mozeljska vina v buteljkah, Heidsieck-Monopole, MoSt & Chandon in Kleinoschegov šampanjec. — Pri naročbi 5 litrov dostavi se vino franko v hišo. s špecerijo v Ljubljani in okolici so sklenili, da tudi letos ne bodo razdeljevali novoletnih daril. Namesto tega podpisani zneski se darujejo zavodu za tuberkulozne, ki se ima ustanoviti. 2099 3-2 Poslovni odbor. **" Najvažnejše za sedanjost! Božična prodaja trgovine z blagom A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena! Kompl. obleka v kartonu že od........gld 1-50 naprej „ bluza (bombaž, flanela) le....... „ —-44 1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le..... „ 3-90 1 tucat žepnih robcev od ... ....... „ —'36 naprej 1 » » » angl.batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08 1 krilo iz lodna, lastni izdelek......... n 1-95 1 flanel bluza izgotovljena od......... „ —-68 naprej 1 baržunasta bluza..........• . . . „ 2-36 1 ženska srajca od.............. „ —-36 naprej 5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos..... „ —-07 2000 metrov dobre flanele, meter......... , —-17 Poleg tega vse vrste preprog, bariun. postelj, odej, barStt-nastega blaga, koiuhovine, posteljne oprave, plaičev sa dame in paletotov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. 1010 62—40 k 1953 12-12 Največja izbera blaga iz briljantov, kakor uhanov, pistanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb. Proračuni o tem brezplačno. Dalje eerkreti< predmeti, kot masni vrčki, ikro-pilniki, kotlički ta blagoslovljeno vodo, aveUlniee, križi itd. ADOLF WAGENPFEIL zlatar in juvelir Ljubljana Priporoča svojo veliko zalogo nOVOSfl p. n. občinstvu. Edino zastopstvo svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wiirtemberške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančneje. Ceniki zastonj. — Najnižje cene. — Izbere na zunaj se hitro izvršujejo. **"*' Higieniško razpraševanje stanovanj, tovarniških lo-1968 12-n kalitet 1.1, d. mVacuum Cleaneri^ Telefon štev. 155. Peter Matelič zavod za snaženje stanovanj Škofje ulice št. 1. Preproge, pohištvo se sprejema za snaženje in shranjevanje.