Emanuel Kolman:
Večerna.
Čez polje drhte kresnice           Sen mehak naj fe poljubi,
od coetlice do cvetlice              do boš srečen, da boš sanjal;
mimo brez in mimo hoj            angel varuh bo pozoanjal
v mirno, svetJo noč nocoj.         tu nso noč ob tebi, Ijubi.
Tih večer v daljaoe snioa in čez širni soet razliva blažen mir, sladak pokoj ... Le zaspi zdaj, oirok moj!