u i'3(£ t 1 rfiV r 1 Leto XX VL Ljubljana, 13« januarja 1944 Štev. t Verwaltung und Hchriftleitung ■ Uprava In uredništvo: Puectnljevs S — Tal. SI -22—SI-26 — Erscbelnt vettrbpntlirh ■ Izhaja vsnh teden t'estl>ezugspreis jahrlich - Naročnina letno Lir 24 — EinzclverkaufspreUl Posamezna številka Cent. 80. ^oxtctt€s ptostanica ttat*ozl Slovenske zavest, zavesi pripadnosti in povezano stt 5 slovenskim kulturnim, gospodarskim in socialnim občestvom je danes kljub vsem nasprotnim po-kusom iiva Se v ogromn< večini Slovencev Da so sinovi slovenske matere kot taki dolžni breniti slovenstvo, ga krepiti In jačati, tega se zavedajo skoraj vsi pošteni Slovenci, zlasti v trenutkih, ko se križajo slovenski interesi z neslovenskimi ?.aI le neke j manj le zavesti v trenutku, ko je treba braniti to zavesi proti lastnim brstom Da komunisti ne branijo slovenstva in slovenskega naroda, danes ni treba več dokazovali Nasprotno popolnoma jasno je. da je komunistom malo met slovenskega kulturnega občestva in da so ga brez pomislekov pripravljeni žrtvovati na oltar bre/barv ite mednarodne skupnosti Komunistom malo mar aH bo slovenski narod jutri Se živel ali ne. Njim fe glavno, da zmaga njihova ideia. Če bi pri tem ostalo H\nh še kaj Slovencei'. bi tih mirne duše prepustili žlvotarj:nju od nosno sosedom v lahek plen Prav zato komunistov, čeprav iih je rodila staven sfea ma'i, ne moieinn oceniti za Slo\>ence Borba proti hn-ha Vv.-enco nroti Slovencu, temveč borba Slovenca proti tujcu lastne krvi. Če vidijo Slovenca, ki izpoveduje komunizem, se mnogim zbude pomisleki, ah bi se proti njemu borili, ali bi ga onemogočili zato ker imajo še vedno obzire do njegovega slovenskega rojstva To je pa popolnoma napačno. Kdor je som zmrgel slovensko občestvo in svoje slovensko rojstvo, kdoi mori brata in sestro in požiga slovenske cerkve in domove, ta ne more pričakovati usmiljenja m razumevanja. Pošteni Slovenci zato ne smejo omahniti v trenutku, ko se morajo dvigniti, da zaščit i jo slovensko življenje in narodno premoženje Malobrižno opazovanje dogodkov današnjih usodnih dni ni opravičljivo za nikogar. ki pošteno čuti in mish s slovenskim obče si mm. Kdor priznava slovensko narodno zavest za svoj življenjski program, naj ntkoll ne drži rok križem, ko gre za naš narod Naj se ne uspava z raznimi varljivimi in praznimi izgovori, češ saj ne more biti vse res saj je mnogo pretiranega. Komunizem le sklenil uničiti vsakega Slovenca, ki po n egovi oceni ni brezpogojen njegov pristaš. To je bridka resnica, ki jo tulijo tisoči in tisoči po vsej slovenski zemlji razsejanih grobov, zlasti še po Dolenjskem in Notranjskem Nikar zato ne čakajmo, da bodo kontu nistl obračunali z nami, km potem bo izpovedovanje slovenske zavesti že prepozno! Če hočemo, znamo Slovenci goi-oriti razločno in odločno. Treba je samo. da imamo jasne misli lq jasne predstave, potem jim najdemo tudi jasen izraz. In tak odločen in jasen izraz naše zavednosti ln naše borbenosti zoper morilski komunizem je božična deklaracijo, ki jo je podpisala dolga vrsta slovenskih jmnih delavcev. Protkomu• nistična narodna spomenica je dekaz slovenskega iz-treznjrvsmja. je dokument poguma in samozavesti v borbi zoper nasilje OF. V usodnem času. ko Nemčija vzdržuje s skrajno požrtvovalnostjo naval boljševizma proti Evropi ln ko se* mora istočasno vsa Evropa Izpostavljati posledicam izdajalskega početja Angliie in Amerike — v tej odločila dobi se jo tudi slovenski narod žilavo postavil v bran napadalcem. naj pridejo od katere koli strani. Organizacija slovenskega domobranstva naglo dozorevi in je pripravljena ne samo za obrambo našemi golega življenja." temveč že tudi prehaja v napad. 7a fronto slovenskega domobranstva se zgrinja v enotni tabor krvavo preizkuš?ni narod. Kakr>r raz\ it pr&ror mu fe božična spomenica, ki ;>ravi: SI .OVEN SK EMC NARODU! Lepa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1400 let tu Ji s svojim mojem in delom vtlskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta v globoko žalost, ki jo je v svojih hudih posledicah prinesla vojna. Kdo tira danes našo zemljo, naš narod v nesreč«, kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše narodne bi verske vrednote, kdo uničuje nafto čast, kdo nas tira na rob propada, nam grozi dokončen pogin? To dela največji ln najnevarnejši sovražnik vseh krščanskih in kulturnih narodov, komunizem! ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevari! In st pod krinko »osvobodilne fronte« ikefial uzurpirati oblast, da vpostnvi svojo nasilno diktaturo in d;i do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj paradi tega, kor hoče živeti v skladu s svojo tre.lleijo, i skladu i, narodnimi vrednotami ln ker si hoče ohraniti življenje. Komunizem je dokazat z dejanji, da ni uikaka politika ln ne ideologija, ampak ilajbolj sinov barbarizem, ustroj nereda, izgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih, etičnih in moralnih Vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalce življenj poštenih delovnih ljudi kakor celih narodov. Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampuk osnovna človeška In narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika kakor življenja vseh narodov — še posebno malega slovenskega naroda, nad katerim zločinski breznarod ni komunizem najbolj besni. Vsi pošteni ljua še obupanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za dtroke lil ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na milijarde sloven- skgea premoženja je uidčenega. Tisočerim in tisočerim delavcem Je odvzet vsakdanji kruli. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan za dnem. In vse to v poldrugem letu komunističnega divjanja v majhni Ljubljanski pokra-jinl med 820.000 Slovenci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske vemjet čemu vse to? Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno ei !<;to ln iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah s mo dolžni na kakršen koli način sebe ohraniti! To nam narekuje ljubezen do naših družin In še v večji meri ljubezen do lastnega naroda. Nihče ne more zahtevati, da naj se pošteni slovenski narod, ki hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in braniti kifičansko kulturo, d& pobiti zato, da zavladata zločinski red in ustroj komunizma pri nas In v svetu. Nihče na svetu, ne posameznik, ne kak narod nima Iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda na žrtvenlk komunizma. Kdor komunistične zločine podpira, pa naj bo posameznik ali narod, lil komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije, Cut samoobrambe in koristi naroda so v tej usodni uri nag zakon! Zato dvlgnimo spričo tolikšne tvarne ln moralne škode na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti t»!iko tisočev Slovencev PROTEST prot vsakemu, doma ali kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski .komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v družbi evropskih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarodnega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v knteri bo še bolj pnveznl v«e «v"-> Mle, da vlomi komunistično zlo. SLOVENCI! 8LOVENKE! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, znvednjiuo se, da le z Iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sehe iu dobiti tisto mesto v svetu, Id ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim Izprlčevanjem našega slovenstva, brez primesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Danes je taka ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. SLOVENCI! SLOVENKE! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmH, in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod ln ga povedli v novo srečno bodočnost! Ljubljana, dne 23. decei.ibra 1943. Andiovic Jožef, preglecln'k finančne kontrole, Auersperg Rudoll, tajn k Kreditnega zavoda; Auersperg gf. Em:I, ravn zavoda ESementar; Andrejka Viktor, podpredsednik Mestne hranilnice; Ambrožič Lojze, posestnik in trgovec; AgnOla Anton, preds Sind. s ste>!om in porcelanom; dr. Alu-evič Branko, preds. Pokrajinske delavske zveze: Aleš Franc, direktor Tobačne tovarne; Antosievviez Edvard, tajnik Zav dr.: Ahrani Miloš, bančni uradnik. flej> Dušan, profesor; Bratuša Karol, novinar: Bric Dominik, ionski upravitelj; I Bajr Franc, profesor; !?e!!čič V nko, knji-ževnin: Bnrntli Josip, ravnatelj ženske gimnazije: inž. R"rtl Ivan, direktor plinarne; ilr. Brilej Arnošt, viš mestni svef-n k; Br.celj Ivan. predsednik Sind. slik., plesk tn ličarjev; Borštn'k Pavel, uradnik Poštne hranilnice: Bart"l Henr'1«, trgovec; BOnač Frane, predsednik Sind. papirne tn kartonažne industrije. dr. Bož č Mirko ravnateli Hranilnice Ljublj. pokr.; B'?jak !van, predsednik Sind. trgovcev s kurivom; Bajda Ivan, funkcionar Zveze godbenikov; Bartl Albin, predsednik gosd-dh delavcev; Bregar Ignac, žagar; Bremik Igor, notarski pripravnik: Burger Vlado, predsednk sind. brivske in frizerskt stroke: Barbfč Marin predsednik Sind. z vinom; Breeeljnik Alojzij, predsednik Sind. mesarjev; Bev-čar Alojzij, načelnik Skupine za zid., vod , kamnoseške jn cementne stroke, dr. Ba-s«j Joža,. predsednik Zadružne gospodarske banke; dr. Baje Tone, šef stat. odd. dr. Brezn-k Anton. ravna*«*'} škofijske klasične gimnazije; Bitenr Mirko, profesor in bivši poslanec; dr. Bajc Oton, predsednik Zdravn ške zbornice: Borštnik Božo, glavni urednik »Jutra«-: Bajuk Mar. ko, direktor klasične gimnazije; Betetto Julij, rekto-r Glasbene akadenvie: Bežek FtMn. inšpektor pivovarne »ITnnn«; B s-kupsk^ Vitold, ravnatelj TPD; Borko Božidar, književnik: inž. Bevc Ladislav, bivši predsedn'k Združ lez. of euiev: dr Bajič Stojan, univerz prof.: Bolhar Alojzij, podpreds Bolg lige :n književnik; in*. Burja Ivan, tajnik PAB dr Baraga Srečko, profesor: dr Brumen Anton. Sef prav odseka žel iirekeiie: dr. Brahee Karl, šef sanit odseka Železnške dliek-cije. Dr. Ca'inder Kari. direktor rea ne gimnazije; Cvetko Ernest nreds Sind eo-stin. delojemalcev: Ckmente Augu*-t n, šolski upravitelj. Čeč Kari, predsednik hranilnice Ljubljanske pokrajine; dr. Cerne Ivan. direk tor Mestne hranilnice; dr. (Vsnjk Ivnn odvetnik, bivši ob'astn- pos'aneo: Cešno-var Slavko, uradnik ZSZ ^obar Ivan, . upravitelj Del. doma: dr. Fre!ih Ivo, ma- j grstratni načelnik; Fakin Oion, ravnatelj j mestne mešč. šole; Inž Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe. ' Dr. Oraselti Andrej, višji mestni komisar: dr Grošelj Leopold nač°'ni'- mestnega finančnega odde'k»: GašperSč Valentin, kovinar: dr. G°lia Vladimir, preds. apelacijskega sodišča; dr. Go^ar Andrej, bivši minister in prodekan t«>bn. fakultete: Glavač Franc. uredrnk »Slovenca«; dr. Gerlovič Franc, ravnatelj umobolnice; dr. Grapar Stane, sanit. ref. Slov. domobranstva, Gračnar Ivan, ravnatelj Prevoda; G!čar Tit, š:-Lski upravitelj; Gjud Aleksander, načelnik skupine lasuljarjev; Grom Jože, načelnik skupine živilskih obrti. G°lmajer Ciril, predsednik sind. bančnih nameščencev; Geržinič Anton, ravnatelj TPD; Grebenšek Venčestav, uradnik ZSZ; Gunde Anton, šef. fin. direkcije; Groanik Alojzij, čevljar; inž. Gor še ivan, obratovodja; ir.ž. Gorše Franc, šef komerc. ods. žel. direkcije; G«rše Franc, akad. kipar; Gogala Josip, direktor Trg. šole; Gr.jSek Ivan, predstavnik bivše zveze bojevnikov; Grafenauer France, preds. profesorskega društva; dr. Gol,a Adolf, tajnik Združenja ind. in obrt. m bivšj poslanec; O-nm Srečko, predsednik sind. transportnih podjetij; Grom Miro, p dravna-telj Hran.lnice Ljublj. pok.; Guštin Rudolf, priv. uradnik; Guštin Anton, načelnik prevozniške skupine; Golobič Peter, učitelj. Horvat Janez, priv uradnik, dr. Hribar Franc, prodekan med fakultete. Hočevar Janko, šef. fin. dir.. Hafner Janko, urednk »Slovenca«, Hudnik Adolf, preds okrožnega sod., Hercog Ferdinand, uprav Opere; Hieng Ernest. pred. ind. sekc Pokr gospodarskega sveta; Heinr'har Franc, predsednik Združ. ind. in obrt.. Holin-ky Karel nač. skup fotografov; Hribar Pe'er, prud» Sind. oblačilne industrije. Hrovat Jakob, preds. kemične industrije: Hrovatin Maks, preds Sind. hiš. posestnikov: Hlebec Josip, prokurist: Hiršman Ana, šolska upraviteluca; dr. Hauc Fran.jo. nač troš. urada; IloJan Stank0. vodja voj urada; Hojs Franc. pom. direktorja žel. direkcije; dr. Ilc Josip, v d. direktorja: Ivančič. preds. Zveze godbenikov; Jeran Franc, ravn Nar tiskarne. Jošt Josip, šef kontr. doh. žel. dir.; Jan Mak», strok, tajnik. Justin Elo, slikar-graiik; Je. rovec Franc. not. pripr. Jančar AKjz:j, delavec, dr. Janžekovič Fran. dir PTT.; dr. Janež Ivan, zdravnik org. štaba SD; Jurčec Ruda, glavni uredn k »Slovenca«; Jeglič Anton, ravnatelj »Karitas«; Javor, nik M'r«o, glavni urednik »Slovenskega doma... leločnik Nt^olaj, referent Propagandnega odseka, Jakil Venče preds. sin dikata 'iidar ind . Jazbec Janko, načelnik skupine zlatarjev in urarjev. Jarc Ivan, žup;-in. J^nne Jože, bivši preds D jI. zbor.. Jančigaj Franc. gen. tainik in vršilec dol? nosti župan3. K'akočar Ludvik. urednik »Slovenskega doma« Kranjc Marko, bivši poslanec dr. Kunr Josip, mestni viš. svet.: dr. Kuhar Andrej, preds not. zbor . inž. Kavčič Rudolf. dir žel dir . Kremžar Franc, urednik »Domoljuba«. Košiček Jože. glav ravnat KTD ing. Košir Vinko, uradnik Pok. zav.; dr Kos') Janko predsednik Borze dela; Kocjančič Ivana, kovin delavka: K°bal Josjp tajnik »Slov čebel drušiva«. 'ng. Kham Lado, Doobl civ inženir: K<močn:k M. Klementina Kastelic, O.S M., prednica Uršu- linskega1- samostana; Kern Hugo, novinar; Kobal Miloš, dijak; dr. Kodre Anton, mestni višji svetnik; dr. Kobal France, predsednik Društva slov. književnikov; dr. Lončar Dragotin, preds. Slov Matice; Lončar Franc, predsed. zadruge; Mr. Ph. Lenček Miliv«j, farmacevt; Lavrič Pavel, šolski uprav.; Ločniškar Franc, meščan ki šol nadz.; Lukič Zvonimir, preds. združenja trgovcev; dr. L°gar France, tajnik Zdravn. zbomice; Logar F'lip, predsednik stavbnega sindikata; dr. Leskovar Ludvik, sod. pripravnik; Levstik Vladim;r. knjiž?v-nik; L»vše Anton, šol. upravitelj; Lampe Vilko, preds. sind. z manuf. bi.; dr. Luk-man S. Franc, dekan teol. fak. ter preds. Družbe sv Mohorja in Leonove družbe; Lupše Ivan, trgovec; Lenarčič Franc, šef fin. dir., dr. Ladiha Ludevit, nač. obč. odd. žel dir.; Lavrih Alojzij, predsednik tekstilnih delavcev, dr. Lunaček Aleksander, preds. Sind. gradb materiala; L»mp 8 P°lde, nač skup. pom. sanit. obrti; Lazn-k Vilko, preds. Sind. trgovcev s kolesi, nafto i.td Mašič Pavel, bivši poslanec: Mihelč 6 Stanko, šef šolsk odseka; Majcen Franc, predi, bančnih zavodov odd. P.D.Z.. Mchte Alojzij, preds obč del findikata Grosuplje- Može Franc, preds. skup. oblač. stroke; Mozetich J°sip, direktor fin direkcije; Miklavčič France, prokurist Zadr. gospod, banke. Marinko Jože, preds. sind. z meš. blagom; Mik«š Jože, načelnik skup. tekstilcev in veziiij; Mašič Stanko, upravni sodnik; inž. Mačkovšek Janko, mest gradbenik. Mihelčič Alojzij, bivši senator; Dr Meršol Valentin, primarij splošne bolnice, Michler Ivan, šol. upr., Mlakar Janko, predsednik Vzajemne zavarovalnice; Marlelanc Ivan, ravn Vzaj. zavarovalnice, Mizerit Edvard, profesor; dr. Moho-rič Ivan, bivši minister in podpredsednik Pokrajinskega gosp sveta; Majeršič Janez, bivši župan; Mohorč Drago, šef r.t-provništva; M^lej Rudolf, vod;,a anagraf-gkega urada; Mtiiler Anton, v d šefa 'a-čunovodstva žel direkcije M. Pija Garantini, ravnateljica urS. g:m-naz je; Meležič Peter, notar; M«nar J -n-ko, podr Kred. zavoda: Mihevc Leop-r i, župan; Marinčič Ivan, gradbeni tehnik; Majce Jože. predst bivše Zveze bojevnikov; dr. Megušar Anton- odvet-ik; dr. Močnik Ernest. šef fin dir.; dr Milavec Anton, preds Pok zavoda; dr. Mal Josip, podpr Muzejskeg društva; M"he!ič Josip, npr pomožne šole Novak Avgust ravn Vzaj. zav ; Nov tk Ernest, ključ pom.; N«Hak Leo, d r. Sr. tehn šole; Novak Stanislava, priv. name-ščenka; dr Namar Emil, not. pripr.: Namer Viljem, ravn. pivov Union Dr Odar Alojzij, univ prof in predsednik KTD: Osana Josip, d rektor; ing. t>s-vaid Anton. v. d šefa gradb odd. žel. dir.; Ogrin R*i'an, predsednik Sind zav. delo e-malcev: Oi-senek Josip. dir. II. m. r. gimn. Ogrin Ra.jko, uprevnik Zamatske banue; Ing Otahal, preds stavbne zadr. drž. asi.; Ožim Rudolf, gl. ur. »Slov naroda«; on-lak Gabrijel, župan. Pogačnik Fran, preds. Sind. r živili na debelo; dr. Pogačnik Edvard, posestnik; dr Pretnar Janko, šef mestn. kult. odd.; Pretnar Ivan, preds. Sind. hranilnic: dr. P,,c ninko, b;vši ban; Puc Franc urednik »Jutra«; dr. Pleničar B»go, preds. Vinc. konf.; Pleničar Jo^p, šol upr.; Prek Stanko, glasbenik; Ing, Pirkmajer MUko po-obl. inženir; Perdan Jernej, načelnik čevljarjev; Praznik Ivan, načelnik mizarjev; Pičnian LOvro, načelnik skupine instalaterjev; Prijatelj Ivan, direktor učiteljišča; Podsrortek Anton direktor TBPD: Pire Anton, šef fin direkc.; podbregar Frnnjo, načelnk nrometnega odd. žel. d rekei-o; pikeo Mariia. pletilska delavka. Dr Pirjeveo Kari. direktor Trg akademije; dr. Pavlič Bogom'1. šef finančne direkcije: dr Pirkmajer Otmar, b'vš; pod-ban; dr. Pučnik Josip, odvetnik; Poštovm Matej, urednik »Slovenca«; PustosiemA"k Kasto, bivši poslanec tn preds. Vodnikove družbe: ing Petrovčič Srečko gospodar-f>k; vodja Nar t!skar-ie: Pavlin Ivan. obrtnik: °ocrflčnl1< Edvard industrijalec" f'»-tri« Franja. predsedn. Podporne ustancve za vajence; dr. Pajnlč Marko, pooblaščenec tvrdke Kotnik Franc; dr. Piie Ivo, ravnatelj Hig. zavodi; dr. *>olec JOnko, dekan pravne fakultil.*; dr Pu* L.udwk, Sol. svetnik; Pehani Joža, gen. ravn. Vz. zav.; PeterJin Ernest, podpolkovnik Slov. domobranstva; Puc Danilo, načelnik sKup. tapetn. .r dekor.. Predovič Janko, preds. sind. trgovcev, izvoznikov živine; Pelicon AdoM, predsednik sind. slaščičarjev; Peternel Ciril, predsednik sind. trg. s sadjem ln zelenjavo; Pavlin Franc, preds. sind. z galant. blagom; Pivk Oskar, preds. sind. hranilnic; Premrov Vladimir, preds. simd. lesne industrije; Plantan Anton, preds. sind. prometne stroke; Paljk Leopold, šolski upravitelj; dr. Pogačnik Jože, ravnatelj Marija-nišča; Potočnik Drag«, tajnik Pokrajinske zveze delodajalcev; Pevec Ignacij, preds Združ. kmetovalcev; dr. Požar Danilo, tajnik Združ. den. in zav. zavodov. Preželj France, referent Pokr. delavske zveze; dr. Ples Ivan, tajnik Pokr. gosp. sveta; Perko Lojze, akademski sliki r; Podbevšek Anton, književnik; Praznik Anton. žel. zvaničnik; dr. Pogačnik Josip, šef-primarij; Požar Vinko, preds. pekovskega društva; Petrovčič Branimir, v. d. načelnika; Pestotnlk Ivan, direktor klavnice; inž. Poženel Albert, magistratni načelnik; dr. Prenner Ljuba, pisateljica; Puše-njak Bogdan, noviinar; Pele Slavko, mestni višji komisar; Pire Lojze, delavec. Rogina Kari, predsednik odd. polj. delojemalcev; Ravnikar Stane, urednik »Jutra«; Rada no vič Anton, ravnatelj Gospodarske zveze; dr. RamOvS Franc, prode-kan Zavoda za zadružništvo; Remec Bogomil, preds. zav. za zadruž.; Reitzcn C., upr. zavetišča v Sp. Šiški; dr. Rus Mav-ricij, mestni zdravnik; Rejc Valentin, vrt. pomočnik; Rottar Dragotin, poštni zvaničnik; Rode Matija, upr. Šentjakobske knjižnice; dr. Koš Franc, odvetnik; Rav-ljen Davorin, glavni urednik »Domovine«; Rudolf Rudolf, vodja mest. zastavljalnice. Inž. Sodja Jože, preds. Sind. zalržn štva in ravn. uprave »Slovenca«. Semenič Alojzij. trgovec; Strikbergar Albin, trg. so-trudnik; Sitar Lojze, predsednik Sind. trg. pomočnikov PDZ; Smertnik Josip, banani ravnatelj; dr. S^ubic Štefan, uradnik; Stare Miloš, bivši poslanec; dr. Ste-fcka Hennk, prodekan pravne fakultete; dr. S'avič Matija, prorektor univerze; Sušnik Stanko, ravn. Vzaj. zav.; Sterman Matej, akademski slikar; dr. Sajevic Rudolf. univerzitetni profesor Ing. Simonlč Primož, preds. Slov. agron. društva; Sedlak Stane, uradnik Tisk. ur. Pokr. uprave; Smerkolj Albin, preds. Trg. sekcije Pokr. gosp. sveta; dr. Slokar Ivan, preds. Pokr. zveze delodajalcev; dr. Skala Leo, upravnik Obče zavarovalnice; dr. Sa-gadin Anton, direktor Pok. zavoda v p.; Simoni t i Marica, kovinarska delavka; ing. Smole Bogdan, upravitelj Pristave; Stanov-nik Filip, župan; Sajovic Anica, trg. pom.; Sušnik Srečko, priv. uradnik; Supan Herman, uradnik; Stopar Franc, v. d. dir. IV. m. r. gimn.: Svetelj Heribert, mestni višji svetnik. Štrukelj Ivan, preds. Slomškove družbe; Sturm Artur, kapetan v p.; dr. Sturm F., dekan fil. fak.; Suštaršič Peter, predsed. Sind. s šol. potreb.; Spindler Jože, bivši poslanec; Škrbec Franjo, preds. Sind. trg. z lesom; Štukelj Jože, direktor PTT v p.; Sparhakl Leopold, rač. insp. PTT; dr. Šolar Jakob, profesor; dr. Suklje Vladimir, odvetnik: Skoberne Slavko, urednik »Slov. doma«; Santel Saša, preds. Društva likov, umetnikov; Sest Osip, višji režiser držav. tledališča; Skulj Karel, bivši poslanec; dr. tuhec Anton, nam. vrh. drž. tožilca; Skrbeč Matija, dekan; Smuc Lojze, tajnik Zdr trgovcev: Santif Jerko. poddirektor Pok. za-^dn- Suštaršič Anton, uradnik Prevoda: -ko Danijel, posestnik; Slibar Anton, viš. ">1 upravitelj; Sali Severin, kniiževnik; ^cbubert Štefanija, šol. upr.; dr. Schrott Janez, šef-zdravnik TBPD Turk Lado, preds. Sind. ind. podjetij; Tršar Marjan, akademik; dr. Tomšič, tajnik odseka za obrtništvo: Tosti Avgust, ravnatelj Kred. zavoda; Theuersehuh Iv., bivši poslanec; Trtnik Ciril, preds. Sind. mot>'oripiT in Vpn-fJe.T Trš'nar Slavko, nam. ravnatelja TBPD: Trehar Matija, preds. Sind. trgovcev s čevlji: Ten.ja Ivan, uradnik Poštne hran.; Thuma Alfonz, trg. pom.: Trškan Vinko. trg. pom.: dr. Tavčar Ivan, odvetnik. Ukovič Milan, uradnik; Cratnik Filip, tajnik Pokr. del zveze; dr. Ckmar Vilko, ravnatelj opere; Uršič Andrej, publicist; Crbas Miroslav, podpreds. društva »Kazina«; Uršič Ivan, služitelj PAB; Udovič A., načelnik skupine dimnikarjev. Dr. Vidmar Vladimir, direktor Poštne hran.; dr. ing. Vidmar Milan, preds. Akad. znanosti in dekan tehn. fak.; Vidmar Ka- rel, preds. Sind. pekov; Vadnjal Ivo, ref. Prop. odseka Pokr. uprave; Vizjak Milko, podpolkovnik Slov. domobranstva; Veliko-nja Narte, književnik; dr. Voršič Alojzij, odvetnik; Verovšek Jože, preds. Sind. že-lezninarjev; Verovšek Jurij, trgovec; Ver-bič Anton, preds. Sind. s spec. blagom; Velikonja Jože, akademik; Vlaj Kari, predsednik Sind. živilcev; Vrančič Ivan, poddirektor Mestne hran.; Vider Jože, šolski upr.; Vodnik Anton, književnik. Dr. Vraber Maks, profesor; Večerin Rudolf, bivši preds. Prosv. društva; Vahen Damjan, književnik; dr. Vojska Karel, m. ur.; Vrhovec Ernest, tob. del.; dr. Vrančič Janko, dir. Pok. zav.; Verbic Pavel, prof.) Virant, preds. Dentistične zbornice; Vrhov-nlk Franc, tajnik Vodnikove družbe; Verk Karel, priv. ur.; dr. Valenčlč Vlado, podr. Hran. Ljublj. pokr.; Vadnjal Adolf, tajnik Pokr. uprave; Verbič Dušan, ind. uradnik; Veble Demetrij, bivši poslanec in odvetnik; Vrhovec Stanko, šol. upr.; Vrečar Fr., upravnik listov konzorcija »Jutra«; Virant Stanko, gl. urednik listov konzorcija »Jutra«; dr. Vrčon Branko, urednik »Jutra«; V«dic Ciril, ravn. Hran. kmečkih občin; dr. VVindischer Fran, preds. Nar. galerije; VVeibl Julij, načelnik skupine železarjev in kovinarjev; Wagner Rudolf, predstavnik bivše Zveze bojevnikov; ing. VVeinberger Friderik, v. d. načelnika maš. odd. žeL dir.; Zore Rudi, odvetn. pripravnik; Zupan David, tajnik Društva stan. najemnikov. Dr. Zupančič Rihard, univ. prof. in predsednik Združ. šolnikov; Zupan Miroslav, preds. Sind. stavbne ind.; Zebal Franc, b. poslanec; dr. Zdolšek Jože, odvetnik; J. Zemljič, preds. TBPD; Zemljič Jožko, pr. Pokr sind ind. nam. Žerjav Mihael, int. kapetan I. ki. v p.; Zivalič Franc, mizar; Žitnik Rudolf, obrtnik; dr. Zitko Stanislav, odvetnik; dr. Dominik Zvokelj, podpreds Hran. Ljubljanske pokrajine; ing. Zenko Josip. dir. cestne železnice. Žužek Franc, uradnik Borze dela: dr. Zirovnik Janko, preds. Odvetniške zbornice; Zilič Stanko, vodja MPZ; Znl-daršič Josip, preds. »Slov. čebelarskega društva«. Darujte za Zimsko pomoč! Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Puccinijevi ulici 9/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoči«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zimska pomoč« ček. rač. 16580. '*.- rr. V j Na sestanku, ki so se ga udeležili vsi moški naselbine, je vladalo mnenje, da se nam ni treba več bati, da gre le za eno samo tatvino ln da sta oba psa in nesrečni Harry Wright našla smrt samo zato, ker so se bili uprli tolovajem. Vendar pa so bili vsi mnenja, da moramo biti previdni; živina naj bo čez noč zaklenjena, biti moramo ob vsakem času pripravljeni na napad in tudi ponoči naj imamo vedno puške pri rokah. Tedaj pa je vstal Eli in povedal to, kar sem si potihem tudi jaz mislil. »Ako vidimo, da naša živina ni več varna, tedaj moramo skrbeti tudi za to, da se ji ne bo nič pripetilo. Saj zato smo tu! Ako se bomo začeli bojazljivo zaklepati, tedaj si kmalu ne bomo več upali pomoliti nosu skozi vrata. Rdečekožci vedo, da smo tu — naj torej tudi vedo, da ne trpimo šale!« »In kaj bi torej ukrenili vi, gospod Makers?« je spoštljivo vprašal nek glas. »Preiskati gozdove,« je odvrnil Eli. »Ponoči čuti in stražiti. Zima Je pred vrati; lahko bomo spali podnevi, kolikor bomo hoteli.« »Harry Wright je ponoči vstal. Mi smo ostali v svojih posteljah in nam je izginila živina^ on pa je izgubil življenje,« sem povedal V premislek. »Ako hočemo prijeti divjake, se moramo ravnati po kakem določenem načrtu in kar najbolj premišljeno.« »Prav, gospod 011enshaw. Napravite načrt; mi ga bomo izvršili,« je nekdo zaklical. Dejstvo, da so me zdaj vedno pogosteje klicali za »gospoda Ollens-bava«, mi je nalagalo večjo odgovornost: »gospod Ollenshavv« je moral vzeti nase in izpolniti dolžnost, ki bi se jim »Filip« ali tudi »gospod Filip« še lahko izognil. Zamislil sem se. V duhu sem že gledal Oeštevilne rdečekožce, kako švigajio sem pa tja po hribu in po gozdo-yih, videl sem našo majhno četico, kako v mraku brez načrta posamič strelja, naposled pa sem rekel: »Najboljši predlog, ki vam ga dam, je tale: nekaj časa naj ženske in otroci spet spijo v skup hiši. Vso živino moramo spraviti na nekaj posameznih prostore Štirje ali pet oboroženih moških naj straži vsak tak prostor. Tedaj bomo lahko priredili vsiljivcem nepričakovan sprejem. Vse to je ka> pak neprijetno in naporno, če pa ve kdo za kak boljši predlog, naj govori. Nastala je tišina. Naposled smo ugotovili, da ni boljšega predloga. Sklenili smo torej, da bomo stražili mojo hišo, mlin, mesto od Ožini in Carterjevo hišo, ki je stala na sredini naselbine in v nepo* sredni bližini skupne hiše. Živino in straže smo razdelili, kakor nam je bilo najbolje mogoče. Eli, Andy, Mike in jaz smo prevzeli stražo v moji hiši. Pikleje>4 in Cranejevi so z izjemo Matjaža in Mojzesa, ki sta bila dodeljena k mlinu, stražili pri Ožini. Jožef Steggles, Amo3 Beeton in Tim Dendy so se pridružili mladima Piklejevima pri mlinu. Ostali so stražili v hiši Izaka Carterja in torej tudi hišo, kjer so spale ženske in otroci. V nekem oziru je bilo to vojno stanje in kot tako kaj neprijetno. Konji so bili vedno prav tam, kjer jih ni nihče potreboval; krave smo molzli kar tam na licu mesta, tako da smo morali vlačiti polna vedra mleka skozi vso naselbino, kajti ženske in otroci so se zjutraj vračali vsak v svojo hišo. A nič se ni zgodilo. Dolgih štirinajst noči ni zapel noben petelin, ni zakrulila nobena svinja, noben pes zalajal — sovražnik se ni prikazal. 2e smo jeli verjeti, da so potujoči Indijanci — morda prav tisti, ki so bili ukradli Elijeve konje, — slučajno prišli mimo naše naselbine, ne da bi se nameravali tako kmalu vrniti. Morda nas bodo neljubi gostje počastili le z enim obiskom v letu. Morda bomo vae leto stražili in jih pričakovali. Splošen nered in pomanjkanje spanja nas je pomalem spravljalo v zlo voljo. Tudi ženske so postale čemerne in nekega dne je prišlo do hudega prepira med Mary Carterjevo in Keziah, ki je dolžila Mary, da je posnemala mleko, hoteč imeti smetano za svoje otroke. Ker so bile krave v mlinu, Keziah pa je stanovala na nasprotnem koncu naselbine pri Ož;ni, je prispelo mleko na svojem vsakdanjem obhodu najprej do Mary. Keziah je vreščala, da jo je bilo slišati po vsej naselbini in je Mary malone oči izpraskala PMULED VOJNIH O^GODAUV Na vsej vzhodni fronti se nadaljujejo sloviti obrambni boji Na zapadu Evrope pa je 5000 km dolgi trdnjavski pas pripravljen, da sprejme Angleže in Američane, ko bodo tvegali invazijo. Letalski napadi se nadaljujejo in Anglosasi dalje uničujejo nenadomestljive zgodovinske dragirt.ne j v Nemčiji, severni Franciji, Italiji, ob Jadianu ln v Bolgariji O stanju na boj ščih je podalo nemško vojno poročilo v torek 11. t. m. naslednjo sliko: S sovražnikovega mostišča severnovzhodno od Kerča se je pričel včeraj pričakovani sovjetski napad. Boji še trajajo. Naie letalstvo je poseglo vanje in je uničilo 2 sovražnikova izkrcevalna čolna. Mornar.ške obalne baterije so zažgale taborišča boljševiških čet na Tamanjskem polotoku. Južnozapadno od Dnjepropetrovska je sovražnik z več divizijami podprt s topništvom ln z bojnimi letali, napadel na ozki fronti. V hudih bojih je bil s protisunkl prestrežen. 55" sovražnikovih oklopnikov je bilo ob tej priložnosti sestreljenih. Severnozapadno od Kirovgrada so razbile naše čete ponovne boljševiške napade ter so s proti-sunkom zavzele več začasno izgubljenih krajev. Pri obrambi sovražnikovih napadov južno-vzhodno od Pogrebišča sta bila v ogorčenih borbah uničena dva sovjetska bataljona Južnozapadno od mesta so vrgle naše čete napredujoče sovražne bojne skupine nazaj kljub trdovratnemu odporu. V teh bojih je bilo na področju ene same pehotne divizije uničenih 31 sovjetskih oklopnikov ln 19 topov. Na področju zapadno od Berdlčeva so ostali brezuspešni slabši sovjetski napadi. Za Sarnl so bili tudi včeraj boji. Zapadno od Rečice so obdržali naši oddelki v težkih bojih po zajezitvi krajevnih vdorov svoje postojanke, čeprav je sovražnik napadel na široki fronti z nadmočnlmi silami. Na področju pri Vltebsku so se Izjalovili ponovni poizkusi boljševikov, da bi prebili fronto. Zbirališča sovražnika so bila razbita s strnjenim topniškim ognjem. Pri bojih na področju Kirovgrada se je posebno Odlikovala brandenburška 3. oklopna divizija pod Vodstvom generalnega majorja Bayerletna. V južni Italiji so bile tudi včeraj znova silovite borbe zapadno od Venafra. Vsi sovražnikovi napad so se izjalovili: deloma so b!ll razbiti v bojih iz bližine. Krajevni vdor pri Cervaru je bil zajezen. V srednjem In vzhodnem odseku bojišča Biso bili nlkaki pomembnejši boji. Nemška torpedna letala so ob večernem mraku 10. januarja napadla pred alžirsko obalo sovražno oskrbovalno spremljavo ter so zadela 5 ladij s ■kupno 32.000 tonami. Opažena je bila potopitev 1 prevozne ladje z 8.000 tonami. Uničenje nadaljnjih ladij je verjetna. O opoldanskih urah je 10. januarja m v noči na 11. januarja so izvršili britansko-severnoame-riški bombniki teroristične napade na sofijske mestne predele. Po dosedanj h vesteh sta nemška in bolgarska protiletalska obramba zbili 13 sovražnih letal, med njimi več štirimotorn.h bombnikov. Uničenje nadaljnjih 9 sovražnih letal je verjetno V preteki noči je preletelo nekaj posameznih britanskih motilnih letal zapadno in severno področje Reicha. * Dve značilni novici Iz Italije: grof Ciano, Mus-solinijev zet, je bil v trdnjavi v Veronl obsojen na smrt, ker je lani 25 julija z drugimi člani velikega fašističnega sveta glasoval za Badoglljevo izdajstvo. Z njim je obsojen tudi maršal De Bono ln več drugih pajdašev. — Istočasno pa je izdajalski kralj Viktor Emamiel podelil Stalinu svoje najvišje odlikovanje, red svete Anuncijate. Tako sta po pravilih tega reda postala Stalin in Viktor Emanuel — bratranca... Pač sorodstvo, kakršnega svet še ni videl! » Na Balkanu nadaljujejo nemški oddelki veliko čiščenje. Borbe s komunističnimi krdeli po gozdo-vh in gorah so vsepovsod uspešne. Mnogo komunistov je že padlo, mnogi pa izčrpani in prestra-danl iščejo prehoda k Nemcem Med padlimi, ranjenimi in ujetimi je tudi mnogo badoglijevlh Italijanov in nekaj angleških »odrešenikov«. D omače novice * Osnovanje samostojne monopolske uprave v Ljubljanski pokrajini. Prezident pokrajinske uprave je s posebno odredbo osnoval zaradi preskrbe prebivalstva Ljubljanske pokrajine s kuhinjsko in živalsko soljo ter z vžigalicami začasno Samostojno monopolno upravo Ljubljanske pokrajine. Veliko prodajo kuhinjske ln živinske soli ter vžigalic prevzame prehranjevalni zavod. * Preselitev Hrvatov Iz Spodnjega Štajerskega. Nemško-hrvatska komisija je objavila v Službenem listu za Štajersko objavo o preselitvi hrvatskih državljanov iz Maribora. Istočasno se bodo preselili tudi s Spodnjega Štajerskega, Koroškega ln Gorenjskega. * Ukinjena Izdaja dovolilnic. Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine je ukinil izdajo dovolilnic za prevoz poljskih pridelkov in drugih živil Iz pokrajine ali od drugod v Ljubljano. Prevoz semen bodo uredili kasneje. * Pretiskane poštne znamke. Sef pokrajinske uprave je odredil, naj da pokrajinska direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani v promet dosedanje poštne znamke pretiskane z grbom Ljubljanske pokrajine, to je z orlom Vojvodina Kranjske in napisom »Ljubljanska pokrajina — Prov,nz Laibach« ali »Provtnz Laibach — Ljubljanska pokrajina«. V prometu bodo frankovne, letalske in portovne znamke, razen tega dobrodelne znamke za zimsko pomoč, za sirote, za brezdomce m za Slovenski Rdeči križ. * Slovensha odda ja v tržaškem radiu. V ponedeljek 3. januarja je začel tržaški radio z rednimi slovenskimi oddajami, ki so vsak večer ob 18.15 na valu 225. Uvodna oddaja se je začela s slovensko narodno pesmijo. Govornik je nato obrazložil poslušalcem pomen slovenskih oddaj, prečital vojno poročilo in posvetil posebno pozornost Trstu in primorskim krajem. Spregovoril je nato poveljnik Slovenskih narodnih straž in očrtal naloge, ki čakajo Slovence na Primorskem v novih razmerah. * Razdeljevanje tobačnih izdelkov. Raclonlra-nje tobaka z uvedbo tobačnih nakaznic se bo izvedlo v Ljubljanski pokrajini tako, da bo vsak moški dobil dnevno 20 gramov, vsaka ženska pa 10 gramov tobačn h izdelkov. Računa se. da tehta vsaka cigareta 1 gr., cigara pa 5 gramov. Kadilci si smejo nabaviti cigarete in cigare največ za 6 dni v naprej. * Zaplemba imovine. Prezident pokrajinske uprave je s posebno odločbo zaplenil imovino upornikov dr. Bogdana Breclja, Viktorja Rep'ča, dr. Pavla Lunačka in Ivana Jermana. * Omejitev avtobusnih voženj v Gorici. Z novim letom so goriški avtobusi znatno znižali število dnevnih voženj. V št. Peter avtobus sploh ne bo vozil več, v Ločnik in Solkan pa samo trikrat dnevno tja in nazaj. * Kaznovani verlžnikl in navijaici. Zaradi kršitve protidraginjskih uredb je bito v Ljubljani kaznovanih v zadnjem mesecu 88 oseb na skupno denarno kazen 145.000 tir. Nekaj oseb je bilo prijavljenih tudi državnemu tožilstvu. * Število stanovanjskih odpovedi lanL Prt okrajnem sod šču v Ljubljani je bilo lani odpovedanih 739 stanovanj in obratnih lokalov. Odpovedi je bilo 44 več ko predlanskim. V večini primerov so bile podane zato, ker najemniki niso plačali najemnine za enega ali več mesecev. * Gibanje prebivalstva v Ljubljani. Po zaključnih podatkih devetih ljubljanskih župnij se je lani rod.lo v Ljubljani 986 otrok, umrlo pa 788 oseb. Prirastek je znašal 198 oseb. Poročilo se je 551 dvojic. Velika večina ljubljanskih otrok se je rodila v porodnišnici splošne bolnice. Iz knjig, ki jih vodi duhovni urad za splbšno bolnico, je razvidno, da se je lani rodilo v ženski bolnici 1218 otrok, 627 dečkov ln 519 deklic. Nezakonskih otrok se je rodilo 132. V bolnici je lani umrlo 810 ljudi, 385 mož in 425 žensk. Bilanca je torej zelo neugodna za ženske. V naslednjih štirinajstih dnevih je Kristina Beetonova začutila, da se je približal čas poroda njenega prvega otroka. Kristina ni bila več prav mlada in je imela dolgotrajne in težke bolečine. Prenesli so jo iz akupne hiše v njeno lastno stanovanje. Zdaj je stražil v mlinu Carter, da je lahko ostal Beeton pri svoji ženi. Mike je presedel mnogo ur po dnevu in po noči ob Kristinini postelji in ker jaz sam nisem težko delal na polju, sem stražil v svoji hiši tudi mesto Mikeja. Judita se je spočetka upirala, da bi spala v skupni hiši in tako sva pozno v noč posedala ob gorečem ognjišču, kjer je vedno vrela kava v loncu. Zdaj sem že dve noči prestražil in sem spal po dnevu, kolikor se je pač dalo. Spet je napočila noč. Ravnokar sem poslal Andyja v posteljo. Andy je prebudil Elija, ki je prihajal po stopnicah zehaje, pretegujoč svoje mogočne ude. Judita je šla spat in ogenj je pojemal. »Lepo noč imamo,« sem dejal, »nebo je polno zvezd.« »Mislim, da si prav povedal,« je menil Eli po dolgem molku. »Indijanci prihajajo le enkrat v letu tod mimo. Vse to straženje je nepotrebno.« Po njegovem glasu sem spoznal, da je prav tako sit tega ponoč-nega bedenja kakor jaz, in prav nič se ne bi čudil, ako bi odšel zjutraj v svojo hišo, da bi se ponoči pošteno naspal. Utrujen in nerazpoložen sem sedel v temi kraj njega in kakor že tolikokrat v takih urah, so se moje misli dramile. V svoji domišljiji sem videl Elija in Lindo ob njegovi strani. Odkar sem tiste noči spal z Judito, so dobivale podobe vedno določnejšo obliko in so postajale vedno bolj mučne. Tudi zdaj je napočil trenutek, ko nisem mogel več strpeli v Elijevi bližini. Naglo sem planil po konci ter se šepaje podal na svoj nočni obhod. Nisem mogel več sedeti poleg mirno dihajočega moža. Lahko 6em spoštoval, celo občudoval Elija Makersa, toda Lindinega moža nisem mogel trpeti. Zunaj v noči sem se ustavil, naslonil sem se na steno konjušnice in se zazrl v nebo. Neskončno je bilo število zvezd, mnoge so mirno svetile, druge so migetale in trepetale. Globoka tišina, mogočno nebo nad menoj me je pomirjalo. V°.aka posamezna teh majcenih lučk je bila prav tako del sveta kakor jaz ali kateri koli drugi človek Le nezaslišana človekova domišljavost ga navdaja z vero, da sonce greje Bjega, da so mesec in zvezde zato ustvarjene, da njemu razsvetljujejo noč. Moja lastna majhna usoda, moja prizadevanja, moja bojazen, moja ljubezen do L.nde mi le zaradi tega izpolnjujejo zavest, ker so moje misli in moja čustva tako močno omejena. Ako bi moj pogled lahko segel dalje, tedaj bi manj trpel. Koliko ljudi je že preživelo svoje življenje na svetu kot neljubljeni pohabljenci. Ne, ne smem sovražiti Elija, ki je le romar na poti med materinim naročjem in grobom prav tako, kakor jaz. Vzravnal sem se in sem pravkar hotel nazaj, da bi mirneje in razumneje stopil pred Elija, ko zaslišim z druge strani hiše divje hropenje svinj, šepaje sem stopil proti svinjakom in sem ob svitu zvezd ravno še zagledal tri temne postave, kako so odhitele, noseč vsaka po eno svinjo, oprtano kakor vreče na hrbtu. Ostale svinje so se gnetle proti odprtim vratom in ko sem baš pomeril s svojo puško ter sprožil, se mi je zaletela v noge svinja da sem se opotekel in ustrelil na slepo. Skoraj istočasno sem zaslišal drugi strel, ki ga je gotovo oddal Eli in zadnji Indijanec je s krikom omahnil, sv nja pa, ki jo je nosil, je pobegnila. Oba ostala vsiljivca sta izpustila svoje breme ter dolgih skokov poiskala zavetje pod drevjem. Hkratu se je tudi z drugih strani doline oglasilo pokanje. Eli se je s prstom na puškinem petelinu urno podal za beguncem, jaz pa sem šepal za njim. V gozdu je bila tema, toda nekje v grmovju sem zaslišal šum. Pok... Krik... nato sem dohitel Elija, ki se je bil spotaknil ob posekano drevo in je padel, ob njem pa je nepremično ležal Indijanec. Po pokanju vej je bilo razločiti, da je skušal zadnji begunec uteči. »Ušel je,« je besno zaklical Eli, ko se je trudoma pobral s tal. Skočil je čez tole deblo kakor lovski pes.« Obrnil se je in udaril s puškinim kopitom ležečega Indijanca po glavi. Oba Elijeva strela sta dosegla svoj cilj. Ko sva se vračala, sem smatral za svojo dolžnost, da mu povem: »Ena izmed svinj se mi je zaletela pod noge, ko sem sprožil, sicer bi imeli najbrže vse tri.« »Jutri bomo imeli dosti opravka, da spet dobimo živali nazaj,« se je glasil Elijev odgovor na mojo dokaj otročjo opombo. Ko sva prišla do hiše, naju je Andy že čakal na pragu, ves iz sebe od togote. »Kaj takega se lahko primeri samo meni,« je zabrundal. »Noč za nočjo sedim tu, trudeč se, da bi imel odprte oči, kadar pa se zares kaj zgodi, smrčim kakor jazbec « « Srce iz lecta V marsikateri obmejni vasi cvete tihotapstvo. Vsa vestnost graničarjev in financarjev nič ne pomaga. Strast do tihotapstva je ljudem prirojena ln le malokdo se ji postavi po robu. Tako je bilo tudi v Podgori. Vas je bila potisnjena v breg in precej raztresena. Gruntarjev je bilo malo, sicer pa so tam živeli le bajtarji, ki pa se ne hranijo z zrakom. Ti so tihotapili na debelo. Pa tudi gruntarski sinovi so si med tednom pri-služ.li s tihotapstvom nekaj kovancev, ki so jih potem ob nedeljah pretopili. Se celo oča župan so Sli včasih po steljo s konjem in volom, vračali pa so 6e samo z volom. Glavno skladišče in prodajalna tihotapskega blaga je bila pri stari Kočarjev! Meti, ki je s svojo hčerjo životarila v bajti na rebu vasi. Cele tovore saharina, vžigalnikov ln drugega podobnega blaga je pošiljala čez mejo k Matevžetu, ki ga je razpečaval dalje. Od financarjev ni nihče slutil o Meti nem delovanju in medtem ko so v vasi imeli skoraj vsak mesec preiskavo, so prišli ob taki priliki k Metki le na kozarček žganja, katerega takse tudi ni videla državna blagajna, če bi zvečer opazoval Metino bajto, bi se čudil velikemu Številu vasovalcev, ki 00 odhajal! s težkimi nahrbtniki v strmino. Pa tudi vasovalca v pravem pomenu besede bi lahko videl. Metina Micka je bila kaj zal deklič ln se je zanjo potegovalo precej fantov. Ona pa je odpirala okence samo Seianovemu Janezu. In Se tega ni bilo treba, odkar ga je Meta zalotila pod oknom in ga povabila v h'So. Nu, in nocoj je sedel kakor že večkrat v Me-tini bajti in pomagal ženskama tolči orehe za bližnje praznike. Zunaj je ležala precej debela sne-tena odeja. Tihotapci sedaj niso bili vezani na pot ln so a smučmi pohajali čez mejo na najrazličnejših kraj.h. Tudi nocoj so že odSli, ko se je •tara Meta spomnila, da je poslala premalo saharina tja čez. »Janez, ali bi hotel Se ti nekaj nesti k Matevžetu? Onim sem pozabila dati in dobro ti pla-Cam, če poneseS za njimi,« je dejala Meta in Janeza proseče pogledala. »Kar pripravite, mati! Jaz pa stopim medtem po smuči,« je odgovoril Janez in dvignil svoje kosti. Stara Meta Je odrinila posteljo ta odprla velika trata v podu. S.Jadovnica saharina v Škatlicah «e je pokazala. Največ je bilo onega v tabletah, poleg njega pa Se v kroglicah in kristal'h. Ko je Janez prislonil svoje smuči zunaj h:še in otrkal na klanici sneg s čevljev, Je imela tudi Meta vse pripravljeno. Janez je pograbil oprtn'k in ga vrgel čez rame. Na gumb si je pripel žepno svetilko. Stopil je k Micki in ji stisnil roko. »Srečno, Janez,« mu je rekla na glas, zraven pa še šepnila: »Zunaj me počakaj!« P"—"—^BnnT—iiir—1m1111—ci—11 minili imuuimi »Čim dalje moreS, pojdi po cesti, da te ne bodo sledili, če te zasačijo,« mu je naročala Meta. »Brez skrbi, mati!« Je Janez odgovoril že pri vratih in si natikal rokavice. Zunaj je počakal Micko. Prišla je z majhnim zavitkom, katerega je dala Janezu in mu naročila, naj ga Izroči Matevžetovemu Tinetu. »Kar v oprtnik ga potisni,« ji je svetoval Janez in še enkrat stisnil roko. . Potem je vzel smuči in odžvižgal v vas. Pod nogami je Škripalo. Paziti je moral, da mu ni zmanjkalo tal. Na koncu vasi je pripel smuči, ki jih je prej ovil z vrvjo, da b! mu v strmini ne drselo nazaj. Polhovko je potisnil globoko na ušesa in se začel vzpenjati. Pot se je strahovito vlekla. Janeza so obhajale najrazličnejše misli. Ni mu Slo v glavo, kaj bi mogla Micka poslati T ne tu. Medtem je dospel do vrha. Smuči je sprostil vrvi in posvetil na pot pred seboj. »Stoj, sicer streljam,« je zavpil nekaj sto korakov od njega oddaljeni financar. »Le kako morem biti tako neumen, da na tako nevarnem kraju prižigam luč,« si je mislil Janez. Pa mu je šinila v glavo pametna misel. Zasadil je eno palico v sneg, nataknil nanjo prižgano svetilko ln se z drugo odrin'l po strmini navzdol. Ko se je financar približal svetilki je bil Janez že v dolini na shojeni cesti. Zavil pa je — namesto k Matevžetu — k stricu, kjer je uteSil svojo radovednost. Vsa dobra volja, ki mu jo je prinesel srečni beg pred financarjem, ga je minila, ko je odprl zavitek in v nJem naSel krva-vordeče srce iz lecta. Na njem je" bil pritrjen listek s stihom: »Bodi biser ali kamen, jaz te ljubim, pa je amen!« Celo je nabral v gube, ko Je zagledal še drobno pisemce. Vse Je zavil kakor je bilo in se odpravil k Matevžetu. Za čuda je hitro opravil. Tine je zavitek vesel sprejel, a ko je prebral pisemce, je j tudi njega dobra volja minila. Janez se ni upal j l- t'»to noč domov. Prespal ali, bolje rečeno, pre- 1 bedel, je pri stricu. Vso noč so ga morile ljubosumne misli. Tudi če je hotel misliti na druge stvari, so se mu misli same vračale na Micko. Očital s! je neumnost, da ji ni povedal, da Jo ima rad. . »Saj bi morala sama vedeti in prav za prav do i danes še nikoli n:sem čutil do nje tako velike ljubezni. No, če me ne mara, pa ne! Za njo ne bom silil,« Je modroval sam pr'. sebi. Drugi dan je bila sreda. Vrnil se je domov, a zvečer je namesto k Micki krenil v krčmo. V i dobro voljo ga je pripravil financar, ki mu je j pripovedoval, kako ga je neznan tihotapec uka- ! nil. Kljub svojemu sklepu, da se za Micko niti j zmenil ne bo več, so mu misli vsaj vsakih pet j minut ušle k njej. Ce bi vedel, s kako skrbjo ga je pričakovala, bi gotovo takoj pohtel k njej. Ko je videla, da se je srečno vrnil in da ga ni k njej, se ji je čudno zdelo. Vandar pa je bila toliko trmasta, da se nI potrudila do njega. Na srce Iz lecta niti pomislila ni. Prišla je nedelja. Janez in Micka sta hodila navadno k zgodnji maši. Tisto nedeljo se nista hotela srečati in sta se zato oba odpravila k pozni. Sredi pota k fari sta se seSla. Pozdrav je bil kaj hladen. Micki pa srce m dalo miru. Z žalostnim giasom je vprašala: »Zakaj pa nič k nam ne prideš, Janez?« »Nočem biti za peto kolo, če pride oni. ki mu srca in pisma pošiljaš,« je zaničljivo odvrnil. Tedaj se je Micki posvetilo. »O, ti Sema!« Je vzkliknila »Tisto srce mi je poslal Tine, pa sem mu ga vrnila in mu v pismu razložila, da ga ne morem sprejeti, ker Imam že drugega rada.« Janez, ki ni dvomil, da Je on tisti, se je čudil, da ni že prej tega pogruntal. Naenkrat sta bila pred cerkvijo. Preden sta vstopila, sta se domenila za skupno pot domov. Po maši je Janez stopil h kramarju, ki je bil prislonil svojo stojn'co na pokopališki zid. Janez ni izbiral pastirce, za Jaslice kakor drufri, ampak Je ogledoval srca z lecta. »Le glej, da ga tako ne polomiš kakor jaz. Brati ne znam pa sem izb'ral kar na oko in moja Lenčka je dobila srce s stihom: Kar hudič ne zmore pa baba premore! Nu, pa se Je dala potolažiti, ko sem ji vso reč razlož.l,« je Janeza opominjal Kocmanov Miha. »Brez skrbi,« mu je odgovoril Janez m izoral veliko srce. Stih je bil isti kakor na Tinetovem, a bilo je večje in Se ogledalce je imelo. Skrbno ga je zavil in vtakn'1 v žep. Na robu gozda, ki leži med faro in domačo vasjo, je Janez počakal Micko. Ko je prišla, ji Je dal srce in smehljaje se vprašal. »Nu, ali boš tudi tega vrnila?« »Ne! še svoje t! dam zanj,« je odgovorila Micka in pustila, da ji je pritisnil na ustne vroč poljub. Lojze Bi-^uik. TEKMA Gospodična: »Toliko originalnih tekem se vrši po svetu. Zakaj naj bi se enkrat ne vršila tudi tekma najkrajših kril!« Gospod: »O, to bi iz moralnih ozlrov zabranlli.c Gospodična: »Zakaj?« Gospod: »Ker bi se večina žensk udeležila tekme sploh brez kril.« ENAKE TEŽAVE žena (jezna možu, ki je prišel zjutraj domov): »Ah, vso noč nisem zatisnila oči.« Mož: »Kaj misliš, da sem jaz spal?« V BOLEČINAH JE RAZLIKA Otožnik je svojega porednega sinka pošteno nasekal po zadnjem delu telesa. Ko je sinko strašno jokal, ga je oče ogovarjal: »Tudi mene strašno boli, ko te moram kaznovati.« Sinko: »A tebe, ne boli na istem mestu.« Zjutraj smo si pobliže ogledali Indijanca, ki je mrtev ležal na dvorišču- Pogled nanj je bil v resnici žalosten — tako suh in umazan je bil. Dolgi črni lasje so mu bili skozi in skozi premočeni s krvjo, kajti Elijev strel mu je zdrobil zadnji del glave. Ko pa smo ga obrnili ,je ležal na njegovem rumenem, upadlem obrazu tak izraz zadovoljstva, da sem bil ginjen. Tudi on je bil človek, ki se je gotovo na svoj način radoval življenja. Najbrže nekje žaluje za njim neka ženska, majhni otročički zaman kličejo svojega očeta. Tedaj sem se spomnil Harryja VVrighta, ki so ga tako strahotno zaklali. Čudno — v tej razsežni deželi je bilo dovolj prostora za vse nas, pa vendarle ljudje niso mogli v miru živeti med seboj. Res je, da smo jim odvzeli njihovo zemljo, sem razglabljal, pa saj je ne potrebujejo sami toliko. Naposled so Indijanci živeli tudi takrat, ko še nismo prišli mi z našimi svinjami semkaj. Toda njegova bedna postava, mir, ki mu je bil razlit po obrazu in pa dejstvo, da je bil oborožen le z nožem, vse to ml je seglo v srce. Poskrbel sem, da je bil prav tako pristojno pokopan kakor oni, ki ga je bil Eli ustrelil v gozdu. Oni drugi je bil videti seveda še mnogo bolj strašen. Pomislil sem, da se tudi Indijanci tako zelo razlikujejo med seboj kakor mi belo-kožcl Nam so oni kratkomalo Indijanci, med seboj pa jih ločijo prav tako številne posebnosti kakor nas bele ... Ostali streli, ki smo jih bili slišali, so prihajali od mlina Niti eden ni zadel cilja, vendar je Carterjev Izak dohitel enega izmed sovražnikov, da ga je lahko udaril s sekiro; kajpak je tudi sam dobil r nožem v vrat. Timu Dendyju se je posrečilo, da je po trdem boju premagal enega izmed Indijancev, ki je bil po Timovih besedah »spolzek kakor jegulja«. Vsepovsod so nas Indijanci prekašali po Številu, vendar jim to ni dosti koristilo. Spoznali smo, da je šlo rdečekožcem le za rop, ne pa za sirokopotezen napad. Menili smo, da jih bo dejstvo, da niso dobili plena in da so imeli štiri mrtve, odvrnilo od nadaljnjih napadov. In res je bilo videti, da se nismo zmotili, kajti dolgo jih ni bilo več na spregled. V noči, ko so se pojavili Indijanci, je Kristina rodila svojega otroka. »Nič čudnega, da ga spričo tolikšnega streljanja na vse strani ni mogla več nos:ti pod srcem. Sicer pa je krepak dečko,« je izjavil Mike, ko je v nagHci pil svojo kavo, preden je odhitel v mlin, da bi pogledal Carterjevo rano na vratu. Jaz pa sem se z Elijevo in Andyjevo pomočjo lotil lova na svinje. Ako jih še danes ne spravim nazaj, bodo živali, iščoč želoda, gotovo zašle globoko v gozd, da jih ne bomo mogli več najti. Seveda nismo šli brez pušk. Odkar je Harry našel tako smrt, ni v Zionu nobsn moški več obdeloval polja brez puške, obešene čez rame. Zares — puška in plug sta simbola izseljencev v Novem svetu. Ako bodo kdaj zrasle tod zidane hiše in ceste in mesta, kakor jih poznamo v stari domovini, bo to edinole po zaslugi teh dveh: pluga in puške... Najprej smo skušali poiskati razkropljene svinje. Se danes bi našel tisti kraj, kjer sem padel v največjo izkušnjavo vsega svojega življenja Ravnokar sem zmotil nekaj svinj, ki so hrustale noebi-čajno poslastico, ko sem iz globine gozda zaslišal strel. Tako nenavadno je zmotil jutranjo tišino, da mi je srce hitreje zatripalo. Nato sem razločil glasen krik. Hitro, kar se je dalo, sem odšepal proti kraju, odkoder se je razlegel strel in ko sem zaslišal nov krik, sem se še bolj podvizal. Zaplel sem se bil v neki grm, se z enim skokom pognal iz njega, pri tem pa sem omahnil proti debelemu drevesu. S kletvijo sem stopil okoli mogočnega drevesa, nenadnoma pa zagledam Elija, na smrt bledega, kako je dvigal kopito puške kanor kij. Tik njega je stal ogromen medved. Eli je streljal na žival, a jo je le ranil in jo razkačil. Očitno ni imel več časa, da bi znova napolnil puško. Medved, ki se je bil postavil na zadnje šape, je bil večji od Elija, tako da ga ta ni mogel napasti z odločilnim udarcem. Videl sem, kako so se medvedove oči premeteno svetile, videl sem njegove ostre kremplje, kako so mu moleli iz prednjih šap, podobni ostrim nožem. Pravijo, da vidi utopljenec v zadnji sekundi, preden ga zagrne voda, vse svoje življenje pred seboj. Ne vem, ali je to res, vem pa, da sem v tisti sekundi, ko sta se Eli in medved merila, jasno videl pred seboj dve poti: lahko bi ustrelil; tedaj se bo Eli vrnil k Lindi. Lahko bi se odplazil stran, dočim bi medved raztrgal ali zadušil svojo žrtev; tedaj bi bila Linda nekaj tednov kasneje moja. Nihče ne bi obsojal zapuščene vdove, da je sklenila novo zakonsko zvezo. Linda bi mi ležala v naročju; smel bi jo ljubiti in skrbeti zanjo... Vedel sem, da me je ljubila. Da, bila bi moja.. Ljubil sem Lindo bolj kakor vse na svetu ln ker sem jo ljubil, sem dvignil puško, ostro pomeril med obe svetlikajoči se medvedovi Kako se živila najbolje ohranijo Ženski vestnik Pozimi na našem vrtu Marsikdo misli, da pozimi na vrtu ni dela. To je velika zmota. Pa še koliko ga je! Samo poznati ga moramo in dobro voljo moramo Imeti, da ga opravimo. Kadar je kopno, prekopavajmo zemljišče na globoko (rigolajmo) in obenem gnojimo. Kjer rigolanje nI potrebno, samo globoko štlhajmo in pustimo preštihano zemljišče v grudah, da more čim globlje zalestl vanj vlaga in da ga more zmrzal predelati, razdrobiti in razkrojiti. To velja posebno za ilovnato zemljo. Mnogokrat Je pa vrt v tem času pod snegom, ali pa je zemlja tako zmrznjena, da je nI moči obdelovati. V tem primeru pač dovažajmo gnoj, razvažajmo gnojnico, trosimo žlindro in kalijevo sol ali kajnit ln pre-metajmo kompost. Delo je pa tudi pod streho. Pripraviti je treba okna in vse drugo za tople grede, popravljati orodje, večkrat pregledati zimske zaloge zelenjadi v shrambi, ob lepem vremenu je treba prezimovališča zrač!tl. Odbrati moramo rani krompir in ga dati kaliti. Sedaj je tudi najugodnejši čas za naročevanje semen in rastlin, za prebiranje vrtnarskih knjig in drugih strokovnih spisov in za izdelavo obdelovalnega načrta za drugo leto. Preden naročite semena, poglejte zalogo, ki ste jo zbrali doma in pa ostanek od prejšnjega leta! Mnogo semen je kalivih po več let. Kdor semenu ne zaupa, naj napravi kaltlnl poizkus. Sto zrn naj dene med vlažen pivni papir na toplo. V določenem času bodo zrna začela kaliti. Po številu kaiečih zrn boš dognal, koliko odstotno kallvost ima dotično seme. Tidor ima na vrtu sadno drevje, naj reže sedaj cepiče, snaži sadno drevje, išče in sežiga gose-ničja gnezda, gnoji z gnojnico ln naroča sadno drevje za pomladno saditev. Za kuhinjo Ohrovtova solata. Manjše, po možnosti trde bele ohrovtove glavice prerežem po storžiču nlz-dol na štiri dele ter jih skuham v slanem kropu Ko so mehke, jih previdno poberem na krožnik in odcedim. V skodelici zmešam olje, kis, poper in žličko gorčice ter s tem oblijem ohlajeni ohrovt. Zeljnati hlebčki. Zeljenato glavo zrežem na drobne rezance in nasolim. V kožici segrejem maščobo. Najbolje je seveda, če imaš 10 dkg prekajene drobno zrezane slanine ,ki jI pridaš žlico čebule, vložiš v zelje in daš zraven nekoliko kumine ln dušiš na tesnem do mehkega. Po potrebi zalivaš prav po malem z juho ali s kro, Hlad in vročina sta zelo važna v vprašanju naše prehrane. Saj val vemo, da vročina uničuje živila, hlad pa jih vzdržuje. Vendar tudi preveč mraza škoduje. Vprašanje temperature v prehrani zasluži torej veliko pozornost, še zlasti v vojnem času. Na delu so odlični, izkušeni strokovnjaki. V Nemčiji se peča z vprašanji hlajenja živil več inženirjev. TI inženirji so se na sestanku v Pragi porazgovorili o dosedanjih uspehih ln smernicah za bodoče delo. Obravnavali so v prvi vrsti vprašanje hlajenja ln vskladlščenja, krompirja ln sadja. Vsi vemo, da se tako krompir kakor tudi sadje rado pokvari, da začne gniti, zlasti če nismo dovolj pazili na to. kam smo ga spravili, odnosno, če nimo dovolj poskrbeli, da bi bilo hranjeno tako, da bi bil« čim manjša nevarnost, da nam zgnljejo. V Nemčiji Imajo za hlajenje ln shranjevanje živil poseben državni zavod in ta je napravil v zadnjih letih več zanimivih poskusov s krompirjem. Namen teh poskusov je primerjati pri različnem načinu spravljanja krompirja Izgube, ki nastanejo z gnitjem in klitjem, da se ugotove posledice hlajenja z namenom, ohraniti krompir tja do maja in junija svež in okusen kakor je bil jeseni, ko smo ga Izkopali lz zemlje. Preizkusili so glavne vrste nemškega krompirja in ugoto- pom. Ko se zmehča in je gosto, odstaviš ln primešaš 10 do 15 dkg zmletega mesa. (Najboljša je kajpada zmleta gnjat ali druga prašičevlna.) Nadalje primešaš prav toliko ribanega kruha, da lahko oblikuješ male hlebčke. Te povaljaš v moki ln ocvreš na masti. Dobra špinačna juha. 3 do 4 perišča špinače skuham na tesnem v slanem kropu. Odcedim jo in pretlačim. V kožici segrejem maščobo — po možnosti kepico presnega masla — in naredim z žlico moke svetlo prežganje, denem notri pre-tlačeno špinačo .zalijem s kropom ali, če imam, tudi z malo goveje juhe ter pustim še dalje počasi vreti. Posebej dušim v kozlcl z nekoliko maščobe do mehkega en drobno zrezan korenček, eno kolerabico in pol zčlene. Preden dam na mizo, vložim v juho še te prikuhe. Drobni nasveti Časopisnega papirja v kuhinji nikdar ni dovolj. Namesto krp ga prav povsod lahko uporabljaš in po uporabi vržeš na ogenj, ali v kepe stisnjenega denaš v zaboj za kurivo ter ga imaš pri roki za podkuritev. Znano je, da se šipe lepo oanažijo s časopisnim papirjem, enako steklenice, v katere daš nadrobno narezani papir, do-liješ malo mlačne vode in posodo obračaš in treseš. Robove štedilnika drgni s kepo papirja, čez smirkov papir položi zvit papir in dvigni četzenj smirkovuoo. Pri takem ravnanju roke vili, da je klitje mogoče predvsem preprečiti, če shranimo krompir v kleti, kjer imamo stalno temperaturo okrog 4° c. Celotne izgube na krompirju so bile velike, ker je znašala temperatura v kleteh vedno najmanj 7°, od marca dalje pa nad 10o C. Tako je namreč s krompirjem, če ga spravljamo v navadne kleti, kjer prepuščamo temperaturo naravi, da jo regulira sama. Drugače je pa seveda, če poskrbimo, da je v kleti stalna temperatura okrog 4(l C. Kar velja za krompir, velja v splošnem tudi za jabolka. Pri jabolkih je temperatura kleti ali shrambe še posebno važna. Temperatura 2—3° O je za Jabolka ugodnejša nego 0.5 do 1°, kajti prt tej temperaturi postanejo Jabolka znatno boljša, razen tega se pa zmanjša nevarnost, da bi začela gnlti, odnosno, da bi postala prhka. Preiskave so pa pokazale, da nekatere vrste sploh niso primerne za shranjevanje, tako zlate permene, renete, ontarike ln še nekatere druge. Najbolj nevarna za jabolka Je notranja bolezen, ki se pojavi, ne da bi jo opazili. Ce se hočemo boriti proti nji, je treba poedina jabolka od časa do časa prerezati. Važno Je tudi, da je v nekaterih vrstah jabolk precej vitamina C, ki se ohrani bolj, če Imamo jabolka shranjena v kleti pri temperaturi 2 do 3°, kakor če na temperaturo sploh ne pazimo. ostanejo čiste. Z ovlaženim papirjem lepo očistiš prav vsako posodo, posebno vedra, ki jih rabiš za vlivanje pomivalne vode, ali kurivo. Ako rabiš časopisni papir, si prihraniš krpe in njih pranje. Odpadke zelenjave tesno zavij v papir in položi v štedilnik, kjer počasi vse skupaj izgoreva. Iznajdljiva gospodinja lahko pri svojem gospodinjstvu povsod rabi papir. Premogov prah poškropi z vodo in ga nasuj na papir, stisni v kepe in porabi za kurivo, ko Jfl žerjavica že razgorela. Kepe položi ob strani. Voda za madeže v moški ln temni ženski obleki. Zavri en liter vode ter jo ohladi in zlij v večjo steklenico, dodaj 15 g nakrhljanega (po možnosti venecljanskega) mila ln segrej tekočino v vroči vodi. Pretresi večkrat steklenico, da se milo popolnoma raztopi. Potem dodaj še 20 g klsovega etra in 10 g salmljakovega cveta. Pretresi dobro vse skupaj, prelij v majhne temno steklenice ln Jih dobro zamašene shrani. Madež po maščobi odstranimo a salmiJakom, ki ga razredčimo v vodi v razmerju 10 delov vode in 1 del salmijaka. Ce ne gre, napravimo močnejšo mešanico. šipe, posebno jako umazane, zbrišemo najprej z vlažnim časopisnim papirjem ln jih potem umijemo z mehko ln vlažno krpo. Najlepše jih umijemo, ako prllljemo vodi nekaj kapljic gorilnega špirita. Ko Je steklo čisto ga zbrišemo s suho krpo, ki pa ne sme puščati vlaken. očesi. Kri, ki je brizgnila, mi je oškropila čelo. Nikdar ni mogla blagoslovljena voda tako docela očistiti kakega grešnika, kakor je oprala ta kri mene. Brez krivde hočem stopiti pred te, Linda... Eli si je obrisal potno čelo. Trepetal je kakor list v vetru. »Bog bodi zahvaljen, da se ti tokrat ni zaletela kaka svinja pod noge, Filip. Poleg Vsemogočnega se moram zahvaliti tudi tebi.« »Vprašam se le,« sem dejal, trudeč se, da bi bil miren, »kaj bi storil Vsemogočni, da nisem bil prišel ob pravem času.« In skušal sem se nasmehniti. »Filip,« je resnobno dejal Eli, med tem ko si je znova obrisal potno čelo, »včasih te res ne razumem. Kako le moreš tako govoriti!« Molčal sem ... Naslednji večji dogodek v našem življenju je bila vrnitev Ealfa Whistlerja. Prinesel je vse, kar smo mu bili naročili. Prinesel je sol in igle in smodnik in svinec. Privedel mi je kobilo Bluey, ki mi je postala tako draga. Prinesel je semenja za Lindin vrt. Toda vrnil se je sam in bilo je takole: Simon se je v Beadlesovi krčmi napil, do mrtvega se je napil po tako dolgotrajni vzdržnosti. V pijanosti se je bil zapletel v prepir, iz Ralfovega nekoliko zmedenega poročila ni bilo docela jasno, kako je do tega prepira prišlo. Naj bo kakor koli že, prišlo je do pretepa, nek moški je padel, pri padcu se je tako nesrečno udaril ob rob kamina, da so mrtvega odnesli iz pivnice. Tujca in cigana Simona so obdolžili, da je kriv njegove smrti in le z največjo zvijačo se je Ralfu posrečilo, da ga ni napadla straža. Brata sta v največji naglici pohitela v pristanišče in Ralf je dal kapitanu neke ladje polovico svojega izkupička za kože, da je vzel Simona na ladjo in ga spravil na varno. Ralf se je vrnil v torek. V soboto pa se je že raznesla naslednja novica: Ko je Phineas Pikle sedel zvečer za mizo in poredal domačim, da se je vrnil Ralf brez Simona, je Mahitabel omedlela. V soboto si je vsa naselbina šepetaje pripovedovala, da je Mahitabel v pričakovanju. Tudi do mene so prišle te govorice, a sem jih smatral za navaden klepet. Te sobote Mahitabel ni prišla k službi božji, ki se je vršila v skupni hiši in ki se je je udeležilo vse, kar je imelo noge. Gospod Thomas je dolgo in z očitnim užitkom molil za »našo mlado sestro, ki se je hudo pregrešila, pregrešila z grehom, ki ga Vsemogočni kaznuje na duši nerojenega.« Nestrpno sem čakal, da je bila maša končana, nato sem pohitel ven. Videl sem Ralf a pred hišo in pohitel sem k njemu. »Je res, da pričakuje Mahitabel otroka?« sem brez ovinkov vprašal. Cigan je prikimal. »Kje je dekle?« sem hotel vedeti. »Gospa Pikle jeva je pognala delkle od svoje hiše. Zaklenili 90 Jo v mlin.« »Kdaj ?« »Že sinoči. Sam sem bil priča temu.« »Bedak si, Ralf,« sem ga udaril. »Pričakoval bi, da boš bolj par meten in dostojen! Nezaslišano... pustiti revo samo tam na tistem strašnem kraju!...« »Ponudil sem ji, da jo poročim mesto svojega brata, gospod, Več pač ne morem storiti. Tudi nisem mogel vso noč ostati pri njej in jo spravljati s tem na še slabši glas, kaj ne?« »Moral bi priti taikoj k meni in mi to povedati! Pa toliko možgan seveda nimaš v glavi. »Stoj tu ln se ne gani!« sem ogorčeno dej« in šel. Poklical sem Elija, ki se je pravkar pogovarjal z gospodom Tho masom. Prišla je tudi Linda in se pozdravila z menoj, toda tistega sobotnega jutra me niti njen nasmeh ni mogel spraviti v boljSo voljo. »Eli,« sem začel, »aili veš, kje se nahaja Piklejeva Mahitabel? Ali veš, da so jo starši spodili z doma?« In Eli, ki je bil tako obziren, ko so morali konji na poti v Zlon vleči težak voz v breg, je sedaj, ko je šlo za človeka, brezčutno strogo dejal: »Da, vem. Prav so Imeli. Tudi jaz ne bi trpel pod svojo streho vlačuge.« »Mahitabel ni vlačuga, Eli,« sem mu vneto ugovarjal. »Mahitabel je ubogo, neizkušeno dekle, ki je imela rada fanta, katerega pa njeni starši niso marali. Ne sme ostati sama v zapuščenem mlinu!« (Nadaljevanj«) - ■ tf • po svetu Sestradane otroke kupujejo »Najbolj brezčutni ln surovi ljudje v današnji Aziji so oni lopovi, ki izrabljajo lakoto v Ben-galiji, da pospešujejo svojo podtalno trgovino z otroki,« piše angleški tednik »New Tribune«. 100 otrok, ki so zaradi lakote in pomanjkanja postali pravi okostnjaki, je bilo v zadnjem času Od teh lopovov kupljenih za cene, ki deloma niso presegale več ko 9 šilingov (55 lir). Vse te otroke, ki jih trgovci s sužnji pobirajo po cestah v Kal-kuti, čaka ena od dveh strahovitih usod: nekatere prodajo z ogromnimi dobički zločinskim beračem, ki jih drugim poklicnim beračem dalje Izposojujejo. Mnogim zločincem se izplača, da držijo otroke lačne in to baš toliko, da jim ne umrejo od gladu. Kolikor strahotnejši izgledajo ln čim glasneje jočejo, toliko bolj so v njih očeh primerni za beračenje. Druge otroke, ln to predvsem starejše dekleta, prodajo v javne hiše, iz katerih se ponavadi sploh nikoli vefi ne vrnejo. Ti trgovci s sužnji so posebno pridno na delu v Kalkuti in v podeželskih okrajih Bengalije, kjer vlada lakota. Vsak večer se približujejo te zveri v človeški podobi telesno ln duševno oslabelim materam in poizkušajo le-te s priliznjenimi besedami pregovoriti, da jim predajo njih otroke. Kajti, tako pravijo, vse bo poskrbljeno za otroke, ki bodo dobro hranjeni in oblečeni ter končno poslani na delo. Zategadelj stradajoči stariši rad! prepuščajo svoje otroke, ker so prepričani, da jim bo šlo tam bolje, v resnici pa jih s tem izročajo samo trgovcem s sužnji. Usoda francoskega terorista Francoski l!st »Grand Echo« je objavil pretresljivo poročilo o usodi nekega severofrancoskega terorista, ki je bil v službi angleškega stotnika Michela. Angleški stotnik Michel je prišel v začetku leta 1943. v Severno Francijo in prevzel vodstvo terorističnih skupin na tem področju. Več mesecev ga je skrival neki Emanuel Lemercier, ki Je b'.l pač njegov najboljši prijatelj in pomagač. »Odnošaji med obema,« tako piše »Grand Echo«, »so bili tako prisrčni, da je stotnik Michel prevzel celo botrstvo nad Lemerclerovim otrokom. Vendar pa se mora vedeti, da častniku angleške vohunske službe n'.č ne pomenita prijateljstvo in hvaležnost, kajti v minulem oktobru Je Lemercier nenadoma izginil. Njegova žena, ki je bila globoko vznemirjena, je ponovno vpraSala Michela, ali kaj v4 o njenem možu. Ta pa je vedno znova zagotavljal, da je poslal Lemereiera rad! gotove naloge v Anglijo. Resnica je bila popolnoma drugačna. Dejstvo Je vsekakor, da ga Je Michel spravil v neko samotno hišo blizu Arrasa ln ga tam hladnokrvno ubil. Dva sodelavca angleškega častnika, ki sta b'la zdal aretirana, sta vrgla truplo v 30 m globok vodnjak. Sest tednov pozneje je bilo močno Iznakaženo truplo najdeno. Kot vzrok smrti so zdravniki ugotovili strel, izprožen iz največje bližine v hrbet. x Izumitelj lorpednega letala. V Berlinu je umrl v sedanji vojni v sedemdesetem letu svojega življenja Franc Schneider, mož, ki je vse svoje življenjsko delo posvetil napredku nemškega letalstva. Rodil se je sicer v Švici, toda že v mladih letih se je preselil v Nemčijo, kjer se je dal naturalizirati. Svoje prve izume je dovršil Schneider v sodelovanju s francoskim letalcem Nieupor-tom. Tega pa je 1. 1911. pri manevrih doletela smrt. Kmalu nato Je prejel poziv od Deutsche Luftverkehrgesellschaft v Johannistalu in ker se mu je odzval, je bil imenovan za glavnega konstruktorja družbe. Zgradil je najprej dvokrovno letalo, ki je pri vseh tekmah dobilo prvo nagrado. To je bilo v letih 1911. do 1914. Ta konstrukcija Je dob'la v letalskih krogih naziv »kamela« in »irer zaradi tega. ker je imela ob strani trupa nameščene posode za bencin. Toda svetovno slavo si je pridobil Schneider šele z izgraditvijo strojnice v letalo. Strojnica, ki strelja skozi vrteči se propeler, je njegov izum. Leto dni po tem izumu Je Schneiderju uspela nova konstrukcija: vrteči se strojniški stolp, k! je še danes v rabi na bojnih letalih. Manj kakor to pa je znano, da je b'l Schneider prvi, ki je izumil torpedno letalo, že v svetovni vojni se je iz takšnih letal posrečilo torppdlrati trgovinske ladje. Vendar se ta iznajdba proti volnim ladjam ni obnesla, ker so Jo premalo preizkusili in uporabljal!. Pokojni S"hneid»r ie b!l mož, ki 1e delal brez odmora. Mod r^psrove "zume spada enokrovno letalo s sihronizirano strojnico in oklopnim stolpom za Žalostno lice ameriške mstraiasls. Iz VVashingtona, glavnega mesta Severne Amerike, poročajo: Washington je veljal nekoč za lepo mesto, v vojnih razmerah pa propada na duši ln telesu, piše ameriški list »American Mer-cury«. Za pročelji veličastnih palač, v katerih so imeli govore o načrtih za nov svet, se skriva, kakor je ugotovil preiskovalni odbor ameriškega kongresa, žalostno dejstvo, da 50% prebivalstva živi v težkih razmerah. Poldorasla mladina je zaradi zločinskega udejstvovanja postala velika zadeva. Spolne bolezni so postale v Washingtonu vsakodnevna zadeva, število teh bolezni je v prvih treh mesecih preteklega leta prekosilo število v isti dobi predlanskega leta kar trikratno. Podgane, ki širijo tifus, se plazijo po najboljših hišah, med tem ko veliko število doseljencev prinaša jetiko v prenatrpane predele VVashingtona. Mesto postaja polagoma, ker ne odnašajo smeti in blata, zamazano. Podobno je rodbini, ki čisti samo sobo, kuhinjo pa pusti propadati. Kongresni odbor je ugotovil, da približno polovica vseh nižjih slojev v Washingtonu, to je okoli 500.000 ljudi, živi na površini samo treh kvadrat- nih milj od sto kvaaratniii unij, kolikoi obsega obljudeni del mesta. Washington ie na drugem mestu med ameriškimi mesti gleue spolnih bolezni. V septembru lani so pristojna oblastva ugotovila 42.000 primerov sifilisa, od katerih je samo 8.000 bilo zdravniško pregledanih. V VVasmngtonu je skoraj vsaka šesta oseba spolno bolna. Pred nekaj meseci je bila neka ženska name-ščenka washingtonskega vojnega ministrstva prijeta, ker je lovila mlada dekleta za prostitucijo. Tajna policija je odkrila že številne zavode za masažo in nočne lokale, ki so se izkazali kot legla nemorale. V enem primeru, to je v Hopkinsovem zavodu, je policija našla listo z imeni senatorjev in celo vrsto ameriških diplomatov, ki so redno obiskovali ta. »zavod«. »American Mercury« nagiaša na kraju, da stoji policija pred tako ogromno nalogo, da je ne more obvladati. Poročilo kongresnega odbora, ki je bilo predloženo že lani 25. junija, je ostalo takorekoč brez posledic. Storjeno ni bilo skoraj nič za dvig* ugleda Washingtona. Takrat je bil Ren 500 km daljši Gladina Črnega morja se prav nič ne razlikuje od gladin Sredozemskega morja ali Atlantskega oceana. Globoko pod gladino pa je voda črnega morja polna strupov. Prof. Daly je našel razlago za ta nenavaden pojav v navzočnosti ogromnih količin mrtvih rib in drugih živali, ki že stotisočletja razpadajo na dnu Črnega morja in ki okužujejo vodne plasti do globine 200—150 metrov. Prof. Daly je mnenja, da so te živali poginile v ledeni dobi. Na ogromnih ledenikih, s katerimi je bila pokrita zemlja, je bilo zadržane toliko vode, da je morska gladina upadla. Radi tega se je Črno morje na-polinlo s sladkov odo in je postalo velikansko jezero, ki si je končno našlo pot skoz: Dardanele ln Bospor v Sredozemsko morje. Ko so se pozneje ledeniki raztoipli, se je morska gladina zopet dvignila, slana voda je vdrla v Črno morje in živalstvo v njem je poginilo. Posledca tega je ta, dft je še danes voda v Črnem morju pod gladino strupena. Upadanje morske gladine je imelo po mnenju prof. Dalyja za posledico velike zemljepisne iz-premembe. Ob obrežju se je prikazala vnovič zemlja in tako je nastalo 40 črt. ki kažejo posa- mezne plasti. Ta nova zemlja je bila široka 100 do 200 km in se je raztezaia na 100.000 km. Reke, ki so iskale pot v umaknjena morja, so si morale napraviti nove struge, ki so se sicei poglobile, a jih je še danes mogoče opaziti. Plitvo Severno morje je popolnoma izginilo in človek bi bil lahko pr.šel iz Nemčije na Angleško. Dogger-bank, v katerem ribiči kaj radi danes lovijo ribe v Severnem morju, je bil tedaj visoko in je ostal suh dolgo časa. še danes izkopavajo ribiči šoto iz globine 40 m. Na drugih mestih Severnega morja so rastli obsežni gozdovi ln ostanki teh še danes obstoje. Da ni manjkalo takrat tudi živalskega življenja, dokazujejo inamutovi zobje, ki jih p;i-vlečejo na dan z mrežami. Reka Ren je bila takrat 300 km daljša kakor danes. Tekla je po osušenem Severnem morju. V njo- se je stekala Temza, obe sta kcnčno prispele do morja v viš:ni Hulla. Druga posledica ledene dobe je bil nastanek zemeljskih mostov med kontinenti, ki so obstali tisočletja in so vezali tudi otoke s celinam'. Takrat so se ljudje in živali preseljevali iz Azije v Ameriko, lz Indije na Cejlon. iz Avstralije v Tasma-nljo. Mnogo rasuh vprašanj se da tako razložiti* opazovalca. Letalci to letale posebno cenijo, sele 1. 1917. je Schneiderju uspelo, da je mogel osnovati lastno tvorniško podjetje. Tedaj se mu je posrečila konstrukcija majhnega bojnega letala z motorjem, ki je razvijal 220 ks. Ta izum je posekal vse dotedanje konstrukcije v pogledu hitrosti, okretnosti in sigurnosti. Značilno je, da je antantna komisija razbila konstrukcije tega letala na drobne kose. Schneiderju je bilo tedaj blizu petdeset let. Kljub temu ni obupal. Posih-mal je posvetil ves svoj študij in zanimanje izdelovanju majhnih letal. X Kdo je odkril smodnik ? O smodniku večkrat čitamo, da je odkritje Kitajcev. Okrog leta 1100. so Kitajci res poznali zmes, vsebujočo soliter, ki je zažgana povročila silno bobnenje in ogenj. Toda njen učinek je bil neznaten, tako da ga niti od daleč ne moremo primerjati z onim našega smodnika. Arabci so prinesli to kitajsko odkritje tudi v Evropo, kjer ga Je začel tehnično proučevati nemški učenjak Albertus Magnus, razen njega pa tudi angleški raziskovalec Roger Bacon. Toda odkritje nemškega bernardinskega meniha Bertholda Schwar?a, ki je bilo predmet dvomov in tudi posmehovanja, je bilo samostojno tehnično delo in ono je prineslo znane tehnične prevrate zlasti na vojaSkem polju. Schwarz je bil namreč prvi, ki se mu je posrečilo sestaviti zmes pravega razstreliva. S poznejšimi poskusi si je prizadeval reformirati streljanje. Odkritje se je obneslo tako dobro, da je puška postala odločilen činitelj v vseh vojnah. X Kralj, ki je cenil krompir. Prizadevanje učenega poljedelca Antona Avgusta Parmentiera, ki se je odločno zavzemal za uvedbo krompirja na Francosko, je naletelo na mnoge ovire. Posebno v dvornih krogih so se z velikim nezaupanjem upirali kuhinjski uporabi tega zemeljskega sadeža. Izjema je bil kralj Ludovik XVI., ki je 215 avgusta 1784. povabil dvorno družbo na »slavnostni diner«, na katerem so servirali same krompirjeve Jedi. Jedilni list Je obsegal sledeče obroke; dve vrsti krompirjeve Juhe. krompir na mornarsk5 način, krompir v beli omaki, krompir & la maitre d'h6tel, krompir v rjavem maslu, praženi krompir, krompirjevo solato, beignets de pommes, sladko vkuhani krompir, krompirjev sir, kolače iz krompirjeve moke in na koncu liker iz krompirja. Iz tega je razvidno, da je bil vodja kraljeve kuhinje nad vse sposoben mož in iznajdljiv za recepte, ki bi tudi v današnjih časih zaslužili pozornost. X Izdajalski general aretiran v rimskem samostanu. Gen. Caracciolo di Perreoletto, ki je Igral važno vlogo pri Izvedbi izdajstva, zasnovanega od Badoglija in bivšega kralja, je bil nedavno od Italijanske policije aretiran v nekem frančiškanskem samostanu v Rimu, kjer se je skrival pod napačnim imenom samostanskega brata J' -ria Salpellija. Aretacija je bila izvršena na podlagi prijave nekega duhovnika, ki je osumil napačnega redovnika. General Caracciolo bo postavljen pred posebno sodišče, kjer se bo med drugim moral zagovarjati, kam je zapravil celo armado, ki je bila v julijskih dneh pod njegovim poveljstvom. X Številne smrtne žrtve Influence v Angliji. Epidemija influence v Angliji še vedno traja ter zahteva po poročilih angleškega zdravstvenega ministrstva veliko število smrtnih žrtev, posebno med starejšimi ljudmi. Hude posledice je povzročila influenca v premogovni industriji. Računajo, da se je samo v grofiji Durhan zmanjšala proizvodnja premoga za 30.000 ton tedensko, ker so številni delavci zboleli za infuenco. X Zakladi iz Herkulanuma prepeljani v Ameriko. Kakor že na Siciliji, so sedaj angloameriške zasedbene oblasti pričele tudi v Južni Italij' odvažati starine in umetnostne zaklade. Sedaj so že pripravili prvi transport, v katerem so izpod lave Vezuva izkopane starine mesteca Herkulanuma, med drugim zbirka v Herkulanumu na jdenih starorimski slovstev. Zaradi legarja v Neaplju je bil prevoz teh starin odrejen v luko v Salernu, odkoder bodo prepeljane v Ameiiko. X V Afriki preganjajo škorce, škorec, ki prileti k nam navadno že v februarju, je v Afriki najmanj tako osovražen in preganjan kakor pri nas vrabec. V Afriki se namrpč zbirajo škorci v ogromnih jatah, ki letajo po o!jčn'h vrtovih ter datljevih in mandljevih plantažah, kjer napravijo orromno Si'odo. V Ti>n'su imajo celo posebno društvo za zatiranje škorcev. l-smešnice ZAKONSKA Mož ženi, ki ga je ponoči čakala z metlo v roki: »O, ti dobra in skrbna žena, jaz sem pa mislil, da si že odjezdila na Klek.« LJUBEZEN Ona: »Ali me resnično tako ljubiš, kakor mi prisegaš?« On, starinoslovec: »Pa tudi, če bi bila faraonova mumija, bi te ne mogel bolj ljubiti.« OTROŠKA Jelka: »Ti, Janko, ali se bova igrala očko ln mamico, ali psa ln mačko T« Janko: »To je pač vseeno!« PRAVO MESTO »Kje si boš postavil svoje družinsko gnezdeče?« »V blagajni svojega bodočega tasta.« VZDIltLJAJ UREDNIKA »življenje naj cvete samo enkrat in nikdar več, toda tudi v zimskem času napravijo zaljubljeni pesniki slabe pesmi.« DRAGINJA MESA Kupec: »Mesar ste, pa pravite, da ne jeste nč meha. Zakaj ne?« Mesar: »Ker je meso tako drago, da ga rajši prodam.« NA POGREBU V Koprtvju so pokopavali župnika. Za pogrebom sta stopali med drugimi tudi ženici, k! sta neprenehoma glasno jokali. »Jaz se ne morem več jokati«, se je starejša nenadno og'asila. • »Rekla stm ti, da si prezgodaj začela«, jo je mlajša zavrnila PRI STARINARJU »Včeraj ste mi prodali te hlače za 50 lir. Ker pa so polne uši. jih morate vzet- nazaj!« »Kaj še? Ah menite morda, da vam bom dal za vaš h ubogih pet kovačev v hlače pečene piščance?« KAKO PA JE TO? Neki francoski vojvoda je bil že zelo v letih, pa st je vendarle odločil, da se oženi. — Zakaj se prav za prav ženite? ga je vprašal kardinal Couslen. — Da bom dobi potomstvo, odvrne vojvoda. — Tako? Jaz sem pa slišal, da je vaša žena zelo poštena. IMENITNO SREDSTVO Nek! zdravnik je iznašel imenitno sredstvo proti pijančevanju in ga je ponudil svoji znanki, ki je imela pijanca za moža. — Samo eno žličko mu stres te v črno kavo ln takoj bo nehal piti, jI je zatrdil zdravnik. Čez nekaj dn! je prišla znanka znova k zdravniku. — Ali ste mu dali moje sredstvo? jo je vprašal zdravn k. — Seveda! Celo žličlco sem mu ga nasula v črno kavo. — In odtlej ne pije več, kaj? — Kave ne ... VOJNA Sinko je vprašal očeta, kako se vnamejo vojne. — I, je odgovoril oče, misli »•, da nastane med Anglijo in Francijo nesporazum. — Ampak, se je vtakn la mati. med Anglijo in Francijo ne nastane nesporazum. — Vem. je rekel oče. jaz sem napravil samo primero. — Ze vem, je odgovorila žena, ali tako vcepljaš otroku samo napačne pojme. — To je nesmisell — Kaj boš! Tako je. kakor jaz prav tn. — Ne, tako je, kakor pravim jaz. — Zdaj pa že vem, papa — jima je segel sinko v besedo —. Prav dobro razumem, kako se vnamejo vojne. NAPOLEON IN UČENJAK Napoleon ni maral učenjaka N-a. česar tud! ni prt kri val. Ko ga je nekoč srečal na neki prireditvi, mu je kratkomalo pokazal hrbet. Kljub temu pa je učenjak stopil k cesarju n mu je dejal: — Veličanstvo, veseli me, da so se ljudje zmotili, ko 60 mi oravili, da me sovražitel Napoleon ga je ostro vprašal: — Kako to? Učenjak: »Na, saj prav-'jo, da Napoleon Bona« parte nikoli ne pokaže sovražniku hrbta!« GROBIJAN Na polic jo pride možak in reče: — Moja tašča se je obesila. — No, ali ste jo odrezali? Tedaj odgovori možak: — Ne. Saj je še živela! Domače zdravilne rastline Kako jib nabiramo id sušimo 34. R2ENI BOŽIČKI. Rženl rožički so tvorba glive rdeče glavnice, ki zajeda razno žito, zlasti rž. Pojavljajo se v klasih do 3 cm dolgi, rogu podobni izrastki Iz-prva so mehki, potem pa postanejo jako trdi in krhki. Po vrhu so temnovijoličaste ali pepel-nate barve, znotraj pa belkasti ali rdečkasti. Strti diše nekoliko po gobah. Rožički vsebujejo jak strup, ki ga pa ve zdravniška veda uporabljati kot zdravilo. Zato kupujejo rožičke lekarnarji in prekupci za tvor-nice toda le one, ki so zrasli na rži. Nabiramo jih ali še na stoječi rži ali že na požeti (n. pr. v kozolcih), pa tudi pozneje jih še lahko izbiramo z omlačenega žita, če smo jih na njivC opazili kaj več. Prodajajo se dobro, ker morajo biti vsako leto sveži. Posušiti jih moramo temeljito in hraniti y posodah, ki se dobro zapirajo. — Pazi. da ne pridejo v jed! Križanka št, z Besede pomenijo: Vodoravno: 1. slovensko mesto, 9. mesto v Toskani (fon.), 15. reka v Sibiriji, predlog, 17. presledki v gozdu, 18. gibčen, delaven, uren (tujka), 20 mesto na Japonskem, 22. penzioniran, 24. domača žival, 26. izbrisan, izločen, izvržen, odstranjen, 27. merjenje sil, 28. dva enaka soglasnika, 29. računska osnova, 31. pe-čevnata, kamenita, 32. mesto v ameriški zvezni državi Kolorado, 35. osebni zaimek, 36. mesto na otoku Kubi, 39. neumen, bedast, 40. poznamo jedilna, strojna in pogonska, 41. pritok Drave, 42. igralna karta, 43. kazalni zaimek, 45. stoj, konec, pika -(tujka), 47. zbornica (tujka), 50. predlog, 51. časovni prislov, 53. nekdanji bene-čanskl vladar, 54. berač, revež, 58. krasni, zali, 60. plin, ki nastane pri suhi desftaciji premoga, 62. opravljati vrtno delo, 63. latinska beseda za dovoljenje izida kakšnega spisa, 65. prostozidarji (tujka), 66. medmet, 67. hud, hudoben, 68. svetopisemska oseba. 70. del ž'valskega telesa, 71. časovna enota, 73. okrajšano moško ime, 75. azijska visoka planota, 78. vrsta vina, 79. neokusna stvar, neumetniški izdelek, 80. bolezen, 83. del kolesa, 85. pokrajina brez hribov in gora, 87. znak za kemično pvv'no, 88. okregan, oštet, 89. monopolski predmet. 92. jutrovskl kraji, 94. predlog, 95. najmanjši delec snovi, 96. okusen, užiten. 97. spremenim barvo lica. Navpično: 1. drag, mil, 2. pripadnik ilirsko-keltskega plemena, ki je živel od Istre do Une, 3. namenjen, neodvrnljivo pripadajoč, 4 nogometni igralec (ponašena tujka), 5. mesto v Bosni, 6. turški fevdalni gospodarji, 7. žensko ime (množina), 8. okrajšan veznik, 9. tirati, poganjati, 10. del voza, 11. sadna tekočina, 12. Luthrov nasprotnik (fon.), 13 enota oblačilne nakaznice, pika, 14. ruska carska tajna policija, 15. pokrajina v Arabiji, 16. južno sadje, 19. rimljansko vojaško oporišče na naš'h tleh, 21. zemljevid, velikan v grškem bajeslovju, 23. pečeno, 25. dalmatinska vprašalnica, 30. veliki ptiči, 31. opom-nje-valen. 33. del glave. 34. trušč, nemir, 36. krajevno Ime, ki je nastalo lz besede holm. 37. znano švicarsko zimsko letovišče. 38. del gradu, 41. še nI vsnka šleva, 44. tule žensko ime, 46. vinski kis, 47. vrvica, 48. ustanovitelj krivoverske krščanske sekte. 49. enota stare dolžinske mere, 52. nJim. 53. število, 55. v rovu, 56. zdravnik laik. sušmar, 57. enota utežne mere, 59. morajo Imeti vsi letalci, 61. rimljanski hišni bog, 62. stavbenik, gradbenik, 64. arabska teritorialna politična enota, 69, pritrdilnica, 72. letopis (tujka), 73. enota nekdanjega denarja, 74. neradodaren, 76. zgodaj, 77 .del obraza, 79. del zajtrka, 81. čutni organ, 82. doba, razdobje (tujka), 84. posoda, 86. spoj, st'k, 87. premikati se, 90. italijanski spolnik, 91. samo, 93. tretja in peta črka besede pod 16. navpično. »«« REŠITEV KRIŽANKE ST. 1 Vodoravno: 1. Soča. 5. oko, 7. mu, 9. Krk, 11. Brač, 15. osivel, 17. varana, 18. koliba. 20. De-bar, 21. ni, 22. ah, 23. mi, 25. jeear. 26. Bur, 27. gora, 29. jeza, 31. ded, 32. pek, 33. za. 34. enoten, 37 la, 39. ton, 41. uk, 42. ma. 44. Aron. 46. po. 48. no, 49, podban, 52. Ag. 53. poroka, 56. požgan, 57. it, 58. kapela, 60. rt, 62. Ra. 63. ocet. 65. ki, 66. ne, 67. čaj, 69. no, 71. ananas. 73. da. 74. ras, 75. tam, 77. diva, 79. kako, 81. hov. 82. pozor, 84. na, 85. ab, 87. bo, 88. bedak. 90. svojat, 92. Lugano, 93. parada, 94. Tine, 95. oda. 95. ar, 07. rja, 98. anal. Navpično: 1. sod. 2. osebek, 3. čibuk. 4, Avar, 5. ol, 6. ovire, 7. ura, 8. mah, 9. kamen, 10. kk, 11. Bled, 12. ričet. 13. Abadon. 14. čar, 16. Er, 19. oj, 21. no, 24. iz, 27. ga, 28. Ana. 29. jen, 30. al, 32. pud. 33. zadržan. 35. oranica. 33. togoten, 38. apoteka, 40. nos. 42. Mn.~or. 47. okoli, 50. beg, 51. nnn, 53. pok, 54. rep, 55. vrč, 59. pes, 61. tatovi, 63. ona, 64. tak, 66. navada, 68. Jazon, 70. od, 71. Hvala, 72. sabor. 73. do, 74. Rodan, 76. moje, 78. in, 80. ko, 81. Hera, 82. pst. 83. Ra. 85. aga. 86. bar, 88. Ba. 89. kal, 91. to, 93. pa. Fflr das Konsortiuin — Za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner. Direktor 1. R. — direktor v p., IgrlSka 3. — ScJhriftleiter — urednik: Davorin Ravljen, Jonrnallst — novinar, Stari trg 7. — Fiir dle Druokerol — Za tiskarno »Narodna tiskarna«: Frnn .Tnran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — Alta In Laibaoh — vsi v LJubljani.