21. številka. Trst v petek 25. januvarija 1901. Tečaj XXVI ..Edlnoit ,, t it; * enkrat a« d*n. riz m o o. uri zvečer. ^aro^nln* zn««« : za celo leto........34 kron za pol leta.........1? „ za četrt leta........ € _ za en mesec........ 2 kroni Sarofinino ie piačevati naprej. Na na- f i* frre* prili.M-." nR''M*Mnf "p uprav* a« or*ra _ Po tobakarnah v Trnu ne prodajajo po-««mezne Številke po B ntotink '3 nvč.l: kwd Trwta pa po H »totink J4 dt^i &din os t lasi 1 o političnega društva „Edinost" za Primorsko. Ogl&al ne računajo po vrstah v petitu. Z h večkratno naročilo a primernim popiiMtoin Poslana. osmrtnice in javne zahvale do_ mači oelani itd. ne računajo po pOKO.il> Vsi dopini naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. d(^ovomi ure toik P r » r> 'idr. : * V eoštev za sestavo kluba, v katerega 1 >i mogli katoliško-narodni ftoalanci vstopiti, ne da l»i si s tem ni najmanje vskratili možnost za najodločneji l»oj t u take potrel»e — žrtvovali le pičieo ml naših narodnih koristi in idejalov. Na teh možeh sloni danes velikanska odgovornost in mi se hočemo nadejati — v imenu one vroče ljubezni, ki jo gojimo do naroda svojega, in one skrbi, v kateri vstre-pečemo za obstanek tega naroda ob periferiji — da se [Mik.nžejo može na vrši ni situ-vaeije, na višini svoje velike narodne dol-žno teh slovenskih |M>slaneev, v katerih vidimo take resne (»olitike, ki dvakrat tehtajo, predao govore, s+» obračamo s toplim <*{>elom, naj vestno premišljajo, kake posledice bi utegnile na vstati, ako bi ob sedanjih, akutno kritičnih okolnostih — ki sč stališča narodne koristi uprav kriče proti takemu koraku — stopili v tisti »mnogoštevilni« in »lepi« klub. To bi bil najnesrečneji korak, ker bi bil storjen v najneprimernejein trenotku ! Danes se ni možno več prepirati o tem, kar stoji pred nami kakor dejstvo, usodno dejstvo, vidno vsakomur: na strani Nemcev je vse naeijona lizi rano in narodnu r a <1 i -k a 1 i z i r a n o. Tu ni izvzeta niti katoliška ljudska stranka. Volitve govore preglasno in prejasno. Kdor ne čuje, ali ne ume tnga govora. temu ni pomoči. Praška >Politik«, ki P O I) L I S T K K 5 Notturno. Atarer Smmdor-fijmhli. — Prevel: J,'a th. 1 edaj pokazale mojemu očesu vse dolge vrste twlih osvetljenih in podrtih lesenih križev. elili dovolj gosti, tanki, kratki in zof»et dolgi — različni predmeti, ki so bili sivkasti in kakor zarjaveli, slični sedaj i zrušen i m in ml dežja izpranim lesenim palicam ali zopet črepinjam kakega razbitega lon«*a. Mesečina je svitlo obsevala te-le predmete, ki ai odbijali žarke zo|»et od zemlje. Na nekaterih sem mogel jM>jH>lnoma točno razločiti, kako so prepredeni z neko mrežico tankih nitij ilovnate barve. Skoro sem se s|M>mml, da so to kosti vendar ni nikako zbesnelo radikalno glasilo, je napisala te dni resnico, katere ne smejo prezirati tudi naši katoliško-narodni poslanci : »Ne varajmo se nikar, v tem pogledu (v narodnem namreč) moramo tudi katoliško ljudsko stranko — vsaj za začetno fazo — pustiti iz računa. Vplivi, ki jo od nje tradicije in načela narodne jednakopravnoeti vabijo v bojevitost bojevitega, predpravice za-htevajočega nemštva — ti vplivi so se znatno [>omnožili. Možje izkušenega značaja, ki so znali kljubovati vsem vabam od zgoraj in od zdoiaj. so se morali umakniti poslušnejira naravam, ki že bolehajo na narodnih predsodkih. Ti možje bodo jako kjrhek materijal za obnovljenje za-v e z n i š t v a z nam i. S tem treba računati, ako se nočemo udajati iluzijam. Čim močneji pa so batalijoni nasprotnikov, tem neizogib-neja je potreba, da zberemo vse in oči na češki strani!« Isto velja menda tudi za slovensko stran. Mi bi sicer lahko rekli marši kako gorko n trpko, kako se gospodje iz nemškg katoliške ljudske stranke v minolosti praktično izvajali svoje hvaljene tradicije in načelo narodne jednakopravnosti, kako jih je bilo mej njimi, kadar-koli ja šlo za kako korist avstrijskih Slovanov, vsikdar tacih, ki so se izpodtaknili in padli — na stran nemške nestrpnosti in s tem tako rekoč v hipu ustavili roko, ki se je pripravljala, da napiše inrvice pravice Slovanom ! Tako bi mi lahko rekriminirali, ali pustimo in denimo, da hoče uemška katoliška ljudska stranka tudi v bodoče ostati zvesta svojim prejšnjim tradicijam. Vprašanje pa je, da-li bi taka, kakoršnja je bila do sedaj, odgovarjala kakor sestavni tlel skupnega kluba, vsemu temu, kar moramo mi ob sedanjih, poostrenih razmerah zahtevati od vsake parlamentarne skupine, ako hoče, da se nam bo videla «lepa»?! Ne, ob sedanjih razmerah ne moremo mi s katoliško ljudsko stranko v jeden klub ! ( asi so resni. Tu gre za bodočnost, tu se ima odločiti, da-li naj postanemo slobodni in enakopravni državljani, da-li naj rešimo svojo narodno individuvalnost tej jo dovedemo do višine razvoja in procvita, ali pa naj klonemo v jarem ptujega gospodstva in jerobstva ? ! To jedino vprašanje mora biti odločilno za ta hip za direktivo politiko vseh naših |K»slancev, za taktike njihovo! Katoliška ljudska stranka v svoji skupnosti ni take kakovosti, *da bi v zvezi žnjo mogli sestaviti klub, ki bi v bodočih, neizogibnih viharjih ustrezal našim zahtevam in se nam videl lep. V takih časih absolutno ne zadošča, da kdo ni izrečno proti nam, ali da je z nami le na tiho, ampak mi se moremo vezati le z onim, ki je brez vsake klavzule in na ves glas z nami. V takih viharjih nam je na korist lo oni, ki je ves na naši strani in ki jepripravljen stopiti tudi v boj za nas. O «lepem* klubu s katoliško ljudsko stranko torej ne more bili govora. Ali »Slovenec* nam naznanja tudi «mnogoštevilnost» prihodnjega lepega kluba... Ta obljuba nas jalnem življenju, v pouku, v vsem delovanju tega ljudstva, raztrešenega po vsem svetu, ali se kaže tudi v najidejalnejih aspiracijah njegovih. Njih sanje o jedni skupni državi, ali o kraljestvu Izraelitov, so preživele vse dogodke 19 stoletij, in mej tem, ko jih misleci negujejo na kongresih sionistov, pa gledajo milijonarji židovski, kakor na pr. baron Hirseh, da jim gradijo temelje z ustanovljenjem naj-razsežnejih in močnih kolonij. In^vendar, če razpad Turčije ne po-vspeši možnosti zjedinjenja vseh raztresenih udov, te sanje ostanejo le sanje še za dolgo časa . .. Semiti, to praktično ljudstvo kakor no- jo hočemo prihraniti za bodoči članek. M je antisemitizem opravičen? prekopanih pozabljenih grobov, ter se nisem upal več gledati na tla. Ozrl sem se okoli sel»e. da-li mi ne stoji noga na kakem takem ostanku bitja, katero je nekdaj baš tako mislilo in čutilo, kakor sedaj jaz! Isti hip se je nekaj premaknilo do mojih nog — velika žaba krastača se je leno vlekla dalje po travi, no, dovolj dolg je bil ta kratki trenotek, da sem čutil, kako ine je začudeno — zlobno pogledala s svojimi topimi porcelanastimi očmi. Stresel me je mraz in isti hip mi je bilo, kakor da v tej žabi ne vidim več organizma, uvrščenega od našega uma v sestavo te in te familije, vrste in roda, ampak kakor da je bitje iz sveta — tajnega, nepoznanega — bajnega. Se silo sem povzdignil pogled od tal in se ozrl k nebu. Tu so oblaki razbežali pred sijajem in srebrom meseca. Le tu in tam so še brodili na zapadnem in severnem nebu, a na sredi svoda okoli zenita je bilo vse vedro i u čisto. Polarna zvezda se je ostro blestela in svetila. »Mali medved« je sijal z vsemi svo jimi zvezdami, istotako je srednja in najslabša zvezda v »velikem medvedu« svetila jasno in razločno. V istem kotu neba sem opazil v silni višini leteči veliki in temni je še posebno osupnila. Od kje hočejo vzeti i beno drugo, so umeli vse to in so si notri v sredi to «mnogoštevilnost» ? ! drugih narodov, prijaznih in neprijaznih, pri- Olio . . . ! Ne stvar je prevažna, zato si redili taktiko vnanjega navideznega ako mo diranja gospodovalnim narodom, še več: postavili so se na čelo narodnim agitacijam! Iz teh vzrokov vidimo Žide na čelu narodnega gibanja Madjarov, iz teh vzrokov O Židih in njih svojstvih je priobčil Židje na Ogrskem že leta in leta menjujejo «Avanti» te dni mirno a zanimivo pisan čla- svoja imena in jim dajejo madjarske oblike, iz nek, v katerem je navel vse zgodovinske, istih vzrokov postopajo tako ali slično v Ita-etniške in socijalne razloge, splošne in liji, na Nemškem, na Francozkem, na An-spec i jal ne, ki ga silijo, da se postavlja gležkem; povsodi slede taktiki pridruževanja po robu izvestnim Židom. Ta članek bodo onemu narodnemu življu, ki gospoduje, tudi naši čitatelji čitali z zanimanjem in ne Tako se dogaja tudi v Avstriji od kraja brez koristi. do kraja, od pokrajine do pokrajine. Članek se glasi : Tako so Izraditi prodrli v vse panoge Ker mi, kakor socijalisti, ne moremo biti socijalnega in političnega življenja narodov, ni krščansko-socijalni, ni narodni, je umevno ob meti katerimi živijo in so se s svojo vztraj-sebi, da naša kampanja proti tem kampijo- nostjo prerili na prva mesta: kakor Italijani, nom nehvaležnosti nima na sebi nobenega kakor Nemci, kakor Madjari, kakor Ruti stih znakov, ki pomenja zanikavanje res- muni, kakor Grki, Angleži, Francozi itd. — nične civilizacije, zanikavanje človečanstve- povsodi ekstremni, povsodi radikalni ! nega idej al a. Tei taktiki njihovi je bilo ugodno na- Tem vrsticam smo nadeli naslov «Anti- rodno gibanje od leta 1848 sem, v katerem semitizem in narodnost*. Pojasnivši pojm gibanju so vsakemu narodu novi pripadniki antisemitizma, dobimo sintezo naših nazorov dobro došli, ko je v katastrofalnem boj u med in vzrokov našemu postopanju. plemeni številna premoč element posebne Izraeliti, Židje ali semiti, so posebno važnosti. (Zvršetek pride). pleme, povsem samosvoje, pleme, ki ima - jako staro zgodovino in jedno najznamenite- jih kultur, ki ima toli izrazit naroden zna- V TRSTU, dne 25. jan. li>01. čaj, da ga proganjanja stoletij in stoletij ne Korespoildenčni biro — eskamo- le niso moglu udušiti, ampak so je še utrjali, ter ! To je tista stara stvar, ki ostaja vedno vzlic vsem plemenskim križanjem, tako, da nova : kadar koli se je v naši »fedelissima« so izraeliti v vseh državah sveta postali jedna- dogodilo kaj, kar se ravno ne strinja s tem kopravni drugim narodom toliko v verskih, častnim naslovom, tedaj je že naš slavni ko-kolikor v socijalnih in politiških pravicah. respondenčni biro. ki s spretnostjo najspret-Ta izraziti, velejaki narodni značaj Zi- nejšega ekskamoterja zatajuje stvari. Tako se dov se kaže v rodbinskem življenju, v soci- je zgodilo tudi s poročilom o zadnji seji na- trikot, ki se je pomikal ravno k jugu, mirao, brez glasu, a vendar neizrečno bliže in bliže. Ko je prišel prvi hip skoro pošasten pojav nad mano, razi očal sem nejasno gakanje ali blebetanje, ka-li. — Kile so ptice z daljnega severa, a kakšne vrste, ne vem, ker nisem mogel razločiti radi silne viš'ne. Z zanimanjem sem gledal daljne potnike — in da-si mi je bil znan ]K>polnoma ta naravni pojav, vendar sem vstrepetal ob tem prizoru iz nečloveškega in nočnega življenja, ter sem Čutil vso tajnost prirode in njeno veličastvo. Ali še se ni zgubila četa neustrašenih tihih potnikov v visokem zraku, ko sem za-čul skoro tik nad seboj močno mahanje in frfotanje s peroti, šireče se daleč v zaspano gluho noč, šumeče kakor deroč potok ali močan veter; — ozrl sem se navzgor in videl, kako leti grd. črn oblak vedno bliže in bliže, sedaj više, sedaj niže, valjajoč se predrzno, kakor v igri, nizko v zraku skoro tik nad zemljo. Bil je velik trop nekih malih ptic - selivk, ki so se z očito naslado udajale zračnim valovom in se poverjale dobri, tihi noči. lati hip se je s cerkvenega zvonika spustilo med nje, brez glasu in ropota, nekaj velikega — kakor kaka železna kroglja. Ptičice so se razletele, prestrašene, na dolgo raztrgano in razločeno ploho, potem se zopet zbrale v ozek klopek in brodile kakor oblak dalje k daljnemu jugu, a ono veliko se je v mirnem, brezglasnem letu vračalo na zvonik cerkve in začul se je bolan in obupen krik male ptičice — smrt in življenje je ! odigralo skupno slavnost. Stresel sem se in obrnil pogled v daljino proti jugu, kjer je jedni in drugi četi ptic selivk izginila vsaka sled. In zopet sem bil sam, brez bližine kakega drugega življenja, razun svojega, in bilo mi je težko, ker so me nočni potniki tako brzo zapustili. — Samotno — samotno mi je bilo na tem pokopališču — v tej tihi noči, v kateri je vse mirovalo, le valovi mesečine so se še premikali in lesketali. Vse so zalivali s svojo belino in svojim srebrom. Videlo se je, kako se gibljejo in širijo v tihi brezglasni krajini, sami brezglasni, v spremstvu istotako mehkih in gluhih senc, včasih črnih, včasih polu-svitlin, a vedno na dolgo razvlečenih. (Pride še.) šega mestnega sveta. Kako lepo in nedolžno je (»oročilo, ki je kitamo v v nanj i h listih o s*»ji ! Vse j** bilo lepo in prav čisto niče-sar se ni 41 jHn"*astili Verdija, doći m vemo vsi, izrazili željo, da bi bil Verdi ohranjen umetnosti, dočim |M>r<'čaIi italij. li.-^ti sami, da so želeli, da Verdi ohrani domovini Italiji in da je vladni zastopnik protestiral proti temu! Da, tudi protest vladnega zastopnika je kor«-sj m »ndeneni biro eskamotiral, kakor V utajil tudi deraonstraeijo galerije s kašlja njem in kihanjem proti temu protestu. .M protest 11 jemo slovesno proti takim eskamofažrun in vprašamo, ali s" vsi tisočaki, ki jih jMižira ta zavod, re-j žrtvujejo le v ta nameri, da |n>tajuje in zavija dogodke in da >**> svojimi pristranskimi poročili vedno služi le v kori-;r jedne in iste -»trank*1? Vse liste pa, ki ne stoje pod |H*tebrio zaščito eskamo-terja-korespondenčnega biro, prinimo, naj se pridružijo temu protestu. Politični pregled. V TRSTU, 24. januvarja 1901. K položaju. P. n. spvštovani državljani avstrijski so se že priučili tako, da potem še le prav trdno verujejo v kako govorico, ko *e jej je oftorekalo od služl>ene strani. In skoro da imajo prav ti p. n. gg. državljani avstrijski. To vidimo sedaj. Kako odločno -e je še včeraj zavračala kakor neresnična vsaka l>eseda o tem, da bi bile v minister-kem svetu navstale diference radi vsebine presto I nega govora — a danes jmtr-jujo vsi viri, kolikor jih imamo pred salw>, nemški in češki, da so take diference. Celtf >Neue Kreie Press«, ta zaupnica Korberjeva, potija to. Se več : nova «volw>dna grešniea si je privndčila eeltf cel u v m len članek v »lo-kaz, da ni mogoče drugače, nego da so v ministerskem svetu diference. dokler je v tetn ministerskem svetu — dr. Rezek. Hine illae lacrumae! Torej Rezek je še na potu, on bi moral iti. {»otem še le bi dunajska Židinja g. Korberja z vsem ognjem pritisnila na svoje bujne prsi. In kako »Neue Kreie Presse« v rečenem članku izdaja svoje ntimne želje! Vse stranke zbornioe, vse, prav vse, bi se morale — |km! vod stvom ininisterstva — združiti proti Cehom. Se le v takem boju — meni dunajska vlačuga — bi Cehi ne imeli ničesar dobiti in vse zgubiti — in upognitt bi se morali. Na ta govor o[H»zarjamo zlasti vse Slovence. ki še morda niso razmišljali o tem, kam bi nas moglo dovesti, ako bi slepo sledili paroli inertnih, če že ne velikih, vsa-kako pa jako ainbicijoznih p »liti kov, paroli : proti Cehom ! Hitite torej Slovenci tja in u strez i te prisrčni želji »Neue Freie Presse«! Dajte, storite v strankarski strasti protislovanski greh, proti kateremu se celo Poljaki — na katere smo navajeni nekain j»o strani gledati — odločno izjavljajo. In niso morda »e korj>o-rali poljskega kola, ampak generali so, ki so se izjavljali proti pretenzija m Neme v. Tu imamo n. pr. viteza Abrahamovima, ki je te dni rekel v Lvovu, da niso bili Cehi tisti. ki so p rov z roči! i parlamentarno krizo, kajti oni so dali parlamentu zadnji udaree ~e le potem, ko je bil isti že v agoniji, potem, ko je nemška obstrukcija porušila temelje konstitueijonalizma. Nemci da imajo ključ rešitve v rokah. Oni se morajo povsjteli na više stališče in učiti se, da ImhIo urneli poslanstvo Avstrije. Oni morajo odnehati od zahteve nemškem državnem jeziku in nehati morajo, vsako stvar, ki so jo dobila nenemška plemena, označati kakor dar. O n i morajo začeti tirati avstrijsko politiko. P« »si. vitez K oz lovski pa je rekel med drugim : Ako bi se Poljaki zvezali s strankami v nemški Geraeinbtirgschaft, bi vendar še ne imeli večine, za to pa bi provocirali <'ehe: na drugi strani pa se Poljaki ne morejo vezati z onimi, ki so jw»-»lali Bis-marcku zahvalno odreso za — proganjanje Poljakov. Volitve v Trstu in Nemci. Ali je človek nespameten, če se spušča v boj brez upa zmage ! Stari pregovor pravi že, da niti bogovi se ne morejo vspešno boriti proti — neumoosti. Kdor čita redne dopise tržaškega dopisnika graške »Tagesposte«, ta gotovo ne dvomi več o resničnosti tega pregovora. Mož ki zalaga graški list se svojo modrostjo o tržaških razmerah, je že davno dosegel največi rekord v nezmiselnosti. Proti njemu je res vsaki boj — brez upa zmage. Osmeši ga desetkrat, prihaja ti jednajstikrat in še z večo neslanostjo. Njemu ne prideš do živega. Ne mislimo torej, da bi odgovarjali na njegovo zadnjo kolol>oeijo. Le mal primer. Vli .-i morete misliti veče brezglavje ? O Slovencih pripoveduje n. pr., da so prišli celo v ožjo volitev v V. kuriji, a izvaja vendar, da jih je le — malo! Nemee pa graja, da se njih glasovi zgubljajo na volitvah neopaženi in neeenjeni, a prihaja do preseneču jočega zaključka, da jih je mnogo, da niso le kolonija, kakor :rde Lahi, ampak manjšina, ki zahteva, d j se jo u važu je in spoštuje. Torej tistega, ki seje pokazal na impontijoč način, ki je svoje število poslal v boj in je s svojimi sredstvi dosegel tak vspeh, da je presenetil ra vse strani — tistega ni in ga treba po-števati in spoštovati. Tisti pa, ki se ni pokazal in ki je šel v borbo pod tujo zastavo, tisti je tu, ga je mnogo tu, on odločuje celo se svojimi glasovi, in ga treha uvaževati in spoštovati..... Taka logika mora čl »veku sapo zapreti ! Mi bi tudi ne omenjali teh bedastoč tržaškega najemnika graškega lista, da ni v svojem zadnjem dopisu napisal nekaj pripo-znanj, katera moramo oteti pozabnosti in ki mečejo pravo luč na tržaško nemštvo in laštvo. Mož priznava namreč, da so progressovci izvojcvall svojo z a ti n j o P v r o v o zmago, a še te zmage d a b i n e bili i z v o j e v a 1 i, ako bi jim ne h i 1 i pomagali Nemci. Treba torej, da pribijemo tu, da so Lah i zrn -gali le s pomočjo Nemcev ! Po tem pri-pozuanju morejo vladni krogi sklepati sami, koliko vere gre kričanju Italijanov, da je Trst izključno italijansko mesto in kako neopravičena, drzna in faktičnim odnošajem nasprotna je njihova zahteva, da le Italijan uživaj narodne pravice na tej zemlji in da le njemu pripada hegemonija! In nadalje treba, da pribijemo, d a s o Nemci raje glasovali za č 1 o-k a, kise je pod G a r i b a 1 d ! j e v o zastavo boril proti Avstriji, ki je priznan iredentovec, ki svojega kralja in vladarja išče v Rimu in ki hodi na Dunaj le delat kupčije za — svojo stranko, nego pa da bi glasovali za lojalnega moža in dobrega Avstrijca in pravega liberalca, ki h«>če, da bi vsakdo mirno živel v tem mestu, v nemotjeni posesti vseh pravic, ki jih nudi za vse jednako veljavni zakon !! Ta pri|x»znanja je bilo potrebno pribiti. In to toliko z ozirom na tržaške Nemce same -- in sicer za slučaj, da bodo zopet hoteli klevetati o panslavistih, o slovanski irredenti; kolikor tudi v označenje zistema, ki za šolstvo teh Nemcev, ki se še bahajo, da so pripomogli do zmaee Neavstrijca proti Avstrijcu, trosi tisočake :n tisočake na leto, d oči m za slovenski živelj, ki je na v.dišču, z volilei, kakor žive in dihajo, dokazal na neovržen način svojo številno ekzistenco, nima niti jedne bore slovenske šole! Jasneje ni možno označiti vladnega zistema na Primorskem: herrn-volku vse, pa da ga je le dvakrat deset; ^lav; njemu vse, pa naj stane kolikor hoče! Pohlevnemu Slovencu pa, tej inkarnaciji lojalnosti in u danosti — nič ! Ali nič ne de, to dobro uživamo vendar tudi mi, da smemo živeti v — pravni in moderni državi. Ogrska zbornica poslancev. V včerajšnji seji zbornice poslancev je ministerski predsednik pl. Szell priobčil, da pomnožijo število redarjev v prestolnici, da uredijo razmere | m »slov. odgonstvo in nadzorovanje izseljevanja. Proračun ininisterstva za notranje stvari so sprejeli. Z!>ornica je začela razpravljati o proračunu za trgovino. Danes je zo-}>et seja. Govor kralja Edvarda VII. v seji tajnega sveta o polaganju prisege, se je glasil : Nikdar več se ne pripeti, da bi vam j moral govoriti o priliki, kakoršnja je pričujoča. Pred vsem vam moram naznaniti smrt svoje drage matere in kraljice. Ne treba vam razlagati, da je ta težka zguba hudo zadela ves narod. Mislim, da ne preti rujem, če pravim, da je ves svet udeležen na naši nesreči. Prevzemaje novo svoje težavno poslanstvo, hočem vedno slediti stopinjam svoje visoke matere, pokojne kraljice, ter obljubljam, da hočem biti konstitucijonalen vladar v najstrožjem smislu besede. Do zadnjega dihljeja ho vsa moja skrb posvečena razvitku našega kraljestva in napredku našega naroda. Zanašam se, da me boste vi, da me bo par lament podpiral v izpolnjevanju moje dolžnosti ter me potrjal v mojem namenu, da posvetim vse svoje moči, vse življenje pro-evitanju svojega ljudstva.* Na prošnjo lorda kancelarja tajnega sveta je kralj dovolil, da se njegov govor objavi v uradnem listu. Potem so členi tajnega sveta podpisali listino, ki pravi, da se vsled smrti kraljice Viktorije princ \Vales proglaša vladarjem z imenom Edvard VII., po milosti božji kralj Anglije in Irlandske ter cesar Indij. Uradnik: Pa z menoj govorite italijanski ! Mož: Znam tudi italijanski, ali doma govorimo slovenski! 1'radnik: Pa kadar zahajate v mesto kupovat, kako govorite ? Mož : Slovenski, le če ne zuajo tega jezika, italijanski! Uradnik: Vidite torej, vaš jezik n i s a in o slovenski, ampak tudi italijanski! Mož : Znamo italijanski, da, pa doma v družini govorimo samo slovenski! Uradnik: Pa če bi šel na Dunaj, kako bi govoril? Mož: Slovenski, ker nemški ne znam ! Ko je uradnik slednjič previdel, tla nič ne opravi s tem ubogim kmetom, je vendar izpolnil rubriko 13. Ali kake spovedi je trebalo poprej!! Ali glavnega ne vemo sesedaj, tega namreč, kako je ta rubrika izpolnjena, ker dotični kmet ne zna ne čitati ne pisati !! To je — najbolj po ceni ! Ko so zadnje dni m i no lega meseca ju prve dni tega nosili naši ljudje v razne sekcije za ljudsko štetje slovensko popisane laško-netnške pole. Pogrebne slavnosti kraljice Vik- _ se jjh je zavragalo ako niso |>(>ie pi_ torije se bodo vršile dne 2. februvarja. V ! s:ine v h^kem ali nemškem je iku, se jih ne petek dne 1. t. m. prepeljejo truplo v Wind- ■ V8prejme t Magistratovi organi niso govorili sor in potem v London. nobeni stranki : ta ali ta druga pola ni pra- Iz italijanskega parlamenta. V vilno spisana, — ampak so take pole vračali včerajšnji seji komore so bile dvorana H takoj, «m bo oparili, da so slovenski izpol- njene ! tribune dobro obiskane. Minister - predsednik je v toplih izrazi!, počastil spomin kraljice ( Isto so delali razni hišni gospodarji ! Se-Viktorije ter predlagal, da se pošlje spodnji I daj pa u je y,ada priti8oilaf se ta sIavna zbornici v Londonu brzojavka - sožaljnica ter j ^^ iz{?0varjaj0 na uprav ce„en način, da se v znak žalosti dvigne današnja seja. Trdij0 namre6j dli to|iko magistratovi urad-(Odobravanje.) Predsednik zbornice se je pri- ^ kolikop ^ hiftni gospodarji B() zavra. družil temu predlogu z besedami, daje ža- \ ^ . {e ker _ uifto Wle - ne pole le zato, ker — niso Oile spisane lost Anglije tudi žalost Italije. (Odobravanje.) pravilno i Po ceni so taki izgovori, da-li so Posl. Morgari, socijalist, je zaklical: »Živeli pa tudi gastni> 0 tem naj 8odijo oni raožje B.iri!« Potem so vsprejeli predlog ministra- in iene k- 8(> vdobUi pole iiazaj _ ,,rez predsednika in dvignili sejo. vsake druge opazke, nego te, da se pole ne morejo vsprejeti, ker so spisane v slovenskem jeziku!! v v« . • Slavna vlada lahko veruje magistratov- I I^LdOlN." VUoll. I cem če hoče, kar bi ne bilo nič čudnega! Odbor političnega društva «Edinost» Lahko se pa uveri, in to nataujko, t> vsej bo imel nocoj svojo sejo. stvari, ako zasliši stranke, ki so bile zavrnjene Imenovanje v rsodni stroki. Deželno kakor re«en?i zeoraJ! višje sodišče je ^imenovalo pravnega vežbe- V doka/" kako se Je postopalo proti po- nika deželnega sodišča, Nikolaja Z i e g 1 e r j a, sestnikom, ki so prinesli (med drugimi) tudi avskultantom, nadalje pisarniškega pomoč-. kak" slovenski izpolnjeno polo, naj služi sle-nika, Antona L i n a r d i č a, kaneelistom na slučaj : okrajnem s<,dišču na Voloskem. Gutman N. je solastnik hiše v ulici Ljudsko štetje v Bojanu se vrši, ka- ! Muraglione štev. I. On je naf isal svojo polo kor znano, prav vzgledno od v zglednih ma- v li4Škera jeziku, a ker je bilo med laškimi gistratovih organov. Rubrike 13 (o občeval- t,,di I>ar »lovensko pisanih pol — mu je ma- nem jeziku) je kar nočejo, pa je nočejo gistratna sekcija vrnila vse z nalogom, naj izpolniti, vzlic vsera zahtevam in protestom slovensko izpolnjene pole p r e- od strani ljudstva. P U e n 11 1 a š k i j e z i k ! Evo vam v dokaz par slučajev iz cele Ta ui st<>ril' kar Je l,il<' vrste njih, o katerih nam poročajo iz Ro- zano- zato Je l>ri«el <{lie l* ,n- k njenm jana j magistratni uradnik, ki je vse popisal v la- Te dni so prišli vzgledni magistratovi or- škem jeziku, a b r e z p o d p i s o v d o- gani v hišo št. 102, kjer so naleteli na od- t i č n i h naje m n i k o v ! In je vrhu vsega ločen odpor. AH vse ni pomagalo : rubrika k"™oval hišne lastnike, naloživši vsakemu 13. je ostala neizpolnjena! ^ 2 K Tako nam poročajo prizadeti sta- Do sedaj smo sicer pazno zasledovali omenjene hiše! postopanje rojanskega kapovile, ali smo mu Vratarjem v ulici (ihega T, ulici Ceci-še nekoliko prizanašali. Ali, kar mož počenja lia 2 in 4 so dali podpisati bele čiste sedaj, ne presega le vseh mej dopustnega, P°le! Kaj se je napisalo potem, to vedo ampak je že prav odločno tam, kjer dejanje BoS iu ®lavni magistratovi organi. Kakor postaja kažnjivo. Sedaj ne smemo več molčati, vratarjem, tako seje morda zgodilo tudi staže o vpisovanju imen je capovila v re- novalcem v istih hišah, kar naj vzame na čem K< glavo prijemal' ter začel zabavljati: »Moj V lllici Giulia 1-S ni do 22. t. m. imel Bog, kako ste neumni! Kje ste dobili to «e nobeden najemnik popisne pole; isto seje ime! Slišite Tonica, primite svojega sina in zgodilo tudi stanovalcem v ulici Giuliani dajte ga prekrstiti na ime Luigi, ker sedanje štev. o.. njegovo ime ni pravo!« itd. itd. V ulici Molin a Vento št. 42. je hišna Ali je dostojno tako postopanje javnega gospodinja poklicala žene dotične hiše k sebi, organa? Ali je to dovoljeno? S kako pra- ter J'1' Je izpraševala o razni-i podatkih, po- vico ta ormari, ki bi m<»ral le beležiti, kakor trebnih za ljudsko štetje! Ali o obeevalnem /je o vpisovanju imen je capovna v re- --------- * ...........» ----- —•> ------- — Sem hiši delal vse možne, zaničljive opazke. znanJe oni, kateremu je nalog paziti, tla ho Ko je čul n. pr. ime Vekoslav, se je kar za štetJe pravilno in zakonito! mu ljudje narekujejo, še psuje iste!! Ko je dotična žena odtočno zahtevala, naj se rubrika 13. pred njo izpolni, se je začel kapovila k robota ti na ves glas in se jej rogati: Molčite, molčite, to ni potrebno! Zena pa je ponovila sv jo zahtevo, in je povdarjala odločno, da hoče, da se jej vpiše slovenski občevalni jezik. Kapovila pa je menil drzno: »Kdo vam je to zabil v glavo, tega ne treha, tega nikdar niomo pisali, ker to nima nič opraviti z ljudskim š t e t j e m.....! c In res : magistratovi v zgledni organi so odšli, ue da bi izpolnili rubriko 13.....! Drugi slučaj. Komisija je prišla v hišo št. 99. Rubriko 13 je pustila seveda prazno. Gospodarju pa so velevali, naj pride drugi dan na sekcijo, v šolo v Rojan. Mož je res šel tja dne 22. t. ra. Tam so ga začeli izpra-ševati: kateri jezik govori in odkjejedoma? Odgovoril je »slovenski«, na kar se je razvil sledeči dvogovor: jeziku ni bilo g o v o r a. Istotako ne o kakem podpisu od strani strank na teh, po gospodinji sami izpolnjenih polah ! ! Tako je torej tržaško ljudsko štetje, [»roti kateremu protestujemo najodločnejše, zahtevajoči — pravice ! Da se pa to štetje pokaže v njega pravi kričeči luči, prosimo vse naše zavedne rojake, naj nabirajo okolo prijateljev podatke — ki pa naj v s i k d a r o d g o v a r j a j o čisti resnici — in naj vse slučaje prijavijo, ali nam, ali pa še holje, od 4. do ti. ure popoiudue vsaki dan v »Delalskem podpornem društvu«, kjer je zaupnik političnega društva »Edinost«, davi naj se nam, če kdo ni dobil pole ali pa če je ni dobila cel6 morda vsa hiša! Ako je gospodar ali kdo drugi popisal družine, ne da bi iste vedele, kako jih je upisal. Ako je kedo podpisal — ne da bi bil vedel, kaj je podpisal. Ako se je koga sililo, naj se upiše za Laha, kakor tudi vsakovrstne druge slučaje — vse, vse naj se nara prijavi, da resim« vsaj to, kar se rešiti da ! Nobenemu ne ni treba bati m kakih jhh- sledic. ker je tu zakon, ki mora biti za vs • enak in katen-tra se mi vedno držimo. Ako pa izvemo za kako družino, ki doma govori slovensko in s** je vpisala, ali vedo ma »Jala upisati za drugo — storimo tudi tu jMttr*"bne korake, da pride resnica na (Ud ! Pozor torej ! Ka/pi*aiie ustanove. < >d pri četka prvega i-eme-tra šolskega leta 1900/1901. se, bodo podelil*1 nastopne dijaške usta- | nove : 1. Peto mesto dijaške ustanove Jožefa Goru pa letnih 500 K za učence srednjih šol in 52<» kron za slušatelje visokih šol. Pravico do nje užitka irnajo: a) dijaki slovenske narodnosti iz ustanovni- k<»v«iM sorodstva b> dijaki slovenske ali hrvatske narodnosti iz Kranjske, Koroške, Štajerske, iz Primorja. t. j. iz Trsta, iz Goriško-Gradi-šeanakega, iz Istre. jiotem iz Reke in hrvatskega Primorja in e» kadar ni takih, dijaki drugih slovanskih rodov. Pravico podeljevanja izvršuje usta -novnik. 2. Štirinajsto m**sto dijaške ustanove Janeza Štampfla letnih 100 K. Pravico do te ustanove imajo dijaki, katerih materinski jezik je nemški in ki so ob enem kočevski deželni sinovi, t. j., ki pripadajo kočevski zemlji v polnem obsegu nekdanje vojvodine Kočevje, in sieer: a t dijaki na višjih nemških učiliščih (vseučiliščih, tehničnih visokih šolah, na visoki šoli za zernljedelstvo itd., izvzemši teologi ena učilišč*) : bi dijaki na nemških srednjih šolah in učiteljiščih ; e) dijaki na nemških šolah za gozdarstvo in poljedelstvo ; d i dijaki na nemških obrtnih strokovnih šolah. Pravica predlaganja pristoji mestnemu občinskemu zastopu v Kočevju. ■i. Drugo rnesto na gimnazijo in realko omenjene dijaške ustanove Marije Svetina v letn**m znesku 100 K. Pravico do nje imajo sorodniki usta-novničini, ki hodijo v šolo, in kadar ni teh, najprej dijaki, ki so rojeni v mestni fari >kofja Loka in ]»otem taki iz predmestne fare Marijinega oznanjenja v Ljubljani, vendar tako, da ti, kadar bi se jnizneje oglasil sorodnik, uživajo ustanovo samo do konca tistega šolskega leta, v katerem sorodnik zglasi svojo pravico. Pravica predlaganja pristoji knezoško-fljskernu ordinarijatu v Ljubljani. Prosilci za eno teh ustanov naj svoje s krstnim listom, z ubožnim listom, z iz-pričevalom o eepljenih kozah, potem s šol-sk imi izpričevali o poslednjih dveh semestrih in. kadar prosijo za ustanovo iz naslova sor^l-tva, z zakonitim rodovnikom opremljene, prosilci za ustanovo Janeza Stamptla vrhu tega še z domovinskim listom m z dokazom. da so nemškega materinskega jezika, dokumentirane prošnje, ki morajo obsegati tudi nafm)ved, če prosile** ali njegovi bratje in sestre že uživajo kako ustanovo ali drugačno }N«lj»oro, najkasneje do 10. februvarja t. I. vlože pri pristojnem šolskem ravnateljstvu. Z naših sodišč. Včeraj so bili na tukajšnjem deželnem sodišču obsojeni: 31-letni i kamnosek Anton B r a n d o I i n zaradi zločina težke telesne poskodlie v 6 mesecev težke juhi-tre ne ječe; 21-letni Roman Sk u bi a zaradi tatvine v ]o mesecev |>oostrene težke ječe: 24-letni čevljar Anton Zanussi zaradi zločina proti nravnosti v 10 mesecev težke ječe. V opazovalnico /a umobolne so morali spraviti včeraj krmilarja Marka N. iz uliee Kalibri št. ">: nadalje so spravili tjekaj 22-letnega Rudolfa Rizzija iz Milj. Imrljivott v Trstu. Od Ki. jan. do vštevši 1!*. jan. je umrlo 5ri možkih in HI ženskih. skupaj 117 oseb, proti 89 v isti dob lan-kega leta, in si**er 25 starih do 1 leta 13 do 5 let, fS do 20 let, 6 do 30 let, »i do 40 let. 21 do «0 let. 27 do HO let in 10 nad let. Povprečna umrljivost tega tetina znaša 3.">'9 od tis<»č. Smrt je provzroČila sušica v 12, bolezni v sopihih v 28, enteritis v 1, legar v 2 »lučajih, škrlatica v 2. krup v 3 ošpice 0 hripaviua r 2 slučajih. Dražbe premičnin. V soboto, dne 25. januvarja ob 10. uri predpoludne se ln>do vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražlie premičnin: Zagata Risorta št. 2, hišna oprava ; v ulici Coroneo št. ti, hišna oprava: v ulici Barriera vecchia št. 27, hišna oprava : v ulici Ves-pucci št. 1, les; v ulici Foseolo št. 1, hišna oprava ; v ulici Aoquedotto št. 16, tiskar-niški stroj; Skedenj ip. ; oseka ob —.— predpoludne in ob—.— popoindae. Odboru ^Slovanske Čitalnice* v Trstu čast je javiti p. n. gospodi členom, tla bo jutri v soboto, dne 26. januvarja, že naznanjeni plesni venček ter se nadeja obilne udeležbe. Na občnem zboru pevskega društva «Zarja* t Kojaiiu. ki se je vršil rainole nedelje, je bil izvoljen sledeči odbor: gosp. Fran Godnik predsednikom, Rafael Piščanc tajnikom, Dragotin Žerjav blagajnikom, Josip Katalan, Jurij Piščanc, Josip Petrič, Fr. Bole, odborniki. Pregledovalci računov pa : Ivan Zaje, Angelj Piščanc in Ivan Žuljan. V prvi odborovi seji se je odbor tako-le konstituiral: Josip Katalan potlpredseduik, Josip Petrič tajnika namestnik, Jurij Piščanc namestnik blagajnika. Odbor ludne v društvenih prostorih. O ti b o r. Plesni venček pevskega društva «Kolo» bo dne prvega februvarja v veliki dvorani pri cOgrskem kralju* («Re ti' Ungeria»), ul. Commereiale. O ti b o r. Ples pekovskih pomočnikov bo v torek dne 29. t. m. in sicer v gledališču »Ar-monia«. Sviral bo ves vojaški orkester. O četvorki priredi plesovodja lepa iznenađenja. Gledališče bo dnevno razsvitljeno. Vstopu'na: za gospoda z dvema gospicama 2 K ; lože jh> 6, 4 in 2 K. Lože se dobivajo v društveni pisarni, ulica Torrente št. 10, L n. Za moško podružnico družbe st. Cirila ili Metoda. Ker se niso udeležili veselice otroškega vrtca v Roeotu, so o priliki izleta malega oddelka »Slavašev« v Riema-nje, »Slavaši« in vrli Ricmanjci nabrali svotico 5 K. G. dekan Filipič v Ločniku pri Gorici 5 K. Košir Eliza 5 K. Vesti iz Štajerske. — Umrl je v Središču ondotni na-1~ in Karola Obe rs ta višjima inženerjema in stavbenega pristava Artura Glessiga in-| ženerjem v državni stavbeni službi na Pri- morskem. rodni veleposestnik in lastnik paromlina, g. Jurij Za d r a v e c. — Z brzovlaka je skočil pred- 0 smrtl ail&ležke kraljice, včeraj v Ljubnem na Gor. Štajerskem kur- OSBORNE 26. (K. B.) Reuter javlja: jač tovornega vlaka, Anton Lah iz Knittel- jNemški ee8ar zaPasti še",e *,f> felda. Ko seje tovorni vlak ustavil v Ljub- Sobnih slavnostih. Nemšk. prestolonaslednik nem, šel je Lah v mesto ter sel potem na l>nde semkaJ .. . . ...... .... , MILAN 25. (K. B.) Buletin izdan da- dolznosti je tvegal življenje ter skočil z l>r- .. i ... -ij i • ues ob 6. uri in pol zjutraj pravi o stanju zovlaka. O padcu se je strasno poškodoval in 1 . . . . .. • -i- „t i • „ Verdijeve bolezni: Bolnik je imel proti 1. uri so težko ranjenega spravili v bolnišnico. ' } ■>' ponoči prestati zopet hudo krizo. Njegovo stanje je zelo resno. Ustaja na kitajskem. SHANGHAI 23. (K. B.) Reuter javlja: »\V i n d i s c h - G e r m a ni«. To famozno A ki naj bi |10Btopa.a |)rotj priInor-Slovenci, katerim se vendar zdi malo Vesti iz Koroške. s e čudno, tla l>i se zapisali kar za Nemce. Kakor posnemamo iz »Mira«, je le malo narodno zavednih družin, ki zahtevajo, da jih opišejo za Slovence. Ostalo pa store v polni meri komisarji, tako, da pravi »Mir«, da se j.^ ukaz kabineta o tem ljudskem štetju v Beljaku za gotovo izgubi za Slovence devet desetink in da m o rti a ostane ena desetinka. Tužna nam majka ! Valovi neinštva so na Koroškem napravili slovenskemu narodu ogromno škode in njih butanje ob slovensko last je dan za dnem silovitejše in besnejše in srce nam vstrepeče v strahu, ako pomislimo, kako slabi in spodkopani so zidovi, ki branijo to last... Bog sam nam očuvaj Korotan popolne pogibelji. skim roparjem pri EUiotu in na »Slepih otokih«. Aleksijev trdi, tla so ti otoki ruska last, česar pa lord Salisburv ne priznava. 0 spremembi na auglcškein prestolu. LONDON 25. (K. B.) Uradni list objav-s katerim se spreminja besedilo cerkvenih molitev glede kraljeve rodbine ter se zamenjajo besede »[»rine in princezija \\'ales« z besedami »vojvoda in vojvodinja Convall in York«. Književnost in umetnost. »Slovenka«. Vsled preobilega posla, ki ga je imela naša tiskarna ob novem letu in Žrtev rodoljub j a. Pod tem našlo- vsled volitev, ni mogla pravočasno iziti prva vom priobeuje »Mir« poročilo o vrlem na- številka našega lista. Prvi dve poli sta že šera škedenjskem starčku Jožefu Mrljaku, ki dotiskani, tretjo se že stavi. Na vsak način je do smrti bil zvest sin zatiranega svojega izide »Shrvenka« pred 1. februvarjem. naroda in čegar zadnje opravilo je bilo: vr- Upravništvo prosi cenjene naročnice in šitev narodne dolžnosti. Potem piše »Mir« : naročnike, da še potrpijo nekoliko <1 ni. j »Kaj naj temu dostavljamo? Ko bi na Ko- Vsebina «Slovenke» bo zopet zelo za- roškem le vsi oni slovenski volilci, ki so še nimiva. v najkrepkejših iu zdravih letih, tako vršili LTpravništvo «Stovenke». svojti narodno dolžnost, kakor jo je izpolnil ta vzgledui slovenski starček, pa bi ne bili propadli o zadnji volitvi, marveč imeli bi v državnem zboru dva poslanca ! Starčku, ki )£ r»___ i _ i _ l-". je umrl kakor hraber vojak „a bojišču, sla- K PlTH SlflV. ZSlOP PllSM kako je S ven spomin! Nam pa bodi vzor, treba izvrševati naroduo dolžnost !« Občinske volitve ua Koro-ške m. Slovenci so zmagali v Logivasi v III. in II. razredu. V Št. Štefanu ob Žili je bilo izvoljenih 16 sloveusko-narodnih mož M „ „ . , .. . y rr a. i o, XX v Trstu, Via Piazza vecchia tn dva nasprotnika. V Kotliah so Slovenci JK _ . v _ . „ t r r 8 (Ko.ario) St. 1. iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja kljub navalu nasprotnikov zmagali v III. in II. razredu. Važna je ta zmaga tembolj, (na desni strani cerkve sv. Petra). ker so doslej nemčurji imeli občino v rokah. K Konkurenca nemogoča, ker je blago Jg Sedanje občinske volitve se sploh vrše ob nenavadno mnogoštevilni vdeležitvi volilcev obeh strank in Slovenci bijejo ljute borbe. — Prav tako: občina je podlaga vsemu ! iz prve roke. Vesti iz Kranjske. * Kranjski deželni železniški svet. V zadnji seji občinskega svetit ljubljanskega je bil župan Hribar izvoljen zastopnikom mestne občine ljubljanske v kranjske »i deželnem železniškem svetu. * Mestna elektrarna v Ljubljani. letošnji proračun mestne elektrarne v Ljubljani izkazuje 182.156 K 10 st. po-trebečin, pokritja pa 182.600 K. Prebitek znaša torej 443 K 90 st. Proračun je občinski svet v svoji zadnji seji dne 22. t. m. odobri L Razne vesti. Bolno — gledališče. Na zagrebškem gledališču ni bilo te dni nič manj kakor 70 členov bolnih. Gledališče je do jutri zaprto. Zdravljenje zmrzlih udov. Profesor Hel-bing je pogodil, da se zinrzli udje, pred vsem nosovi, najvspešneje zdravijo z elektriko. To sredstvo se v doglednem času uvede v splošno uporabo o zdravljenju zmrzlih udov. Bolezen glasbenika Verdija. Včeraj jutro se je stanje velikega umetnika nenadoma tako poslabšalo, da je bilo vsaki hip pričakovati krizo. Pofioludne mu je bilo malo bolje. Verdi je odprl oči ter spoznal svojti nečakinjo, ki mu streže. Bil je precej miren. Zdravniki imajo malo upanja, ne mislijo pa na ne[iosredno nevarnost. Brzojavna poročila. Odprt grob. DUNAJ 25. (K. B.) List« poročajo iz Budim[iešte, da je umrl član zbornice ma-gnatov, baron H a r k a n y i. Imenovanje. DUNAJ 25. (K. B.) «W. Zeitung» pri-občuje: Minister-predsednik kot voditelj mi-i nisterstva za notranje stvari je imenoval višjega inženerja Edvarda B o n a v i o stavbenim svetnikom, inžinerja Hugona R u d o n a Zalop in tovarna W pohlitva vsake vrat« Alessandro Levi Minzi r Tnti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bormt Izbor v tap«tarijah. sreaMb !■ biikah. Ilustrira« e«iik gratis ta franka vaakema aa zahtevo. Cene brez konkurence. Predatetl .tartjo m aa krod ali Mazale* kroi da ki m aa ta kaj zaraiaaa*. OBUVALA! pri artri it. Pitn (Plim irario 901 moti M« priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega Obuvala za gospodo, gospe in otroke Poitaa naročbe m isvrio v tistem daava. Odpofifljatov ja poitaiae prosta. Prevzema vsako dalo na debelo ia dvokaa ter izvriuje iste s nsjrečjo natanjCnos^a ia toćnoetjo po koakarsamIh oenah. Za mnogobrojna aatočba m pripora«! Josip fttantift Dunajska filjalka Tloge na knjillo. • 4%. SlVHOSS^'" posredovanja, posojila m vrad-menični eskompt. vinkuliraaj« ia razvinkuliranje obligacij. o n t* o Natika na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservnl zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. < Fodružaie« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Tabora, Bene&avi, Iglavi, Moravski Ostravi. Važno za vsakega! li«iz|»ro»je<*a iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sioer : 1 ura « i-t»-m. 1 fr« d«li ii igla. za kravate z i miti r. Kriljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »C*arantie«. 1 garnitura (;"» komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno pun«*ir. 1 goldin prstan s k rasnim katnenon. I žepno ogledalo v etviju. 14 krasnih iu vrednostndi prev z uro A n ker-Remont vred (N)šilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali j>o naprej |N«UDPn deii;irjll. tvrdka BRUDER HURVIZ k rakovo - Strailoin 17. - k rakovo Neo^Jpovnijajo«'-«' sprejmem v S razglednicami mesta K rakovo. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST Via Halcanton št. 1 — TRST Zaloga pohiitva za jedilnice, in spalnice ■prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in ieleinlh blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. II- Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo § ■••I iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je te več kakor .'JO let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporalx> intega se prenavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč po pošti 20 nvč. več. ^oSJr _ _ />|varilo! VrI deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S: ložem« varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. ju ir. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu'* il Praga, Malaitran, ogel Spornerjeve litice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu t Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenbunr, P. Prendini, S. Serravallo. A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer. Fondo Coroneo absolutna novost za Trst! Podzemljska električna železnica na električno gonilno moč. Velikanska dirka v krogu. Razsvetljena s 700 električnimi svet H mešani v raznih barvali in S svetilnieami-bneniesuni. Najknisnejše okinčana z mnogovrstno ('premo. Edina zabava za vsako osebo obojega spola. ^ ^ <4. .4*. i 4- Slavnostno odprtje je bilo v nedeljo. Javljam slav. občinstvu, da .«em odprl krčmo v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdic v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavee in prosekar. Za postrezln» bode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cena b. Dobivajo Si' tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani Ivan Lisjak „pri Zvezdi" v Sežani. Ivap Seipulič Duhoven v nanotnetii kr-ju in spnjnu* takoj priletno in van'no kuharico. Več povr uprava „Kdinofti" v ulici Molin piccolo »t. 3. II. nMkropjf. TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tndi )m> d priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne »teklenit-e v zavitki z na.-o varstveno znamko „SI DR O" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejm originalni izdelek. XUiza.be Line ulice S. Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW. ® fi. £hierry~ja pravo stolistno mazilo ® je iiiijjiiee mazilo, ki obla/i bolečine, jili liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle Izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece ne- oMmmIho ]»otrelmo. Vdobiva se],v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter|seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lokarnarja A. Thiernr-ja tovarna t Prepadi pri Rogatca (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj£se§iz«tgiblje ponarejanj ter pazi na r gora njo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Kakor praktikantka želi vstopiti v komptoir, v Trstu ali v Gradcu, gospodična, ki je z dobrim vspehom dovršila knjigovodstveni tečajr vešea slovenskega iu nemškegii jezika. Uljudne ponudbe na Uredništvo »Slovenke« v Trstu. Ljudska kuhinja (z dekretom) je na prodaj. Podrobneje se izve na. u prav 11 i št v li » Ed i n ost i.« F I L I J A L K A c. ti uri?, avstr. M\\m zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2,/4°,'n 30- „ . 33v'o V napoleonih na »-dnevni odkaz 2 ."-mesečni 21/4°/o ' n - a o na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avHtrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 27„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, 1'eSto, Hrno, Lvov, Tropave Keko kako v Zagreb, Ara«l, Hielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, !?aaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitkn 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumeatnejšimi pogoji. Preduj mi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati al serebni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi Najboljši in najpopolnejši • •• M • • • % ■rji (ptanini) se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii n:i mesečne obroke od M> kron više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg fit. 9. Svetovua razstava v Pmrir.a lltOO »Srel.rna kolajna«, ki je najvišje odlikovanje Avutro-Ogerske za pianofortf. 100 do 300 goldinarjev zamorejo t«i pridobiti <»sel)e vsakega stanu v vsakem kraju in pošteno, l>rez kapitala iu rizika z raz peča vanj ena zakonito dv.uijentli državnih papirjev in sreek. Ponudbe pod naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8. Zaloga olja in kolonialnega hlana. Podpisani ima t-ust javiti slavnemu obeinstvu, da ima v ulici (jhega št. 11. v Črstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila, kave, sladkorja, riža itd. Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema postne pošiljatve od 5 kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne naroebe se toplo priporoča udani Alojz Trevisan. „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani SpitaUke olice St. 2. nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Pom£U* na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. s* var o vanj« proti kurzni izgubi. ProoM« k vsem žrebanjem. Sprejemanj« denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4-'/,% obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naroČila.