1 lajpp 213. flffIDHL ninieii. v Ljubljani tu dem cck> leto . . pci leta..... fetrt kta..... na .Sknenskl Narod* velja . K 24-. . 1*- . . 2— fnl četrt kta Zrli — 550 190 lom zvnćer trstra'i veljajo: pctrrc&tofsa r 19 vin , za tiikrnt ah večkrat r-<» l pcavništvu naj &c nsMnrin »-sta za entrat po 14 vna., za dvakrat po K' vin Pri večji! tn&erciiah po dogovoru, .nine, rek ta m aci je, toserati itd. Dopisi naj se kan kirnja Rokopisi se trednižtvs t Er.aflsva •lica ŠL S, o pritličju e *■ * a v" j ■ Ie\cV Na :o jt r. im :;atune sua>: iievilka na nan vila brez i*-t»^J*.bne vposlatve naročnine ne ozira. za A.5tro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........13' četrt leta...... . . 6 50 na mesec........2 30 .Slovenski Narod" velja po polti: za Nemčijo: celo leto.......K 28— za Ameriko in vse druge delete: celo leto.......K Vprašanjem glede inseratev naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Osravatttvo: BnafZsvs sllca ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 81 nasprotnik! hu]sko]o. V razpravo o ljubljanski županski in * bčinski krizi so začeli nasprotniki listi vlačiti krono. »X. Fr. Pr. predstavlja stvar tako. kakor da se j«* bivši župan o sprejetjem nove izvolitve oprl kroni in da je v sled ttga meti krono in meti ljubljansko občino nastal konflikt in tudi ^>Sio-v» no*- ubira to *tnmo. češ. da je zopet na izvolitev Hribarja demonstracija zoper vladarjev odlok. Vzroki, zakaj *e stvar tako pred-s* ja. - j**-ii kakor beli dan. Vzbujati se hoće s tem med ljubljanskim prebivalstvom popolnoma napačno mnenje, rta ljubljanska županska in občinska kr 3 ni boj med vlada in med narodno-napredan stranko, m ar ve* l>oj m« d na rod no-na p redno M ran ko in resa rje m. V resniri je pa boj, kakor že rever sam« z vlado. Vsi cesarjevi od- - - - v. in i -lin.' na prt d-tog vlade in je edino vlada zanje odgovorna. (V bi bila vlada cesarju na-^vetovala. naj Hribarja potrdi, bi se bilo to ravno tako zgodilo, kakor ne ;e zarod i I o. da cesar vsled predloga lade Hribarja ni potrdil. S tem intrigantsatim zapletanjem krone v ljubljansko občinsko krizo, bi naši nasprotniki radi zali pristaše narodno-napredn« - < in zamrli v na^e vr^te nesoglasje in vzbndili radi mnenje med njimi, da je nastal konflikt s krasna, ki a*a ■ -a faktično ni. Boj imamo z vlado, s to vaeskoz nemškonaeijonalno in klerikalno vlado, ki Mreže narodno-napredn i stranki po življenju in je v dosego svojih namenov etablirala absolutističen režim v državi, d! : »-izprosnega boja zoper to vlado na* nc bo odmaknila nobena sila in tudi ne zvijačno zapletanje kron** v naie boje. Ta boj ♦ naša pravica in na-ia dolžnost. Slovanski narod se zaveda, da znnaj \vstrije nima bodočnosti in zato ne »-to drži -voje starodavne dornovi-Zaveda <*> pa tudi. da mora Avstrija postati druran. če naj l>odo njej prebivajoči nar'|o\r?u-f - ala razdor in da bi vsaj en del »V>ke »Iržavnozborske delegacije potegnila v vladni trd»or. NezadovoljimM med Cehi zarasli taktike dr s -.teršiča se pojavlja vse tneje in ker pripravlja vlada r.*» \t -pravne konfer« ihv med t fin in Nemci, goji \ F Pr -!adk» upai. je. da *e poere« i. zabiti klin meti slovanske stranke in Slovence izolirati. Stara 7ika rufijanka huj>ka na \-» moč in poskuša zastrupiti razmerje med Qabi in SI« »ve ne i. Toda mi arojimo trdno m 'i -tovaaska .»..*. . Taktike se menjavaj.«. Tudi mi in idevamo. taktika dr. Su-:« a ni »b-■asla. kajti fakt i«" ni uspeh te taktike je \> ndarle ta. da se je sedanja nemška \ lada obvarovala velikega poraza in namesto da bi bi!a odletela, se - • • ■ ' I rala Toda ta na- aanrotja v taktiki ne bo«lo in ne -mejo lazdreti slovanskega wl.nsn n v jiar l.rnentu. kajti to edinstvo je edino - strmoglaviti *o -kozmskoz ansko vlado, kar je in mora biti prvi cilj slovanske parlamentarne delavnosti. Nasprotniki hujskajo in splet kari jo. ali trdno upamo, da bo njih prizadevanje brezan^Miso. Prosim in rotim Vas zatorej, da * interesu me-ta ia v interesa narodne stvari ohranite ono slogo, ki se je glede moje «mebe tako rudezno pojavljata v poslednjih dneh. Stran z > sako malenkostno ohcuilji\ostjo, stran / %sak«» os«»I»no mržnjo! Domovina nas klice, da branimo -amo-uprav n in d* s«, upremo teriorizanu; treba je torij, «ln je vsak na svojem Mestu. I*e ako l»odemo \ >i za\«Nla!i se važnosti trenotka. zdndiimo v Trah v?s** nakane v sr«Mlst^ i h svojih ii«*izbin*ne vlade ter pripomoremo volji svoji do zmage. N«' enkrat kiičem \ am torej: sloga, sloga, sloga in s tem geslom v l*oj «1«» kom n« zmage! \" Cerkljah, dne 1. septembra 191M. IVAN HRIBAR. Absolutizem Častit! Krneftanje! Ginljivi izkazi zaupanja in ljubezni. kat» ~ »em dV»živel v poslednjih dneh. ?«egli so mi gk>l>oktj v -r ee. Do smrti ne pozabim zveKtobe Vaše. ki se je tako sijajno manifesto-vala v dobi, v kateri so me od strani, odkoder bi tega nikdar pričakoval ne bil, tako kruto zalili. Sledeč soglasni želji občinskega sveta in vseh zavednih m^-anov sprejel sein nov -lirtistiČTio svoje posto-nj«- prikriva - plaščem laži konsti-ucijonalno-*ti, oflgr(Vorila je z razpu-tr,m občinskega sveta. Častiti somejicaelje, boj, ki nam j€ bil na ta način usiljen, sprejeli l#odemo z združenimi močmi. \*em. da morem račun iti na Vano zvenOsv Vk*: /a* . n e kl<-»nite duhom. *ajti * -ak boj pr»«lžiga poarnm. V s znamenja kažejo, da se lw«de kljub zanfcev i:H •> volilni svobodi z fine *2fV anu-jarja 1907. skušalo delovati s te. oriz-laaom: mi pa moramo odgovoriti na rte z vzorno sb»go. Pr»d tem naslovom prinašajo vče-iaj>r>.ie Lolove \l. Stranskejrij. z oziroin na dogodke v Ljubljani uvodnik, iz katere poklicu: bil je tudi po mišljenju birokrat in mož reakcije, vnuk Sehmerlingov, kat#»r«-$ra sio»*r ni prekosil v državniškem talentu, ampak ga j«4 prekosil v nemškem nacijonalizmu. O je bila postava ministrskega predalnika politično neznaeajna. se pa sme njegov naslednik imenovati tudi osebno neznaeajen. Ze nastanek tega kabineta je pneal o nizkem moralu* m eutu tega tu-etrijskega absolutizma. Je neodvisen od parlamenta in ostentativno se s tem ponaša. Korumpira parlament in ga prezira. Silen je gor in dol. < \ ^ar mu je dal red sv. Štefana in dr. Kramar poslovni red. Iznebil so je nevarnosti obstmkeije, ne boji se pa niti opozicije. ii«*iisi da je opozicija v manjšini - potem vladi ni škodljiva, ali pa je v večini - potem pa ji zagrozi s ^ 14. Vsaka konstitucijonalna vlada, tudi najslabša, ima š<- nekaj sramu, absolutizem sramu ne j vozna, ali pa nima prod seboj nikogar, da bi ga pred njim bilo sram. Bienerthov absolutizem gre pa še dalje. Zl>orniea je bila odgođena, ko je bilo jasno, da vlada nima večine, ker so ji Poljaki odrekli i>onioč. V dobi počitnic je stopilo na površje vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Bienerth ne pridobi Poljakov in bo imel tudi ix> počit nicali večino proti sebi. Baron Bienerth je prav nesramno zagrozil v oficijalnih časopisih, da bi v tem slučaju zbornico razpustil. Ta kabinet je živa negacija vseh k^nstn cijonalnih principov. Poznamo ga pa nele po njegovih izjavah, ampak še bolj po njegovih dejanjih. V dobi bar. Bienertha je za v lada i v upravi čisto nov, bolje rečeno, čisto star duh. Tiskovno svobodo omejujejo ne-Mevilne konfiskacije. zborovalno svobodo omejuje poostrena kontrola političnih shodov, od ]>olitičnih društev se po dolgem času zahtevajo točni izkazi. Znani proč-e s s češkimi ant i militarist i je ino§rel biti izveden edinole pod to vlado, katere prvi korak je bil razglasitev izjemnega stanja v Pragi. Absolutizem gre roko v roki z nasiljem, kajti brez nasilja ne more izhajati. Bienerthov kabinet ne ostaja pri napa«lih na ustavno zajamčene svoboščine posamernika, on resno »»grožnje tudi narodno avtonomijo in občinsko samoupravo. Pod njegovo pasivno udeležbo je že štiri leta blokiran češki deželni zbor in pomandrana deželna ustava češkega kraljestva. Njegova vlada je protizakonito razpustila občinski zastop v Poštorni. Z nasiljem in podknplje-vanjeni naj se vzame iej občini zna- čaj tiste narodnosti, ki se k nji prišteva nje prebivalstvo, z nasiljem in j »odkupi je van jeni naj se Poštorna izpremeni v 1'nterthemenau. Po-storenski slučaj je nad vse jasen dokaz Bienerthovega absolutizma, kateremu niso pri nobenem aktu samovolje zapreka niti zakoni, niti morala, niti spodobnost. Hribarjev slučaj je samo zadnji članek v dolgi verigi nasilstev. ki jiii je zagrešil baron Bienerth nad avstrijskimi Slovani. Ves svet se je razburjal zaradi govorance cesarja \"i!j<:iia v Kraljevcu, ki je bila pobarvana absolutistično. Toda tu je šlo samo za mišljenje in za govor zgovornega imperatorja, kojega vla- «]a ni nikdar prestopila ustavnih meja. Pri nas ne poznamo samovladnih tfovorov, naš absolutizem ne govori, ampak dela. Na podlagi papirnate relacije nemškega deželnega predsednika, katero je diktiralo nemško-iiacijonalno mišljenje, ali pa razžaljeni« samoljubje, si je drznil baron Bienerth predlagati cesarju, naj ne I »otrdi rnoža. ki so ga že v šestič jk>-oastili s svojim zaupanjem njegovi someščanje. Šestkrat je že izrazila Ljubljana voljo, naj bo Ivan Hribar njen župan in baron Bienerth je bresc navedbe vzrokov, čisto na absolutističen način volitev zavrgel. Le kratkovidni absolutizem naših političnih ckseelenc ne vidi. da se je tu zgodil nov atentat na državljanske pravice avstrijskih Slovanov. Eno nasilstvo pa je oče drugih nasilstev. Občinski zastop se ni uklonil Bienerthovi samovolji in je izvolil Hribarja za župana v sedmič. Minilo pa ni štiriindvajset ur in dobil je svoje plačilo. Občinski zastop ljubljanski je bil ra» ptiščen in mestna uprava izročena vladnemu komisarju. Po Poštorin Ljubljana. Kako dolgo še? Ah, še dolgo, mnogo dalje nego je češkemu narodu z«lravo. Baron Bienerth ima zelo t?-dno ]M>litično življenje. Kanalska ix>ljska politika se je z njim med tem za trideset srebrnikov in nekaj čez že pobotala, češki poslanci pa so se z moralnim zaničevanjem od njega obrnili. Niti besede protesta, niti besede nasprotstva proti sedanji vladi. Dobivati klofute od vlade, v kateri smo sami udeleženi, to se še prenese, ali ta misel, da se pravzaprav* tepemo sami. je zelo povzdigujoča. LISTEK. Cvetovi so padali... Spisal Ferdo. Bila je pomlad. Oielenelo OS> tra-ozeb nHa -o drevesa in čea vse ja legla jasna pesem pomladi. Gloh-.ki. mračni gozdovi so zašumeli v njej in i -i lesovi no loli polni drznih akor-v. tja do horizonta, kjer so cvetoče mu reke nalik okrašenim stebrom i« »dpi rale visoki nebom i ohok. Cvetovi so |»adali čez vso dolino in h \ado so vzcvetele. Ptice so se vratio in gozd je oživel. Jasno nebo ne je penjalo nad vso zemljo v pomlad ni lahkoti. Vstajenje **e je -irilo po- ^od. kS nolBCcni prepojen** in » e^t-. m prepl^lesna no numveiV «iobr*ive v veseli aolncrii penam tat osimfjm jm *m-' #>vak> v lahndi. m-lišnih akordih .. Bilo je lepo popoldne. u^f»a Marija jc šla na pokopolinče. »ta zopet * ttkrat po riolari zimi obn**c nrrob -vojr hčerke. Gospa Marija je bila mlada vdova, stara komaj trideset let. Njena U pota in njena vitka, v*ekakor [••dna poatava, nta, privabili mnonjo -n.iheev. ki jih J> po *a vse hladno odklonila. Hotela je ostati v miru. I. I upa Mir ;i * ,ir»*la zal»»stno mladont. Njeni starši so Kili zelo bogati. Obdajali so jo že v mladih letih s potratnim bleskom, da bi vsejali v otroško -*re« -em« aristokratske osah nostt in potio-a T(«\n to se jim ni po- • reči In. Marija je bila /< '»»j mladih nog • 4n»mn« Ogibala se je večjih družb. Najraje je mi- ;'<» Skoro ved no je sedHa v *voji sobici, glavTo oprto na rok*, in premišljevala. Včasih jo je popa vprašal: Marija. «> kom pa tako premišljuješ?« »Mislim o svojem življenju.« mu je *->darvv»»rib* mala Marija, čeravno sama pravzaprav ni vedela, kaj to pomeni. Njena trn jeva pot ne je pričela v devetnajstem letu. Oglasil se je bogat MiutV« in starši so jo primorali, da se je /, njim poročila. Marija se je branila svojega moža, a drugega tudi ni ljubila. Sploh y ljubav j h »znala le iz knjig Ko je brala romane, tedaj ne ji je porodilo v duši m»ute*|jivo hr**|m-nenje po ljubezni Predstavljala »i jo je kot jan-rto. mlnfno j«tr*». jntro na poljani, ko ne nva cvetkah zaiakri rosa v mavričnih barvah, ko zapoje prvi ptiček in ko ees vse zapihlja lahen jutranji zefir f*redstsvljaia ni je ljnbeasa kot najslajšr* D*»sem. najslajši akord, ki zazveni in polagoma zamre v daljavah . . . Njen in oz je bil veletrgovec. Njena duša je bila prenežna in previsoka. »Ia bi jo /.a m ogel nmeti. Marija pa je takf>j čutila, da ji on ne more dali tega, i»o čemer je tako hrepenela, da ji ne more dati činte.svete ljubavi In vsled tega je sovražila svojega mota. Odtujila «e je nvetn in v samotnih urah je neutolažljivo plakala po izgubljenih sanjah. Spoznala je življenje m s|K»znala je, kako zaman je hrey**nenje po nedosežnih višinah, \m je molčala. Nikomur nt potožila svoje brezmejne bolesti. Cez dve leti je Marija porodila hčerko. Ni je bila vesela, kakor so to druge matere, ampak z otožnim smehljajem na ustnih je vzela otroka v naročje in rekla: T'hogo dete, zakaj si se rodilo!« Zdravnik jo je začudeno pogledal: Zakaj govorite tako, gospa t« Žali bog je resnica, mu je od-g«»v»»rila ona. »Glejte! 4 aka še tega otroka življenje, pomislite, težko življenje! In li vi veste, kaj ne pravi živeti f Li veate. kaj ne pravi v boleati in obupu živeti?« Pomirite se, gospa,« ji je prigovarjal zdravnik. »Ah, gospod, jaz nem mirna t Tako mirna, kakor se nikoli. Najrajs ki umrla. Ah. rešena vseh bolesti in vse tuge! Vse bi šlo mimo mojega groba, v >«* do mrzle smrti. Kajti pri meni bi bihi življenje . . .< »In otrok?« je pripomnil zdravnik, misleč. «la 1k> s tem spomnil mlado ženo njenega stanu. Marija ga je vpraša jote pogledala, nato se je ozrla na otroka, ki je spal na njenih rokah in rokla: »Glejte, ta angelček bi šel z menoj. Kamor bi šla mati. tja bi šlo tudi dete. Ce bi mati šla v rešitev trpljenja, potem bi šlo tudi dete z njo. Saj smrt je rešitev vsega zla. In kje morem pustili svoje lastno dete v slabšem življenju, dočim grem sama v boljše!« Marija je utihnila. II. Počasi so tekli dnevi Mariji. Dolgočasni, vedno enaki so bili, brez vsakih izpreuacmb. Sčasom »e je Marija navadila nanje in se vdala v popolno resignaeijo. Staršev ni nikdar obiskala, z možem skoro nič ni govorila in svojega detet« ne je ogibala. Ko ja namreč spoznala, da ne bo umrla in da živi z njo vred še dete, tedaj ne je čutila krivo pred svojim otrokom. Štela si je v najhujše zlo, da je mali Idi dala življenje, ker s tem jo je, po njenem mnenju, pahnila v nesrečo, v svet in njega trpljenje ia bolest. Veekrat jo dejala: »Jaz sem kriva, da bode trpelo moja Ida in okušala bridki sad sveta. Grešila sem zoper svojega otroka, ker sem ga pahnila v življenje.« In pri vsem tem je ljubila malo Ido bolj. kakor more ljubiti kaka mati svojega otroka. Z nadnaravno ljubeznijo je čuvala nad njo. da se ji vsaj. dokler bode sama živa, ne pripeti kako zlo od strani sveta. Ljubila je Ido z ljubeznijo, porojeno v bolesti in spoznanju. In to je na j vzvišene jša ljubezen. Toda njen soprog ni razumel te njene bolesti. Mnogo višje je Marija stala od njega, nego da bi jo mogel umeti. Zaraditega je trdil, da je ni slal>se matere, kakor je njegova žeua. Ida je hodila vedno le s papa-nom na izprehod. Tu ji je počasi vcepljeval v mlado srce sovraštvo do matere. Včasih je dejal: »Idica, ah kakšna je tvoja ni a« ma!« Ida ga je vprašujoče pogledala. »Glej,« je nadaljeval papa, »nikdar se nič ne zmeni zate in sploh te celo nikdar ne pogleda. Nisi ji všeč. Mene tudi ne mara. Veš, to je grda žena, ki hoče tebi in meni sla* bo. Boj se je !« »Zakaj pat« »Ah, lila! Hudobna je tvoja ma* ti, ki hoče, da hi ti umrla. Ali ht rada umrla t« Toda do bivati ten sauni nismo adVIrfemi. to jo mota. Tb mora nsmsti. In da preneha, moramo vlado pogosto in vat raj no zagotavljati, da uto pripravljam hiti te radi mi sami. •It prn! T rti, dne 1, aept. 19ia »m dopisa a ste ie poročali, da as jr od mnogih strani izrazila arija, nai -e za n*xic- Ijo naaseravni izlet poljake H. D. O. sploh opasti, ker m> ornejitro in pogoji, ki jih je storila rodar*tvena oblast, tako poniževalni, da trpeti narisi trtaiksaja Slov en Med delavstvom se popast 1 jivoat % ladnih organov napram laskoma žuga njn ostro kritiku je. a obenem se obžaluje t odi pomanjkanje eneržije s strani vodstva X. D. O. Kakor je bilo namreč v nedeljo ▼ »Edinosti« ivljeno se je izkrcanje v z a p r t i i luk i. mesto na ar lavnem pomolu v mestu določilo t sporazum I e n j n s predsedništ vom X D. O. Sedaj pa se je ie izvedelo, da je pred-sedništvo t to poniževalno spremembo privolilo, ker ae je halo, da ne bi mosr 1 i redarji udeležencev obvarovati pred eventualnimi napadi Lahov. Ta prevelika plahost je seveda t-sokolila policijo, da je potem prepovedala • e godbo in zastave. Med delavstvom se govori, da je *krb za telesno varnost nekaterih **b provzročila spremembo se ajeke druge točke programa. Ako je to res, potem bo treba brezobzirno povedati, da je ugled tržaškega Slovenstva stvar, ki jo narodni dela vi i ne pustijo od nikogar -praviti v nevarnost. Ako se ritma dovnH posrrrma. nai a izlet odpove. Hajli par krunic škode nočemo zapraviti svojega dobrega imena. Naroden delavec. Afera j strupenim! pilu-lami pred sodiščem. v Nadaljevanje iz jutranjega 1 sta j Ob polu 10. uri dopoldne se ob*% ravnava nadaljuje. Dr. Xeuperger popravi obtožnico v tem zinisiu. da ae ima glasiti odd. III.. točka 2: nadalje februarja meseca 1910 v Trstu v namenu Štefana Quirittija oškodovati na premoženju, izvabil Quirittiju pod zvito pretvezo, da je menica za 500 kn>n. katero mu je poprej Qu:ritti kot dolžnik pravilno podpisal, raztrgana, novo menico, katero je potem na 600 K prenaredil. vsled česar je Ouiritti »kodo trpel. Ker se mnenja naših izvedencev popolnoma ne vje-: ajo in ker je znanje vame. profesorjev gotovo večje n**go naših provi nčn i h zdravnikov, predlaga, da ae mnenje vseuč. profesorjev dr. Kra-kerja in dr. Pregelja prečita. Dr. Ravni barja Tesel i. da rrz. pravdni k umika točko za točko obtožnice. Če ima drž. prav. j ni k ravno tak apetit na te strupene pilule, ila jih celo njemu ponuja, nima ničesar zoper to, če se prebere mnenje teh vseuč. profesorjev. Predlaga pa, «.a »e to prečita v navzočnosti naših Izvedencev, da se moreta eventualno hraniti. Dr. Neuperger pa hoče, da «*• v trm »lučaju pokličeta tudi srra-»ka v»euč. profesorja. Dr. Š v i g e I j pravi, da se je javno-di vsled obolodanjenja odstrani pr* I-kovalnega -odnika v ča*opi*ih Slov. Xarodu" in Slovencu*" nekako sugeriralo ter predlaga, naj so te notico preeitajo. oziroma iz njih konstatira, da se je s strani preiskovalnega sodnika s poročili o podatkih razprave glede zagonetnega za vratnega umora, ne reče hote, javnosti sugeriralo. Dr. Xeuperger pravi, da te-¥■* ni krivo sodišče, temveč zločin. Ravno te notice so dovedle edino c bremenil no pričo, na se je zglaaila. Sodni dvor sklene, da «*e časopisov ne čita. da se prečita mnenje jrraških zdravnikov v navzočnosti dr. Plečnika in dr. S*-husterja in da m> ta dva o tem mnenju zasliši ta. ker imajo naši zdravniki tudi toaadevno kvalifikacijo. Dr. Š v i g e 1 j in dri. pravd-fi i k priglašata ničnooL Predsednik na to prečita tnnenje graških izvedencev, ki v bistvu soglaša z mnenji dr. Plečnika in dr. Sebusterja. Le v tem se razločujejo, da graška izvedenca trdita, da bi Hamerlitzovka, če bi dalj časa dan 7^ dnevom po 5 koš/kov zavžila. težko obolela in hi končno tudi lahko umrla. Dr. Sehnster pravi, da imajo graški izvedenci v mislih či«ti strup. :n trdi še vedno, da je izključno, da bi človek po zavzitjn prvih 5 koščkov zaviil Se droge, ker imajo preslab oku* Ce hi po tndi dan za dnevom vžival po 5 koščkov, tedaj bi triko ..bolel: umrl bi pa ar, ker za/tie bru hati in ker dobi drisko, vsled cesar ne spominja Dr. S v i g e 1 j pravi, da ho laik i tndi ae jemljejo zdravil, ki dobro ae ucaakujejo; sšssr bi pa olovok tudi umrl. če hi pojedel aamnkrat »mer ni k« jabolk. Dr. Plečnik pravi, da človek, če aavžije dan sa dnevom po S koščkov, ne umrja. Vsi stropi delujejo posredno in neposredno. Nopoaredni so, sla bruha, da dobi drisko. C V bi vsota 50 koščkov v 10 dnevih, tedaj bi težko zbolela. Cc bi jih pa vedno naprej jemala, tedaj as pojavijo oddaljeni učinki, ki škodujejo človeku Cltaaje izpovedi nekaterih prič. Dr. Gregorič se na ime Ha meri i tz. Ravnatelj Š t r n k r 1 j pravi, da so razglednico i mrtva -k«- kr,a\o na pošti konfiscirali. Danica Kališ pravi, da je tisto mapo ona kupila za Hladnikovo soprogo. S Hladnikovo soprogo je o sferi govorila, toda je ni omenila. Marija Drobtina nič ar ve. Viktorija Ban pravi, da Alber tija pozna in je njen »kompare«. Hladnika ji je Alberti predstavil Nekdaj je prišel Hladnik k njej ter ji princi neko pismo All>ertijevo. Omenil ji je tudi. da je prišel k sodi-*ču. da ae opraviči zaradi afere. Anton Maček, p Mui »loga v Dol. Logatca, SS aaaasar ne uporni t.ja. ravnotako ne ve n. »-ar V. dol t' Hladnik, poštni oficijant v Logatcu. Anton Brenčič je izpovedal. da Piacentini ni hudoben človek. Tndi o Hladnik u ne more ničesar *la hega r»vi Aleks. C i c i c h je posodil prvi denar za sferisterij. Hladnik je šele za njim no*odil denar Priča je ;>anna. Hladnik se je potem obvezal, da dobi priča prvi denar, ki ga dobe. Ccz nekaj časa je pa Hladnik sferisterii podrl in prodal. Rudolf Kine r, špediter, je kupil od Hladnika avtomobil. Anton Mazzurana je dal tudi nekaj denarja v kinematografičuo podjetje. Hladnika ima za neprem -]j»*neg-a Izgubil je vso svojo vlogo. F»r*!iraada ato>all j a je Hladnik prosil za poso.;ib» .VSJO K za sferisterij: pa mu jih ni dal. Peter V i s o a e v i £ je vael od Hladnika gostilno v najem. Kljab trimesečni pog<*Jhi ga je Hla In L ,„!--ti!. vsled česar trn priča d^kodnino. Ivan L i p o 1 d je kupčij a Hladnikom in je še nekaj dolžan. Angelo Soerate je kupil od sferioterija. Giovammi Z o t t e r pravi, da je Piacentini velik pijanec. Meni pa. da je Piacentini nezmr.z^n. da bi izvršil hudodelstvo. Ravn .tako je izpo-vedela priča Oton J e u a i g. 1 :-* ; - • v - . .. -•■ ve lale ni-važnega. les \a prečita predsednik dr. I^vičaikoaro ovadbo, razna orožniska in stražniška poročila, poročila tržaške policije. Prečita Tudi Hladnikovo .L or^^pondeneo. Spisal je v zaporu c*l /i\otopis Piaeeotinijev, pisal je večkrat Alberti ju. spisal je svoj zasrovor, da ni kriv; nadalje je pisal sv o "mu svaku, kako se ma godi in da je nedolžen. 9. marca je poslal Cap • postalo oh-i -i-*-. • dolg 6a> Zaceli zdeha*i drug za drugim. In dvorana se je začela polagoma prazniti. Kmalu je bi lo le malo takih, ki so zdržali tudi pri čitanju aktov. Sodni dvor j** končno še sklenil, da se graških izvedencev osebno ne zasliši, ker af nobenega nesoglasja med irraškimi in tukajšnjimi izvedenci. O 1. uri j>or*oJdnc *e konča dokazovanje ter se prekine obravnava. Obravnava ob 4 uri popoldne nadaljuje in bo najbrže šele v pozni noči končana. 'Nadaljevanje v jartranjem listu) Dnevne vesti. + Ljol Vladni komisar se je nastanil na ro-tovžu in vodi županske in občinske posle. Za sedaj vlada absolutistično, pravijo pa. da dobi »Beirat«, nekaj svetovalcev, ki jih bo lahko poslušal sli pa tudi ne. Iz vladnih krogov as čuje jo prav zanimive stvari glede novih volitev v občinski svet. Cnje as, da volitev ie ar bo tako kmalu. Vlada menda misli tako-le: Bok aa pritožbo na roiaiatrstvo tembra in 30. oktobra, a o)o» to, menijo vladni krogi, da i* d napo vprašanja km os laaevnjja« smehljajo, kakor ki kotali rooi: Ltfab-ijančaajs, le bodita pripravili, da vam ho dolgo gospodaril c. kr. vladni komisar. Ce jo pa to vladno modro-\ a nje v postavi utemeljeno, je se v« druga stvar. Pateatiraai Med vrzoki Hribarjeve nepotrditve je tudi ajegovo potovanje v Petro-grad. To v družbi poslanca dr. Kramara in ponlanea Hlihovickega napravljeno potovanje je imelo namen organizirati kulturne in gospodarske stike med Slovani, a tisti krogi nem-škaga mišljenja, ki tlačijo in zatirajo avstrijske Slovane, so to potovanj/* atigmatisirali kot aekaj aeampcmtaega in »rdito vpijejo: Kaj imajo slovenski avstrijski poslanci opraviti na Ruskem. Pri tem je pomisliti, da je Rusija, kakor je /e omenil Hnoar, rešila A \ širijo leta I Ms. in da je s trm postala prava dtmri>tni«-a avstrijske monarhije, in dalje je pomisliti, da nima Koslja niti najmanjših as-piracij aa kako avstrijsko ozemlje. Nasprotno je pa z današnjo .Nemčijo lVusija je vrgla Avstrijo iz nekdanje Xeinčije. >■ uničila avstrijsko prevlado v K v ropi. Avstrijo pri Kraljevem (iradcu porazila in pomagala, da je izgubila Benečijo in vse sadove vojne ftroti lhin>ki KM«»r pozna piracije Pruaije, kakor so jih formulirali Bismarck in drugi, ti>ti ve do-bro.da j« *amn mednariMlna konstela cija vzrok, da se Nemčija «m»daj d«da prijateljico Av*»trije.Vresnici pa >tr»-mi V čija za tem, da m p< T X dr'. realna gimn. v Brnu *J sunlenturi za t »- filol. tend»ra vsled Iriva na divje kr>zle (»pilite izlete v Kamniške planine. naznanja Slov. planinsko društvo, da se lahko vrše izleti do Bistriške koče. Scbmidin-gerjeve ko/*e na Veliki Planini in z Velike Planine |h> Dolu v Bistrico neovirano in brez nevarnosti. Od h a ia jnecm u okr. sodniku Juriju Kozini so napravili valeto nje-govi tovariši dne 31. avgusta pri Tučku v Novem mestu. Marsikdo bo težko pogrešal ljubeznivega kolega, dobrejra narodnjaka in izvrstnega sečnika. Vipavcem pa čestitamo, da dobe tako iztmrnega okr. srnin i ka. Nesreča na šclesalcl. V četrtek popoldne je brzo vlak št. 133 iz Ljubljane v Laškem trgu povozil železniškega uslužbenca Antona Bratca, ki me je hotel izogniti vlaku, prihajajočemu iz Celja, a je prišel pred ljubljanski brzo v lak. Bratec je bil takoj mrtev. Nemški padlastatkt — sleparji? Pri 87. pešpolkn v Celja vladajo sele čudne razmere. O tem. ksko se postopa s slovenskimi podčastniki, se ie ie pisalo. Zadnji »Narodni List« pa poroča o stvari, ki prav močno diši po sleavariji. Neki slovenski vojak je dobil dopust in volni listek do Dobave, v pisara! 9T. psopalka pa imajo aammaao, da js M aa irsluzb tvnlke bil Naki dragi vojak je dota neki kraj v Savin-aki dolini, v knjigah je pa zapisano, tm je šol v Bregenz. Vojakoma se je dal mal znesek za Do bovo ozir. Sa-vinsko dolino, vožnja pa se je zaračunala do Bodonhacha, ozir Brogen-aa. — Masa ae kapi vsak daa 20 kg, zaimosma as pa 25 kg- Kdo torej opra-vi višje zaračunana zneskef Stari kaa; as vedao šivi. Takole piše mariborskemu »Slov. Gospodarju« pobožni pijanook: »Velecenjeni gospod urednik! O preljuba vinska trta, ki si žalost mojega srca. Sel sem na Veliko Gospojnico gledat nase vi- * i »grade in prišel sem ves objokan domov. Vinogradi so grozno uničeni, tako, da še drugo leto ne bo mogel trs prav roditi Iz več traov je groa-dje dol odletelo, na katerih je pa še mar« imajo pa jako malo zdravih jagod. Bil sem v vinorejski šoli v Mariboru; toda kaj mi šola in ves moj trud pomaga, naši vino*rradi so rav- taki kakor drugih, ki niso bili nikjer v šoli. Saj tudi ne more biti drugače; stari bog Se vedno živi ter *dal»<. k -i/ i nje in dobro plačuje. Le-' >^ je bi! skoro pri vsaki hiši vinotoč pod \ejo; ljudje so pili in noreli po cele noči. Koliko se je storilo hudega po zakotnih trostiliiali Cerkev je bila pri večernicah prazna, gostilna pa natlačena ljudi. Žalostno, toda < -ni«no Bog nas hudo kaznuje za naš greh; pa k letu bo se hujše, ko ne bomo imeli kaj piti.« O ti ljubi ^tar: bog. zakaj si tako udaril svoje Jnbrn ljudstvo. Radi ,>vinotoča pod \endar n*' zasluži tako hude kazni, da mu odvzameš ves vinski oridelek. Za grehe, ki jih je delalo lobro tvoje ljudstvo po zakotnih irostilnah. mesti. (]a bi po tvojih hramih a\ bi ' 1 »k ■?-<>. je t< tv oje ) jud-tvo 7ado«;tn^ - * da ie pr" volit-v «4 b >, kako g I oboka vera ■ re^i n b I pov a -rea F >aj * rej, da •» bo ob letu še hujše, da ne bodo tvoji izvoljeni hlapci vsi objokani, marveč da bodo veselo prepevali: O preljuba vinska trta. ki si veoelje < i»*!ra srca! Kadi motenja vere. 231etni vini-arjev sin Matija Serjan v Zgor. Sv. Kungoti nad Mariborom je dne 1*. junija zaničljivo govoril o kato-ški veri. Za svoje nepremišljene be-ede je bil Serjan v Mariboru obsojen * trimesečno ječo. 1'mor t Trstu. L.'1 letni Josip Max*en je v sredo ponoči z nože t-/ahode] Josipa Dobrila. Dobri 1 a je ir»r!, M i so zaprli. Cirkus Klndskvaje najzanimi-- cirkus kar jih je bilo doslej kdaj \- Ljubljani. Snočna otvoritvena predstava je jako ugodno presenetila občinstvo, ki je obširni postor napolnilo do zadnjega kotička. Kaj tako interesantnega in mnogovrstnega peč nihče ni pričakoval. Take -tvari se vidijo navadno samo v največjih mestih in še tam ne vedno. Poleg običajnih cirkuških artistov, ki so vsi izborni v svojih strokah, ima cirkus tudi menežarijo krasnih vali. A vse te živali, ti sloni, levi in eri so izvrstno dreeirani in znajo izvrševati prav čudežne produkcije. Cirkus, ki se odlikuje po nenavadni eleganci, je vreden, da si ga vsakdo ogleda. Pri prihodnjih predstavah nastopi še nekaj novih moči, namreč akrobatika družba bratje Brunetti, ki je nastopala ' v novem cirkusu v Parizu, in jnhalka Vera (Jerman. Tujski promet v Ljubljani. Me-• i avgusta t. 1. je prišlo v Ljublja-7t,; v "j<>:V> več necro rae-•*« ca julija in 165 več kakor lani me-mt;i avgusta. Nastanilo pa se je v hotelu 1'nion 1585. Slon 1482, Llovd 7 1. MaMč Cesar avstrijski :^89. Tratnik "^57, .lužni kolodvor 318. Ilirija 316. Štrukelj 224, Tivoli 2llO, Bavarski dvor 164. v hotelih skupaj o411 tujcev; v* ostalih gostilnah in * renočiščih pa \V.*+ tuji»ev. Kanin tega je za časa gasilske slavnosti tri rirW*i prenočevalo po zasebnih stanovanjih 5tNMl tujcev. Bilo pa jih je iz Kranjskega 1456. z Dunaja 979, iz slovenskih dežel 1353. iz čeških dežel 1248, iz drugih avstrijskih dežel 1131*. iz Ogrskega 190. iz Hrvaške in Slavonije 585. iz Bosne in Hercego-\ me 103, iz Nemčije 295, iz Italije 176, iz Rusije 8, iz Anglije 5, iz Francije 20. iz balkanskih držav 123, iz K u mu nije 3. iz drugih evropskih dežel 188. iz Severne Amerike 28, iz ostale Amerike 1 in iz Azije, Afrike in Avstralije 9 tujcev. Brezplačno cepljenje kos v Mest* nem dama se je pričelo dne 12. maja in se je končalo dne 1. septembra 1.1. Koze so se stavile vsak četrtek od 3. do 5. Vsega skupaj je bilo cepljenih 435 otrok, 17 pa jih je bilo radi bolezni zadržanih. Pasja koaitamacija. Okrajno glavarstvo v Ljubljani je razglasilo pasjo k on t umaci jo za občine Preserje, Borovnico in Vrhniko in sicer vsled tega, ker se je dne 28. m. m. pri nekem psu v Pokojiscu uradno konsta-tovala steklina. Pes p upadel je včeraj dopoldne aa Poljanski cesti lOmtaega Vaclava ter ga aa ustmici lah- I ko ml osli n pattodoval. Dooak se je s psom na ulici igral. Ob kovčeg prišel. Ko ja dne 9. avgusta iz Amerike prišel delaven Ivan Cimerman, je pustil v neki gostilni v Kolodvorski ulici rjav kovčeg, v katerem je imel za 46 K obleko in svoje potne izkaze. Ko je včeraj prišel po kovčeg, ga ni več dobil in še se ni moglo dognati, kani je izginil. Delavsko giabnje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Slovencev, nazaj je prišlo pa 8 Hrvatov. V Neumarkt je šlo 14, v Beljak pa 11 Hrvatov. Izgubil je hlapec Avgust P e 1 i k sivo konjsko odejo. Hlapec Pavel P r e m r o v je izgubil dvigalo, vredno 30 K. Bančni sluga Ivan O e r j o l je izgubil bankovec za 20 K, pisar-uiški sluga Valentin Drčar pa za 10 K. Prodajalka Mina Mašketo-v a je izgubila ročno torbico. Zasebni ca M. S. je izgubila srebrn gumb v obliki želoda. Delavka Marija Tamo v e je izgubila črno denarnico s srednjo svoto denarja. »Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri v hotelu »Južni kolodvora (A. Seidl) od 8. do 12. zvečer. — Drugi oddelek igra v hotelu »Tivoli« od pol 8. do pol 11. zvečer Vstopnina prosta. I'radne vesti. Dne 3. olrtobra bo pri okrajnem sodišču v Radovljici dražba zemljišča vi. št. 16 in enega celeza zemljišča vi. št. 24ft kat. obč. Doslovce. Zemljišče je cenjeno 1308 kron 15 v; najmanjši ponudek znaša m k. narodna obramba. Ljubljančani in okoličani v nedeljo, 11. septembra v Stepanjo vas! Ciril - Met odora podružnica v Stopanji vasi je mlada, a delavna. Vsi njeni elani so polni navdušenja za obrambno delo. Zavedajo se, da potrebuje naša dična šolska družba predvsem denarja in zopet denarja. Zato prirede v nedeljo, 11. septembra na vrtu priljubljenega gostilničarja, podpredsednika g. Jožeta Anžiča (»pri Šoršu«) v Stepanji vasi jako zanimivo veselico. Sicer ne bodo vzbujale pozornosti turške glave, hancfžari itd., vendar imajo Štepanj-ci tudi to pot nekaj posebnega. Nastopil bo javno na veselici čvetero-nožec »šaljivi .Jaka«, ki ga dresirajo Stepa nje i že leta in leta in ki žanje občno pohvalo. Njegovi razumnosti se bo moral vsakdo čuditi, njegovim komičnim prizorom pa od srca smejati. A še nekaj izvan redne jra. Pred kratkim je prišel v last Ciril-Meto-dove podružnice čudoviti zvonec sv. Antona. Malo boš pocuknil za vrv, vrcrel par vinarjev družbi v nabiralnik — ne čudite se temu. saj dandanes svetniki nikjer ne dele blagoslova zastonj — pa se ti bodo izpolnile vse želje, ki jih boš tačas imel. Pravijo, da na Šmarni gori sv. Anton r ič rad ne usliši. zato pridite sem poskusit. Razume se. da je na dnevnem redu vse drugo, kar je običajno ori veselicah, kakor srečkanje za dobitke, šaljiva pošta itd. Za mlado kri V najbolje preskrbljeno. Na razpolago je krasno plesišče kjer se bo naenkrat lahko vrtelo čez 50 parov, da bo veselje. Kdor je mojster v ke-Slanju, lahko pokaže svojo izurjenost pri tekmovalnem keglanju. Naše rodoljubno crospodično, ki imajo že sedaj dela čez glavo, bodo prodajale po paviljonih vse potrebno Za pristno, dobro kapljico, ki spravi še takegr filistra v dobro voljo, in okusna jedila bo skrbel brezdvomno g. gostilničar. Kdor če biti torej zidane volje, naj pride v S^tepanjo vas! Ciril - Metodova podružnica v Trojanah je priredila v nedeljo, dne 28. t. m., na vrtu znanega rodoljuba g. K o n S k a veliko ljudsko veselico. Veselica je uspela v vsakem oziru dobro, za kar gre v prvi vrsti zasluga predsedniku Ciril-Metodove podružnice, g. Konšku. njegovima hčerkama Faniki in Cilki. g. Novaku in ostalemu odboru. Obisk je bil naravnost presenetljiv. Dasiravno je bil začetek veselice napovedan šele na A. uro. vendar so začeli gostje že kmalu prihajati in napolnjevati ve-selični prostor. Gostje so prihajali iz vseh strani: iz zelene Štajerske, Vranskega in Prekope, iz Črnega grabna. Zagorske doline in Cemše-niškib hribov tako, da nisi dobil ob treh niti kotička praznega. Veselico je otvoril g. Ante Beg, zastopnik "centralnega odbora Ciril-Metodove družbe v Ljubljani. V kratkih in jedrnatih besedah nam je razložil važnost in namen narodnih šol in ostro kritiziral zahrbtnost naših nasprotnikov. Takoj na to je nastopil mengeški pevski zbor pod vodstvom gospoda Cirila Petrovca, To društvo je sicer še mlado, vendar pa se že lahko kosa z marsikaterim starejšim pevskim društvom. Tu se vidi, kaj premore resna volja in vstraj-nost. »Ljudska knjižnica« iz Prokope nas jo razveselila a burko »Nemški ne znajo«. Igralci so bili svojom ▼most iz v ratne; človek kmr je t i ne more. da so bali igralci kmečki fantje. Igra je bila vzorno n sat adi-rana, sa kar gre zasluga pail. g. S 1 i-b a r j n. Eleganten je bil nastop as-šanega zbora »Zagorskega glasbenega društva«. Pod spretnim vodstvoma g. nadnčitelja Levstika je zapel »Nazaj v planinski raj« in »Zvemdo*. Frenetično ploskanje, ki ni hotelo ponehati, je pač dokaz, da sta segli pasmi vsem do srca. Pozneje je zadane lo »Buči morje adrijansko«. katero pasem sta izvajala oba pevska zbora -kupaj. Kaj takega doslej še nismo dišali v Trojanah. Med temi pa ae je razvila živahna zabava. Največja »roječa bila je krog paviljona gdč. Konškovih, ki so stregle gostom s ti nim pecivom, raznimi likerji itd. V pivovarni sta gasila gostom žejo go--pod Novak in soproga, g. G r o -h a r pa je v vinskih kleteh točil pri -tni cviček, ki je kmalu ugladil go--tom grla tako. da je kmalu zadonela ob mizah domača narodna pe-em. Kegljalci pa so med tem tekmovali pri kegljanju za dobitke, kar je pri družbi lepo svotico. Domača dekleta v narodnih nošah 00 prodajala pke in stregla gostom v splošno samovoljnost. Ob zvokih znanega zagorskega orkestra se je kmalu razvil ži-ahen ples. Ob številnih lampijomč-kih se je nadaljevala veselica pri naj-«ji živahnosti nemoteno do ranega itra. Na svidenje drugo leto! Društrcna noznanlla. Politično in gkn. »Sokol« v Kamniku priredi v ♦ 1 jo javno telovadbo in veliko ko veselico. Spored. Ob 1 \ 4 * poldne sprejem gostov na kolodvo- ob pol 4. začetek javne telovad-: 1. Proste vaje naraščaja. 2. pro->*e vaje članstva. 3. orodna telovad-a naraščaja. 4. orodna telovadba 'an-rva. 5. skupina. Paviljoni za vi-o, pivo, jest vine i. dr. Šaljiva po *a. srečolov in ples. V nedeljo 4. t. v*i v Kamnik. Za izlet idrijske sokolske župe v r • rkniei *^ morejo poslužiti udelež-v nedeljo, dne 4. t. m«, tudi po-nskih postnih vlakov, ki priha-na Rakek ob P35. odnosno ob 3. • «ldne. Prvi nihaja iz Trsta «>b i dopoldne. dru»ri pa iz Ljubljane _ 5* opoldne. Tudi zveza za po-tek je zelo ugodna in je na raz-co več vlakov. Cerknica s svojim noznanim jezerom bo nad vse no sprejela drage goste, ki se zbrali k lepemu sokolskemu ju. Cerknica je dobro znana za ■no prirejanje narodnih veselic, to pot se potrudi, da bo vsem /nikom kar najbolje postreženo. bralo se bo lepo število sokolskih .cev in prijateljev, krepko pro-' t joče sokolske mi^li. r>d Cerknega en do Ilirske Bistrice prihite so--ke čete. da podajo račun o svo-*i**lu. V nedeljo torej v prijazno t rr« J no- za ved no Cerknico! Slovenski log. Vohun Nastrč toži »Pokret«, do je bila v Zagrebu zanimiva nava. Tožitelj je bil izza \. -»keara procesa znani vohun rgje Risto Kastič. toženec pa aaV * i urednik * Pokreta« Veljko . Naatič toži. ker ga je »Poimenoval — vohuna. V sredo bila že petič obravnava, ker je Na-zastopnik dr. Horvat vedno ♦ Neue Freie Prease« o Nastiču, da je to movek, ki se ga sme dotakniti samo s kleščami in da js bil za a vaja izdajstvo plačan ud črnogorske vlade ki od bivšega k r vaškega bana barona Rancha. Sodišče je odbilo predlog, naj bi ^e Na-tič zaslišal kot priča, ugodilo pa je vsem drugim pred logom ter na to obravnavo prelomilo. Kdaj ho prihodnja obravnava, ae seveda Ae ae ve, vendar pa bo najbrie že v najkrajšem ea*»u Gotovo je, da l«c prihodnja obravnava vzbudila velik in*»t* - v javnosti že zaradi tega, ker bo zaslišan kot svedok profesor dr. Friedjung, znan izza procesa, ki ga je vodila hrvaško srbska koalicija proti njemu. Zagrebški občinski svet no »peševstelj književnosti. Zagrebški občinski orot je dovolil dramaturgu hrvaškega nanNhicga gledališča Ivu knezu V ;t»o\:ču 500 K T»odpor« v -1 rho, da lahko nabere nadaljni zgo dovinski materijal za svojo norm ramo »Iniperatriz«. To illiau je Vojnovie ie skoro dovršil, treha mu je samo še mekoliko irpofHilniti. specijalno kar *e tiče z*rokesra «. * i.i — Janon-Li dijaki Zagreb«. V sredo sta do*r* la v Zacrreb dva japanska dijaka, ki študirata v Bero 1 i ■: T' • * - i L- '. (kumi Oirle. dala sta si Zagreb in okolico in se na odpeljala \ R -no. da itamteata tamamjanje odnošaje \ i>rv«» na »otita r Banjalnko, kjer ostaneta več dni. rVmmms e»* - »;ka drama. ki poamik Sil vi je Kranjčevič je zapustil nedovršeno i ramo. vsota iz sorijalnega življenja Ilosni. Neki odlični hrvaški piaa-telj je prevzel naloga pa pesnikovih ah dovršiti dramo. To je tudi stori dal drami na*loV Za dnic> nsmmajs bi se imela vr*r;' riti v -vaškem narodnem glaammV'u. to-la ve žena. Prr>f. \ • --t biv««i -vr-hodom ish zdaj r»n Uori':^ b*c pnd b-trom in pr^d ljudmi, ki je bil nedavno na r katoliškem-* programu izvoljen za orza 1 aoamai kega poslanea. ima zelo hudo hm Ona se s svojimi sosedami ne samo skresra. ampak tudi ste t*. !«" no je gospa Ana V r-u>\ -kova tako pretenis svoj« -<-^»l. ^ -spa Toševo. da io je zato kaze? -ki -'•h vf m ol»« ;d i I na 2' K denarne globe G< .«T»r Vr-rsto\ šV v a se je prot: obsodbi pritožila, toda nrizivno *odisč<» jr* potrdilo s^^lb<. »r • Lžt srKinika. In tako bo morala tuda arospa plačali ?0 K kazni. Književnost. — Slovenski Branik-. Ste v. 9. tega, čez vse zanimivega vestaika na-B ima sbd»cm v-m-bino: i. idsko štetje in Nf-mei. — A. Beg: Zilj»ka dolina na Koroškem. — Dražba sv. Cirila in Metoda. — Brani iK>r. — Z narodnega bojišča. — Obrambno delo maši h bratov. — Kaj ajalajo naši narodni r.a-prolnikit — ornoski Branik« izhaja 1. dne vsa kesra meseca in stame samo 3 K, za dijake 1 K v — >*Lavee«. gla^i! -Slovenskega lovskega društva- . prinaša v sta ji H. štev. sledečo vsebin<»: dr. V. *1*>-ločnik: Jereb. P. Višnjan: Logarjeva želja (Pesem). — Juraj L11-bič: Kragulj. (Kosti 1 I\ K.: Ra- < \ Iriji Prof. Ivan Franke: Krr 'Konec 1 Medjd: l>.v na sn • v kdaj !!j sedaj. Is lov sk«»ga nahrbtnika. I/ rilmrske mreže. Vse ta aa zasajene knjige se slabi v a jo v »Narodni knjigarni« vLjsb-Ij ni, Prešernova ulica št. 7. fittzne strat • Nevaraa Matijo Walda ii temešvarske ogoliee je pičila v roko muha. Boka ja sate kis tako, da je moral WaJd r bal-nistino \ Teineavar V Udnišairi so \Valdu roko odrezali, vendar je kljub temu umrl vsled zastrupljanja. oki badiiapa-il 72.U0O C/Jla je Oblat prodal sa 10.000 K uh papirjev. Kar js slatii, sla ara ja policija še aa slada, as js v mamama dmaajskem parka ustrelil. • Oče akatrelll slaa. Neki Hie-mar s Dunaja ja aa lovu no neprevidnost 1 pognal svojemu 271etnemu sinu Francetu cel naboj svinčenih zrn v obraz. Poškodoval mu je zlasti brado in eno oko, aa katero naj bris aa bo več videl. Ko je občinstvo v M on a ko vem zapuščalo neko gledališče, je pridrvil neki avtomobil naravnost v občinstvo. Neka Amerikanka j« obležala ua mestu mrtva, več drugih žensk je bilo težko ranjenih. • Od stotnika do aobmega slikarja. Znani stotnik Junga, ki je bil poslal avojemu tovarišu peklenski stroj in ki je bil radi tega obsojen ua osem mesecev ječe, je zdaj prosil za v poki »jenje in za odpu»t iz armade. Jun-^1 na;j«ra\.. odpn-ti delavnic*o za >obno slikarstvo. * Nov «M»io\alui operni ensem-hle. Znana češka ojienia |s*vkn Kiua inuova, ki je lansko leto in letos Javila v Ameriki velikanske trimn-IV. namerava sestaviti posel>en en-s*-mble in bo prirejala / njim ov»emc pr ««l.t;ivi' v vseh večjih evropskih mestih. Tako poročajo »Miincfiener N« icstc \"a<-hricbten«. • Zrakoplov,:* i/ginila. V četrtek v« jo dvignil pri Parizu zrakoplov e(< \V > 111 a n 11 z neki n potnikom. Ob t'» v.r r je videl zrakoplov kakih 4l»»J metr..\ nad Pari/oiu, od takrat je pa popolnoma izginil. • Zdravnice v Turčiji. Turška \ lada je dovolila l -mejo tudi žen ske izvrševati zdravniško prakso. Tako dovoljenje pa dol>e samo turske danio*. • Prince/inja Lujisa. Med belgijsko prm«*e/mjo Lnjizo in njenim bivšim n. /•••n Piliftom Koburškim se je • ! ■ -iria popiilna |H»ravnava Filip Koburški bo plačeval svoji bivši ženi do njene smrti v*ak mesec sedem tisoč kron. Ce bo le mogla izhajati?' * Parnik >c potopil. Nemški parni k Margarethe Ku- se je v Bri-stolskem prekopu potopil. Parnik j-bil obložen z lesoma. Na krovu je bilo 22 mož po«adke ki so ne vsi rešili. Ifodhinska .aloigra. V Toplicah na Češkem hila nastanjena delavka z imenom Ž a t k a . ki je imela 51et-no hčerko. Njen mož je delal naNe-škem. Te dni se je vrnil domov. Včeraj zjutraj je Žatka skočil skozi okno - svojega >icnovanja u>r obležal n umirajočega z nožem v prsih. Sli so v njegovo stanovanje, ki je hil•» zaprto. Ko so vlomili, ^o aašli 11 j**L" ženo mrtvo in vso raz-nies4irj» no. hč» rk<^ pa ubit Vst' k, na t«-, da je Zatka umoril ženo, in hčer in na to skočil skozi okno. Vzrok drami «-0 bili baje rodbinski razpon. * Prebrisani ponareja le i denarja. N» ,a družba nemških pouareje-val«-»v rlenarja .ie izgo^ovila veliko k--n»v, k. -e . 1 nhk-". oddaja za dve marki ali za goldinar <*J Ki. ker je an eni strani podoba eamarja Viljema, na o'nsgi pa avstrijski dvoglavi orel. •• r ji p< lagiij • ih-nar tako. da kaže avstrijsk'* lice. na .Vem^Kom pa tak••. da Wm kaze obraz gr»stol>esed-rn-ara "trn K»k»r p«»ročajo nem ški listi, je tega denar »a /o mnogo v proni* Potniški prto^iet 1 Evropo. Sta tii-til • • k - < . anskih pamikov, ki ■m u .ra tednom -p'^luuje, poka- zuje ogronom promet s p>tniki med Z-iruženimi državami in F-vropo. Sestava -ovilk v Evropo odpotovali h in 17. K v rope dospelih potnikov v kabinah in medkrovju pokazuje, da je tekom I* t oš njega leta 1,150,8M potnikov prevozilo ocean, pr»»cejšen pri-rr:st#'k napram prejšnjem letn. Te-n»eljein s^^tave parobrcslsk i h prop je letos potovalo 4 t oseh v prvem razredu. 3110 več kot lani; !40.2fl7 omI» došlo je v drugimi razredu, 1*7 ee kot preteklega leta, 111 711.140 potnikov, l*7.67:t več kot lani, je prevozilo v medkrovju. V Fvr*»|K. se j, letos podalo 85.0^1 os«'b v prvem razredu, 978t> več kot v preteklem letu. Hl.f?14 oseb v drugam razredu. 12.900 več kot lani, in 713 oseb v medkrovju, 2^.000 več kot lanskega leta. To število bode pa še znatno narastlo, ko se bodo začeli turisti iz Evrope vračati. * Revniucijja mteristov Ves Ne-apolj in vsa neapoljaka okolica je po-koncu. Sam vrag vedi. kak duh jo razsvetlil neapoljske in okoliško lote riste ter loteristovke, da so protekli teden vsi stavili aniho 8, 00. In — velikansko veselje loteristov in !o-teristk. toda v še večjo žalost uprav-državne loterije sta bili resnično dvignjeni v sobote zvečer številki S in 90. V nedeljo d<»poldne je vse drlo v loterije ter zahtevalo, da se izplačajo ambe. dobil na mi nihče niti fleka. Pred loterijami so se 1 birm le ro-likamskr ■ontino Ijmdotva, ki so g lamao smbavljale po goljufih, ki bo- «rjo Uman om^mfoti » bljeae ambe. Im aa se mmomca še bolj raabmri, ja dalo ravmateljatvo nabrti aa vrata vasb kolektor razglas, s katerim se naznanja, da je zadeto za sedem milijonov lir, da pa država ne sme izplačati nič, ako jc zadeto več kot pet milijonov lir. Ta razglas je loteriste tako razkačil, da so vdrli \ kolekture, v katerih so vse razbili, kar jim je prišlo pod roke. Loieristi in loteristovke upajo, da bo država kljub temu izplačala, ker se je tak slučaj primeril ze park rat in so lote-risti brez zapreke dobili izplačane svoje ambe. Telefonska m hrzojovna poTotnoe /opet denuncijacije, Dunaj, 2. septemra. Zna. . Ver-ganijev »Deutsche* Volskblatt«, v katerega dopisujejo ljubljanski klerikalci, priobčuje danes članek naslovljen Aus dem Reiche Hribarv . Ta članek je poln denuncijacij in pi^un popolnoma v Slovenčevem« duhu, da se takoj lahko ugane izpod katerega peresa je potekel. Clankar zatrjuje, da eksi.-dira v Ljubljani srbska ekspozitura ter dokazuje, da se je 17. m. m res klicalo »Živela Srbija«', češ. fla je to že uradno dognano in da je državna po!icija že tri take > kričaee' aretovala. Končno navaja, da sta bila v nedeljo dva ^rbska častnika Ri stić in Tucovič v Ljubljani in imela s člani »Ljubljanskoga Zvona' tajen sestanek. Clankar seveda nimalo ne dvomi, da bi ta sestanek ne imel l»osele.' iz.t namena, zakaj si<-er bi omenjena oficirja ne mogla priti v Liubliano. ker orav sedaj velike \ >(,u- i vaje v Srbiji, a za časa vaj častniki redno nikjer na svetu ne do-dopusta. Odlikovani hrvaški umetniki. R. retinje, 2. septembra. Kralj Nikola je odlikoval intendanta hrva->I ega narrdncga piedci;š!. Tre>-'« h 1!. iz Išla. Pc^poklne ob l\ je odpotoval ludi grof Aeh rent hal. Napotil vc je naravnost na Dunaj. Pred svojim odb xiom sta ministra I>oslala brzojaven pozdrav nemškemu državnemu tajniku Kinderlenu. Angleška misija pri cesarju. Iši, 2 septembra. Angleška misija, ki pride notificirat nastop vlade kralja Edvarda, pride semkaj 11. t. m. in bo od cesarja sprejeta v sveča-nostni avdijenei. Odhod srbskega prestolonaslednika s Cetinja. Cetinje, 2. septembra. Srbski prestolonaslednik Aleksander jc včeraj odpotoval s Cetinja. Pred svojim odhodom je v družbi kralja Nikole po-setil grob svoje matere. Prestolonaslednika sta do meje spremljala princ in priucezinja Vera. Reka. '2. septembra. Danes ob pol l\. se je pripeljal semkaj na krovu parnika »Pannonia« srbski prestolonaslednik Aleksander. Danes ostanr na Reki in bo prenočeval v hotelu Evropa Jutri zjutraj ob 8. se vrne preko Zagreba v Rclgrad. Potoval bo tudi to pot v najstrožjem iukognitu. Ogrski parlament. Budimpešta, 2 septembra. Prihodnji teden se prično med vlado in poslanci pogajanja glede jesenskega drzavnozhorskega zasedanja, ki se prične 20. septembra. Sredi tega meseca se tudi prično pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado glede podaljšanja bančnega privilegija. To vprašanje ne provzroča nobenih pote ikoč več, pač pa se bo razvila živahna debata o ogrski zahtevi glede izplačevanja v gotovini. Veliki vealr v Parizu. Pariš, 2. septembra. Veliki vezir Hakki-paša pride v kratkem semkaj, da izposlnje novo turško posojilo v znesku l.V) milijonov frankov. taki kaagrm. 2. septembra. Včeraj popoldne ja govoril na kongresu avstrijski delegat dr. Ellenbogen, ki ja stavil resolucijo, r katari as zahteva enotnost v aooJjaJmodemokrataki organi zaciji tor to izrekel proti naeijo-aalmemu principu. Tudi ta resolucija je naperjena proti češkim in deloma tudi proti fraaczjakini socijalistom. Nadalje 00 bilo sprejeto io to-lo resolucijo: proti carismm, o položaju na Turškem in o razmerju med Finsko R.— mamjrmi, 2. septembra. V mčiiiaki klub »ftoimbtika«, ki js, ka- kor is ter kaže, sbiimlišos kanske mladetL je izdal brošuro s slovom: »Knez se zabava«. V tej knjižici se smeši črnogorski kralj Nikola. Bel gradska policija je sedaj to brošuro zaplenila. Državna policija v Zadru. R.— Zader, 2. septembra. Znano je, da je mestna policija podržavljena. Državna policija prične delovati z novim letom. Štela bo 60 mož, ki se vzemo izmed državnih redarjev y Trstu. Železniška nesreča« Beljak, 2. septembra. Na postaj) Talheim je danes zjutraj ob 4. trčil brzovlak v tovorni vlak. Ena oseba je bila poškodovana, več vozov pa razbitih. Razdelitev Maroka? London, 2. septembra. »Morning* post" javlja iz Tangerja, da je „status quo" v Maroku nevzdržljiv in da bo v najkrajšem času prišlo do tega, da si bodo Maroko razdelile Francija, Angleška, Španska in Nemčija. Kolera. Budimpešta, 2. septembra. V Mo-haču je obolel delavec Šmithauer na azijski koleri. Špandau, 2. septembra. Tu se je danes prigodil nov slučaj azijske kolere Silen prirastek prebivalva. VVashington, 2. septembra. V New Yorku je ljudsko štetje končano. New York šteje sedaj 4,766.883 prebivalcev. Od zadnje ljudske šietve se je mesto pomnožilo za 1,329.581 dužk Vojna napetost med Turčijo in Grško. Pariz, 2. septembra. »Matin* javlja iz Aten, da je Turčija stavila glede krečanskih poslancev Grški ultimatum. Takisto je baje že odpoklicala svojega poslanika iz Aten. Carigrad, 2. septembra. Vojno ministrstvo je poklicalo rezerviste vseh trek evropskih armadnih korov pod orožje. Stavka na Španskem. Bilbao, 2. septembra. V mestu je proglašeno obsedno stanje, ker se vlada boji, da bi stavka navzela revolucionaren značaj. Saragosa, 2. septembra. Tu so jeli delavci stavkati. Iz strahu pred izgredi, so vse prodajalne zaprte. Do-sedaj vlada v mestu še mir. Klerikalni panama na Koroškem. Dunaj, 2. septembra. Korespondenca „Austrija* dementuje vest, da bi voditelji krščansko socialne stranke posredovali na korist falirane tvrdke Kavser & Palese. Dunaj, 2. septembra. „Zveza av» sthjskih kmetijskih zadrug* skuša iz-poslovati. da bi vlada sanirala finance koroške zadružne zveze, češ, da je ta stvar — življensko vprašanje vseh avstrijskih kmetijskih zadrug (?). Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljaav ska. Meseca avgusta 1910 vložilo je 1380 strank 1.258.456 K 80 v, 1421 strank pa dvignilo 1,004.520 K 57 Stanje vlog koncem meseca avgusta 1910 :*S,791.193 K 63 v. Stanje vlož-uih knjižic 27.706. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu je v mestno hranilnico v Kamniku 177 strank vložilo 88.467 kron 08 vinarjev, 147 strank dvignilo 46.347 K 31 v, 7 strankam izplačalo hipotečnih posojil 8100 K. Stanje hranilnih vlog 2.023.525 K 19 v. Stanje hipotečnih posojil 1.518.929 K 24 v. Denarni promet za mesec avgust 1910 207.992 kron 20 vin. — Mestna hranilnica r Radovljici. V mesecu avgust 1910 je 296 strank vložilo 132.407 K 88 v, 2»7 strank vzdignilo 105.925 K 18 v, 38 strankam se je izplačalo posojil 54.920 K, denarni promet 623.271 K 04 vin. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgust 1910 je 214 strank vložilo 174.165 K 53 v, 248 strank vzdignilo 135. K 49 v, to-rej več vložilo 38.698 K 04 v, 17 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 28.300 K, 358 menic se je es-komptovalo za 140.428 K. Stanje vlog 3,578.112 K 40 v. Denarni promet 736.696 K 14 v. Vseh strank bilo ie 1215. Vloge se obrestujejo po CA«. Iidajatclj in odgovorni nredaik Kasto Jtfe 50 dobro j4? Kjer Mnajo Vaz* Jfeceptno Hpjigo ■ UmrH so v LjuMJatil: ▼ dti«lil bolilcl: Dne 20 avgusta Katarina Podrskar, levifsrjeva žena. 35 let Dne 2*. avgusta Frančiška Gusscnbauer. delavčeva "ena, 54 let fola¥#AAnaalaaa\f isa sa^s^avaaiai ncieonnosicno poroci». a msu sas nas »aro C I — "C 1. 2. pop. 734 ) . 9 zv. 7339 171 s! jvzhod otriačuo 13 4 al. szah del oblač 732 7 100 al jzao. oOUCno Srednja včerajšnja temperatura 14 1«. 169*. Padavma v 24 arati 00 sas*. vdova pa. Kuro; pL ttpud naznanja, da je nje ljub.jeni, nepozabni soprog, oziroma oče, tast, zet. brat. svak m stric, gospod Milan Leustek dn zaspal nika *e t ooirt|o t i ob 3 Gospodine se sprejme! o aa tlofJPO anfOaVjO) fas, 0AaajpBV0aO|o v zanesljivo dobro hiio. Na*!ov r**>ve upravo.^tvo »Slov. Naroda«. VE[£tDQ 6001 nn Najbolje 51*110» nuditvrdtka izvoz jufcna oHumpolcu ah pa rosMoito) praktikaatlalo spfc'mc v *v- rrp«»vin<» galanterije m igrač 3GDG j llolarskeia kaililata sprejme takoj » notar ^"^ovzmik v £jablia L 1-ii5w= m =1 ](. f . Schafler Več učenk aii gospodičec se sprejrre a« l0?3 OUBOVOallO fcB hrauM po pr.r rrno n»Z*i cajnjt. Na> o v ■ozlka Draovsofc, Pri- sojae alica 1 L na : . 1 n• k c kr drzn ne ieb /nict* v Beljaku prorš', da se mu doposljr 11 >ka*H| tako izborno ućitikujoČib 711 Saimijakovih .\ pastil /. (kašelj lajoaječih, sle* rasurajajočih) lokarld F1CC0U v Lintolloai, c m kr d \ urnega založnika, papeževega dvornega založnika ina škatljira 20 v, 11 škatljic 2 K Naročila po povzetju. 0 dostojnosti Sestavil Edvhi loiman, kosce učitelj plesa. Sum TO rla, i poftto M rta. Ta knjižica obsega vsa potrebna navodila, kako se je vesti v spodobni družbi. Brez dobrih manir ni nikomur mogoče izhajati ; človek je smešen in preziran. Obleka sama ne stori človeka, treba se je tudi obnašati, kakor je navada med olikanimi ljudmi. Iz knjige N0 dostojnost!« posname lahko vsakdo polrebnih naukov za primerno vedenje v vseh slučajih življenja. Knjiga se dobiva v »Narodni knjigarni11 v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. hišnik oženjen, brez otrok, ki ima veselje do vrtnarstva. Prosto stanovanje in kurjava Plačilo po dogovoru. 2968 Kje, pove upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 2959 Oddaja so: 4 S0l)81 weBi prltlk|lngrc dalje ▲▼▲▲TA *Va ava Z sod! s KubiBis 1 mesečno sobo aa Elizabeta! oosti 6, LJubljana. • I« r tot? ■ i St. 3811/10. Ljubljana, dne 30. aTgusta 1910 Razglas. C. kr. tobačna tovara« v LJubljani razpisuje za dobavo meiii desk. dnin. mu« .« m m kokso za eventualno 1912 na dan 28. kiaiovca 1910 ED. ŠMARDA oblastooao potrjeaa potovala« pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18. V aovi niti .Kmetske posodice", nasproti fjaoHlao prt JTifOvoa". izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe konkurenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje dO 12. UTO dopoldne oiiiciijtii g* une c. kr. tobačni tovarni vposlati. 296: Popolna vsebma razglasa, kateri se tuuradno lahko vpogleda, nahaja se ▼ uradni »Laibacher Zeitung«. ftavre-jfev* jfork I preselil « Sodno ulico 3 Uožnja t aja samo 6 dni! Izdaja trdi vozne listke iz Amerike * staro domovino, prireja posetae vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Randreiscbillcts). Cenj naročnikom in občinstvu vljudno javljam, da sem se ■grešnega trga Ste v. 13 Gostilna sprojmont takoj v najom na deirit Pismene ponudbe pod „Soilllai" na upravnistvo »Slov. Naroda« na 10. soptoaibra 11. Akumulatorji ji ta eJeatmas ranvcajnam, MaJt Ji tcuce sa svari i — aaavv>. lanu« T »venske, ritcnmr ceucc. HM LlSlC i ■ * \ že prispele obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke, kakor tudi za deklice najnovejša konfekcija. Pošilja se tudi na izbiro na deželo. :: Cene jako nizke. :: 0. BERNAT0VIČ z Ljubljana, Mestni trg št 5. z ter se priporočam za nadal no naklonjenost ter obljubljam točno m vestno postrežbo. 2887 3. Zamljen, čevljarski mojster j v Ljubljani. |l k_A C kr. avstrijska fjfj državne železnice Izvleček iz voznega reda. O On a al ta l»u» (J na. tet) r-08 Zjutraj Osebni vat v arom: Triii, leueoice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec 7*95 ztutruj. Osrbm vlak v »meri: Grosuplje, Št Jan ž, Rudolf ovo. Straia-Topbce, Kočevje. 9 12 Uuuoltfnu. Oarbnt vlak ▼ amen: lese-•ce, z zvezo aa brzoviak v l>!ovc, Dunaj j k.. Line. Prago, 'raićanr. Berlin, Beljak, Badgastein, Solncgrad, Monakovo, Kolin. i-avo dopoldne. Osebni vlak v umeri: Triič, learmce, Trbii, Beijak, Celovec, Gorica, Trat. I tS poooldna Os*-"n v ak v smeri: Gro- •uplfe, Rudoi*ovo, St Jan ž, Straia-Topuce, Kočevje. 0-30 popoldne. Osebni vlak v umeri: Triić, )cser.:cc. Trbii, Beljak, Gorka, Trst, Cciovoc. S*16 ivsosr. Osebni vlak v smeri. Iriič, Jesenice, z zvezo na brzoviak v Beljak, (ekvose. Dunaj, z. k., Badgastein, Solncgrad, Monakovo, Inom ost, Frankobrod, Wiesbadcn. Kol-.n, L'usseldorf, \ leassingen, Trbii 7AO zvečer. Osebni vlak v amen Groanpje Št Janž, Rudolfovo. Kočevje, IP-tO sssso«. Osebni vlak s sme-i: k mer, Heiiak. Gorica, Ttst, Celovec 7 28 s|wtruj: aoo 7-30 lamj. Usf vtafe v K^mn a. Meianec v Kamnik. Meša ec v mkuu. Mešanec v Kamnik le ob ne- v L|nbt}sno (*u±us teleasis, 7-CO zjutraj: Osebni vlak iz Jeseni", f zvezi na brzoviak iz Berlina, Drsi^ar, pTa^e, Linca, Celovca, Monakovega, Solncn grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta. Triiča. a-82 ijtjtra]: Osebni v« iz Kočevja, Rj-doifovega. Groauplja, Št. Janža. irao dopoldne: Osebni v.ak iz Trbiža, Gustau, Jesenic, r zvezi na brzoviak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, D->-soldorfa. Kolina, Wiesbadna, Frankobrodz, Monakovega, So In ograda, lnomosta. Badgasteina. Beijata. 2*&9 popoldne: Osebni vlak u Ko: • ^traže - Toplic, Rudolfovega, Groaaplia St. janža. 4*<7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trata, Jesenic Tržirz 6 38 ivsdsr Osebni vlak tz Jesesic v zvez na brzoviak iz Berlina, Draždan, Prar?« Linca, c>k>vca, Monakovega, Solno grad-Badgasteina, Beljaka. Dunaja j. k. Om3 zvečer: Osebni vlak a Beljaka, Trbii Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Trtica ©-07 zveoor: Osebni vlak iz Kočev/ta- Str\"e Toplic, Rndolfovega, Groauplja. Št. jz^zi, 11*22 peneOI: Osebni vlak ia Trbiia, CearcJ Beljaka, Trsta. Gorice. Jesenic Prihoal s L|uuliaave (drtavus ieieanice a-so zjutrmj: Mesanec u KsauuuTsa, lO-OO do poide: Mesanec iz Kamnika. a*iO zveoer: Mesanec m Kamnika. IO so po noči: Mesanec iz Kamnika Iz oi> nedel>ah in p razni ki h. Caei prihoda m odhoda so navedeni v srsin e evropejskem deljah in praznikih. C. kr. driavna-zelezniškt ravnateljstvo ? Trsta i 20» Priporoča tovarna Panj tem v Ljubljani. LJUBLJANSKI MESEČaiK Z» asJlTFVNOST 1 PROSVETC so 4 psi* oossasz. % ssiiki osmsr^ pot ne mesec v »voskih ter stsj> • K so h, eol lets 4 K so s fc*^1 ta K se h OS Ista se is h Ntrodnt TNulru^u* vr T^frjHHa^ ~M I I 4939 6 75^7 341