Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo. Štev. 3. V Ljubljani, v soboto 19. januvarja 1901. Letnik VI. ^Slovenski Ust11 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane i* vin. — Dopiai pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista “ — Nefrankovanl dopiai se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklama olj« in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista". Uredništvo in upravnistvo sta v Ljubljani, Oradlič* itev. 15. Uradne ure od ure 3—6 pip. — Oznanila se računajo po navadni ceni. 0 nemškutarjih. Papirnate so Vaše čake, In Vaše puške iz lesa. Ob volitvah za mestno skupino so liberalci ponavljali v jednomer, da se veže katoliško-narodna stranka z Nemci in da je vsled tega nemškutarska. Celo „ Novice" so pisale v tem smislu Napadali so vzlasti kandidaturo novomeškega prošta in z grdimi lažmi stavili njega med nasprotnike slovenskega naroda. Z ljudmi take baže je treba govoriti jec’.*ikrat odkrito besedo in jih razkrinkati take, kakoršni so v resnici. Ti ljudje, ki kriče kot hajduki, kadar se gre samo za krik, da so skrajni narodni radikalci, so dejansko zvezani z Nemci v deželnem zboru, deželnemu odboru in dež. šolskem svetu. V vsem njihovem delovanju tudi izven dež. zbora se kaže ta zveza. Pokazala se je tudi zadnjič pri državnozborskih volitvah. Pribijmo! 1. Liberalci so hoteli vreči Povšeta, ki ga sovražijo, kar le morejo. Postavili so za kandidata Zupančiča. Zmage so pa upali od ko Če v s kih glasov. Povšeta poznajo marsikje tudi na Kočevskem. Storil je v gospodarskem oziru Kočevcem že mnogo uslug Zato so mu izražali že iz raznih krajev svoje zaupanje in tudi pred zadnjimi volitvami je dobil več pisem, v katerih so mu vplivni možje od tam obetali, da bodo delali zanj in sicer sami od sebe Kar naenkrat se je v Ljubljani m* d liberalnimi Nemci in slovenskimi liberalci napravil načrt, da morajo kočevski kmetje glasovati za Zupančiča. Ezim8ky je šel agitirat zanj In kako se agitiralo? Ne samo, da se je povdarjalo, da morajo biti Nemci za Fortschritt, torej nastopiti proti katoliško-narodni stranki, marveč naravnost se je trdilo, da je Zupančič nemški kandidat. Agitiralo se je, da je obljubil, da ne vstopi v noben klub, in da se mora on, nemški kandidat, voliti proti Slovencu Pov-šetu. To je prvo dejstvo, katero podajamo v premislek vsem tistim, ki iščejo nemškutarjev v katoliško-narodni stranki. 0 civilizaciji. Predaval dr. F. K. v »Znanstvenem klubu« v Mariboru dne 23. listopada 1900. (Dalje.) II. Razvitek človeške narave je civilizacija, človek je pa po svoji naravi £c5ov no).vny.6v, družabno bitje, torej v civilizaicji se mora vsporedno razvijati in zboljševati društveni položaj z individualnimi zmožnostmi. Po načelih aristotelske filozofije je popolnost bitja v razvoju njegovih zmožnosti. To velja tudi za človeka. Razvitek in napredek je torej temeljni pogoj za civilizacijo. Ako primerjamo predzgodovinske izkopnine v kakem muzeju s pariške svetovne razstave, ali ne moremo strmeti nad napredkom? Zatorej je čudno slišati trditev Hellwalda, Moleschotta in drugih materijaliatov, da človek v humaniteti, in nravnosti ni napredoval, ampak se le razvil. Kaj je razvitek, če ne napredek? Toda zgodovina in filozofija nam branita postaviti obsolutni napredek kot načelo. Zgodovina nam namreč kaže velike krize v civilizaciji, da človek ravno tako lahko nazaduje kakor napreduje, in sicer se to zgodi vedno vsled zlorabe ali enostranskega razvijanja človeških zmožnosti. Da, če človek 2. Protikandidat novomeškega prošta, z večino 30 glasov izvoljeni Plantan je pisal v Kočevje in prosil za tamošnje glasove. Obetal je da bo varoval nemško posest na Kranjskem. To je brez dvojbe najbolj vplivalo na raz-sodnejše kočevske meščane, ki so sicer liberalnega mišljenja, da so jeli promišljati in izpre-gledali, kakšno značajnost imajo slovenski li beralci. Zato jih je nagnilo za novomeškega prošta. Če torej kdo še zine o nemškutarstvu katoliško - narodne stranke, vržemo mu v lice poziv, naj radikalec Plantan pokaže slovenskemu svetu pisma, ki jih je pisal na Kočevsko, in ob javi, kaj je obetal Nemcem za svojo izvolitev. Slovenski svet ima pravico to vedeti. 3, V Ljubljani so postavili Nemci svojega kandidata. Pri posvetovanju o tem jih je nekaj naravnost predlagalo, naj volijo dr. Tavčarja. Vsprejel se je sicer sklep, da se poskusi z lastnim kandidatom, toda dokazano je, da je dobro 60 Nemcev glasovalo za dr. Tavčarja. Vprašu jemo torej: Kedo je nemškutar? Za Tavčarja so glasovali tudi do mala vsi socijalni demokratje. Iz kakšnega vzroka? Na to se glasi jedini odgovor: Zvezali so se vsi. ki nasprotujejo katoliškim načelom, proti katoliško-narodni stranki. Herod in Pilat sta si podala roke tisti dan. Ob volitvah za kmečke občine in za mesta, obakrat se je pokazalo jasno kot beli dan, da so slovenski liberalci zatajili na rodni program in šli jedino le kot liberalci v boj. Samo katol'ško-narodna stranka je ohranila neomadeževana svoja načela. Ni jih izdala z nobeno koalicijo, z nobenim kompromisom. In če je kaj mož, ki niso njenega prepričanja in niso pri mestnih volitvah da li glasov kakemu njenemu kandidatu, česar ne moremo kontrolirati, je to njihova lastna zadeva. V tem slučaju so delali po svoji vesti in po svojem prepričanju, ki jim je velelo postaviti se na stran odkritosrčnosti in poštenja. Ni jih bilo kaj! A kar jih je bilo, morajo in brez dvojbe tudi priznavajo, da stranka ni bila v nobenem dogovoru ž njimi, da jih ni ne prosila in jim ni ničesar obetala. nazaduje, pade lahko nižje kot žival. Napredovanje in propadanje civilizacij kot zgodovinsko dejstvo pobija najbolj materijalističen nauk o podedovanju. Kriva je tudi misel, da je civilizacija nekaj čisto novega, ali da je že nekaj gotovega. Civilizacija je človeško delo, zatorej pač lahko napreduje, toda vedno ima tudi senčne strani. Pojem civilizacije, kakor smo ga v prejšnjem delu določili; je ideal, kolikor bolj se mu približa dejanska civilizacija tega ali onega naroda, tem popolneji je. Zgodovinsko in konkretno ni civilizacija, ki bi se mogla postaviti kot nepremičen vzor vsem časom. Ako odpremo povest-nico človeške civilizacije, vidimo na vsakem listu poleg resnice in luči zmoto in temo, poleg čed nosti hudobijo, poleg heroične požrtvovalnosti grdo sebičnost, zraven lepo razvite državljanske prostosti okove brutalnega robstva. Ena najsijajnejših dob v zgodovini civilizacije je pač doba Periklova in doba neposredno za njim. V filozofiji je intelektualna moč grškega naroda dosegla nepričakovano višino in globino, izdelki lepih umetnosti so nam še dandanes nedosegljiv vzor; govorništvo, pesništvo, zgodovin-stvo je cvetlo. Na Atencih občudujemo držav- To so dejstva. In po njih naj sod/ pošten slovenski svet zadnje volitve. Jedna najgrjih stvari je izmišljati si o nasprotniku pregrehe, ki jo je kedo sam storil. Tako pa delajo naši liberalci. Mi apeliramo na zavednost in značajnost vseh poštenih Slovencev, naj sami pre iskujejo zgodovino zadnjih volitev. Če bodo pri tem iskali resnice, bodo našli to, kar smo povedali v tem članku, potrjeno v polni celoti. Potem bodo pa vedeli, kam naj štejejo oholo vpitje naših liberalcev o narodnosti. Spoznali bodo tolpo komedijantov, ki se igra z najsvetejšimi stvarmi za svoj dobiček! Državnozborske volitve v Celju. V mestni skupini Celje-Brežice je bil za državni zbor izvoljen poslancem dr. Josip Po m m er, nemško nacijonalne barve, proti slovenskemu kandidatu dr. Ivanu Dečko. Vsled nečuvenega nemškega terorizma in volilne korupcije je prodrl dr. Pommer s 83 glasovi večine proti 132 glasovom večine pri zadnji volitvi leta 1897. Napredovali smo torej v splošnem oziru za 49 glasov. Absolutne večine ima dr. Pommer samo 42 glasov. Še ena taka zmaga pa je nemška trdnjava padla. Prava zmaga je pri onih, a moralno imamo mi. Mi smo napredovali na vseh krajih z izjemo v Šmarji, Vojniku in Rogatcu, kjer so se izdajske kukavice dale podkupiti in v Vitanji, kjer so nas za tri glasove ogoljufali. Sicer je škoda, kakor se iz naslednjega pregleda vidi, malenkostna tudi v teh krajih. Najlepši napredek kažejo trgi: Šoštanj, Sevnica, Kozje in Konjice ter mesto Celje. Lepo in junaško se je držala savinjska dolina, katera je poslala vse svoje zavedne može v boj. Vse volilce so dali Gornjigrad, Ljubno, dva Nemca sta izostala na Vranskem, jeden bolnik v Mozirju, trije Nemci ozir. mokrači v Žalcu. V dokaz in primerjanje našega napredka v naslednjem število glasov leta 1897. in danes: ljanske čednosti. V gospodarskem oziru so Atene postale svetovno skladišče; meščani se vesele svoje prostosti in svojega blagostanja. Ali je pa res to vzor civilizacije. V intelektualnem oziru nam daje na to odgovor Platon, oni čudoviti modrijan starega sveta, ki se je povspel v idealne višine, prodrl v globine človeške duše in vesti, podal lepih naukov o nravnosti in čednosti, ta veleum priporoča v svoji , Državi" uredbe, ki se smejo imenovati najžalostnejša zmota človeškega uma Prav po darwinistično-selekcijski teoriji uči Platon, da se naj samo popolnoma zdrava in močna deca vzgaja na državne stroške, slabejša pa se naj zapre v poseben zavod na samotnem kraju. Čisto slaba pa se naj zavrže. Ali naj nam civilizacija s takšnimi madeži služi kot ogledalo, civilizacija, ki z nogami gazi svetost zakonske zveze in obiteljsko radost ter zadušuje najplemenitejše Človeško ču?tvo, ljubezen med stariši in otroki. Ali je morda današnja civilizacija tak vzor ? Žal, da ne moremo pritrditi. Statistika uči, da z moderno civilizacijo raste število zločinov, od katerih jih je 70—80% pripisovati alkoholizmu; istotako raste število samomorov in blaznih. Ali Leta 1897. Leta 1901. Slovenci Nemci Slovenci Nemci Celje 88 344 115 497 Žalec 36 4 56 0 Mozirje 32 — 43 — Gornji Grad 60 — 63 — Vransko 51 2 54 — Ljubno 37 — 37 — Vojnik 22 26 25 32 Konjice 10 47 22 50 Vitanje 2 19 1 20 Laško 7 34 11 41 Brežice 31 67 39 77 Kozje 29 8 38 19 Šmarje 33 5 35 11 Rogatec 9 39 4 49 Sevnica 33 21 46 17 Šoštanj 28 28 53 28 Nikdar več ne zmagajo v tej skupini Nemci, in če bi delali še s tako silo. Napeli so vse moči, prinašali so bolnike, pretili so svojim dolžnikom z odpovedjo denarja, obrtnikom so obetali skrajni bojkot, uradnike so mučili z de-nuncijacijami, pritiskalo se je na uradnike od zgoraj. Volil je tudi predsednik okrožnega sodišča pl. Wurmser, seveda nemško. Celjski Slovenci vemo sedaj, kakega nasprotnika imamo v njem. Je pač Gertscherjeve baže. A tudi našim volilcem slava, kateri so kljub nesramnim in umazanim zabavljivcam pijane tolpe izvršili in opravili svojo narodno dolžnost. Posebno gre čast Blovenski duhovščini, katera je morala toliko prestati, da so se nad tolikim zasramovanjem zgražali celo pošteni Nemci ter protestantje, in da je vis. č. gospoda celjskega opata mcral pred steklimi napadalci neki Nemec varovati. Vse priznanje zaslužijo slovenski obrtniki, kateri so kljub terorizma od nasprotne strani neustrašeno v boju stali. — Glavni in prvi agitator nemške stranke v Celju je bil uradni predstojnik Fiirstbauer, kateri je ves svoj uradni vpliv vporabil za dr. Pommerja; skoro nič manj ni storil dr. Jabornegg ter neizogibna Oechs in Ambroschitz. V Šmarji so nemško stvar ščitili sodnik Wagner, notar Toplak, oficijal Kolarič, vsi c kr. uradniki . . . Kozjansko nemštvo so rešili sodnik Golings-heim bivši slovenski državnozborski kandidat, notar Filofaro, kanclist Sortory in davkar Gril — tudi vsi c kr. uradniki. Podobno je bil tudi v Konjicah poleg dr. Ledererja na nemškem braniku sodni pristav dr. Zangger. Mi poudarjamo vse to. da se naši poslanci opozore na razmere med spodnještajarskim urad-ništvom, posebno med sodnimi uradniki, nad katerih nepristranostjo Slovenci niti dvomiti ne bi smeli. To je menda Avgijev hlev, na katerega je že svoj čas bivši poslanec g. dr. Lavo-slav Gregorec visoko ministerstvo opozarjal. so ideal sredstva, s katerimi Angleži in Prusi širijo „evropsko civilizacijo” v Aziji in Afriki? Ali je morda današnje ekonomično, moralno in socijalno stanje vzor civilizacije? Trpka ironija! Optimistični evdaimonizem je proglasil napredek v civilizaciji za najvišjo srečo, a mesto tega nam Hartmann ob koncu 19 stoletja pove na-ra\nost, da je cilj civilizacije splošno vničenje. Kaj klasično sliko nam o tej civilizaciji podaje slovenski pesnik: Noč prihaja v mojo tiho sobo ; luč umira pred menoj na mizi, v zadnjih iskrah že trepeče plamen — noč prihaja v moje trudno srce. In na stenah vstajajo počasi temne sence z bledimi obrazi, vame gledajo oči globoke, bližajo se mrtve mi rokč. . . Izsušena že so moja lica, in izpraznjena je moja duša. . . vse razstrosil sem bogastvo svoje, vse do dna izpraznil svojo dušo — Zdaj jc tukaj veliki bankrot . . . Luč umira pred menoj na mizi, Rezultat je za Slovence tedaj, čeprav negativen, pa gotovo jako ugoden. Pri tem se ne sme prezreti, da je od zadnjih volitev potekla doba samo treh let; če pa do prihodnje volitve, katera bi imela biti v šestih letih od danes, n a -predujemov dosedanjem razmerju, potem sedi dr. Pommer kot celjski poslanec zadnjič v državnem zboru, — če pa pride splošna, direktna volilna pravica, potem se z nikomur ne pogajamo več. Na vsak način je to zadnja nemška zmaga v Celju. — Bog živi naše volilce! Le vztrajno naprej! Izvirni dopisi. Iz Kranja, 17. januvarja. „Gorenjčev“ dopis iz Kranja, ki razmesarja zadnje volitve, se bere kakor jeremijada. Vidi se, da naši na sprotniki ne morejo preboleti očividne oslabelosti svoje stranke. Komu se pač tako opravičujejo? Dr. Ferjančič sam dobro ve. da njega niso volila gorenjska mesta, temveč so ga rešila le notranjska, naravno je torej, da bo delal le za tč kakor do sedaj. Ali se opravičujejo svojim volilcem, katerim so se po stari navadi lagali, da zmagajo z ogromno večino? Le tem se ni treba, ker so sami dosti „zavedni"! Bržkone velja to opravičevanje nam, da niso z nami volili boljšega kandidata, kakor smo ga imeli do sedaj. Mi jim tega ne očitamo, kakor eni nam, ker jih poznamo, da nimajo niti svoje volje, niti zrele politične razsodnosti. Tudi jih ne rotimo, kakor oni nas, naj ne hodimo volit, kajti mi se le smejemo njih naivnosti, v kateri hočejo meščanom prepovedovati, da bi se pote govali za boljšega kandidata, kakor so ga imeli doslej. Dopisnik priznava, da je pri nas 30 zavednih klerikalcev, žal, da mi nismo v stanu našteti 30 zavednih liberalcev! Če pa nas druge volilce nazivljete s klerikalci, se tega ne stra širno, ker vemo, da to našemu ugledu prav nič ne škoduje. Mi javno priznamo, da duhovništvu nismo nasprotni, medtem, ko vi v svojih glasilih vedno zabavljate čez nje, vender pa pri vsaki sapici, ki preti omajati vaše stališče, iščete zavetja v farovžih. Radovedni smo tudi koliko mežnarjev ste odbili, če so bili pripravljeni voliti z Vami. Ravno tako ne zametujete nemških glasov! Malenkostna oskosrčnost je, preštevati in uvrščevati volilce svojega nasprotnika. Na to polje osebnosti vam ne bomo sledili. Kje je vaša liberalna svoboda in doslednost? V časnikih upijete, da je volitev tajna, da vsak voli po svojem prepričanji, ko pa pride dan volitve, malone, da ne zahtevate, da vsak volilec pokaže listek vašim agitatorjem, ali pa chefu samemu, da se drugič ne bo izpodtaknil nad osodepolno številko 13 in bo natanko poučen, kateri volilci so mu odpadli. Za občinske volitve se še ne zmenimo toliko kakor vi, ki morate braniti vame gledajo oči globoke, bližajo se mrtve mi roke. Ivan Cankar: Noč. (Lj. Zv. 1899, str. 280.) Ta pesem ni le slika duše pesnikove, marveč v polnem pomenu tudi one civilizacije, ki na vsa usta kriči, da je in hoče biti .moderna*. Ali pa ni ta strahotna fotografija znamenje, da tu ni vse v redu? Bilo pa napačno reči, da je napredek civi lizacije kot tak kriv te praznote. Nikakor ne! Med temnimi stranmi gre skozi stoletja civili zacija, ki spopolnuje človeka in zapušča trajne sledove v zgodovini. Pravi napredek civilizacije se kaže v tem, da se umstveno obzorje širi, nravno življenje čisti, socijalna nasprotstva ubla-žujejo, sredstva za gmotno blagostanje množijo in pravilnejše razdeljujejo. Ne smemo se pa ozirati samo na družbo kot celoto, ampak tudi na posameznika. Ta dva činitelja, individualne in socijalne izpremembe, dajata civilizaciji nov vzlet in določujeta nove smeri. Jasen dokaz za prvo imamo v najepohalnejšem pojavu, kar jih pozna zgodovina, v prestopu od stare grško-rimske civilizacije v krščansko evropsko. V svojem postanku in razvoju v prvih stoletjih kr- svoj „parlament", v katerem vam je utrditi svoje pozicije, da vam jih valovje opozicije ne izpodmelje. Z delovanjem vašega ^parlamenta" so meščani res .mal’ content!" Da bi mi držali križem roke, medtem, ko bi vi delali za svoje koristi in si pridobivali pristašev, to bi bila v vaših očeh nam namenjena nesebičnost. Kaj pa je pri vas značaj no st? Bržkone, ona krepost, s katero naj bi vam pomagali naše mesto ohraniti na stališču srednjega veka! Mi imamo iste državljanske pravice, kakor vi, in najmanj toliko politične razsodnosti! Zato se ne bomo ravnali po vaših navodilih; odslej se vidimo — proti vaši volji — pri vsakih volitvah! Politiški pregled. Dunaj ostane krščanski 1 Oči zavednih kristijanov in glupih liberalcev širom Avstrije so bile v ponedeljek obrnjene na Dunaj, kjer so se združili liberalci, soc. demokrati in Židje, da vržejo dosedanje krščanskosocialne zastopnike pri državnozborski volitvi za mestno skupino. Krščanski socijalci pa so združene nasprotnike sijajno odbili in pomnožili število svojih glasov za 16 000. Samo v I. in II okraju so prodrli Židje, a to pot ne več z veliko večino kakor še 1. 1897. Tudi te dve trdnjavi so kršč. socijalci tako omajali, da skoro gotovo pade. Dunaj ostane torej krščanski. Nade nasprotnikov se niso izpolnile Prav je dejal dr. Lu-eger: Mislili so nekdaj Turčini, da imajo našo ljubo domovino že v rokah, Dunaj pa jih je odbil in occident je zmagal proti orijentu. Tak historičen moment je sedaj tu! Dunaj se drži in oproščeni bodo ostali naši bratje orijentskega vpliva! * Razmerje strank v državnem zboru. Do včeraj je izvoljenih 36 nemških liberalcev, 45 pristašev nemške ljudske stranke, 23 ustavo-vernih veleposestnikov, 4 nemški svobodomiselni ..divjaki", 1 pristaš nemške kmečke stranke, 21 nemških radikalcev, 22 krščanskih socijalcev, 23 udov kat nemške ljudske stranke, 5 katolikov, ki ne pripadajo še nobeni zvezi, 4 udje katoliškega centruma, 10 socijalnih demokratov, 1 neodvisen socijalist, 19 Italijanov, 19 fevdalnih veleposestnikov, 3 udje moravske osrednje stranke, 53 Mladočehov, 5 čeških agrarcev, 5 čeških narodnih delavcev, 2 češka katolika, 60 članov poljskega kluba, 9 članov poljske ljudske stranke, 10 Malorusov, 6 Rumunov, 15 Slovencev, 10 Hrvatov in 2 Srba, skupaj 413 poslancev, 12 poslancev še treba izvoliti. Kaj bo z državnim zborom? Nemški radikalci nameravajo v jedni prvih sej drž. zbora staviti predlog, naj se takoj uzakoni nemški državni jezik in da mora veljati ta določba tudi za deželne zbore in odbore. Da državni zbor na tak način ne bo prišel do mirnega delovanja, je gotovo. ščanstvo ne naskokuje naravnost takratne družbe in državnega sestava, ne povzročuje velikih socijalnih prevratov, češ, moje kraljestvo ni od tega sveta; sužnje uči slušati, za cesarje in oblastnike moli, rimsko društvo gre naprej svojo pot. Društvo ostane isto, toda pri posameznikih vidimo velikanski intelektualno moralni preobrat. Dovolj je, opozoriti na imena: Justin filozof, Tertulijan, Avguštin itd. Krščanstvo je naravnost merilo na individuum, na preobraženje notranjega človeka, njegovega mišljenja in čutenja. In s tem je prenovilo obličje zemlji. Imamo pa v zgodovini vzgledov dovolj, kako tudi zunanji socijalni preobrati dajejo civilizaciji nove smeri Bodi dovolj opozoriti na križarske vojne, na pad Carigrada, na f rancosko prekucijo itd. Individualni in socijalni razvoj torej pospešujeta, oziroma tudi zadržujeta civilizacijo. To dvojno pa nikakor ni ločeno, marveč ozko spojeno, drugo sledi iz drugega in predpostavlja drugo. (Dalie sledi-) Nova trozveza. Raški listi vedo poročati o novi trozvezi, ki se snuje na Balkanu. V tro-zvezo stopijo Srbija, Bolgarija in Črnagora. Potovanje Črnogorskega princa Danila v Belgrad je baje prvi korak za uresničenje te zvezo. Prvi vidni znak najnovejše tripelaliance bo železnica od ruske meje preko Rumunije, Bolgarije, Srbije in Makedonije v Dulcigno ob jadranskem morju. Ruski krogi so izredno vneti za to železniško zvezo, ker bi lahko tekmovala z avstro-ogersko železnico iz Sarajeva v Solun Poleg Rusov so prijazni tej ideji umevno tudi Italijani, ki bi imeli od nje posredno korist, ter baje tudi Francozi. Rusija in Perzija. Rusija je sklenila po godbo s Perzijo. V tej pogodbi se je Perzija obvezala, da ostane nevtralna v slučaju, ako bi Rusija imela vojno na Vztoku in se je izjavila, da noče delati v tem slučaju Rusiji ne le nobenih zaprek marveč da še dovoli ruskim četam, da se prevažajo po perzijskem ozemlju Vojska v Južni Afriki. Buri so zasedli Tulbagkos, ki leži sto aDglešk'h milj od kap skega mesta. V Kallfontainu so uničili brzojavni urad. Angleški kraljici daje vojska v Južni Afriki toliko skrbi, da je zbolela. Kralj ca ne more ne jesti ne spati. Vsled tega so letos na angleškem dvoru odpadle vse ob novem letu navadne slo vesnosti. ______ Domače novice Pasjeverstvo med Slovenci. Za pravoslavje delajo zadnji čas slovenski liberalci. Dati hočejo s tem duška svojemu sovraštvu do katoličan stva, do vere naših očetov. Dobra bi jim bila pač vsaka vera, da bi jih le osvobodila kato liških .verig". Zamenjati pa hočejo ti pristni brezverci, ki pse in opice imenujejo svoje brate, le nekaj zunanjega, le obleko, da bi si pod njo lajšali vest. Izbrali so si za obleko, — ker so razni Neslanci spoznali, da z luteranstvom nič ne opravijo — pravoslavje. Gočani na Vipavskem in Veliki Žabljani na Goriškem so že sklenili v gostilni (!) pri letošnji močni kapljici, da poj dejo v pravoslavje. Pa, hm, ta smola! Kaj jih ne čaka, ko umrjo! Katoliški duhovnik jih ne bode blagoslovil, ko pojdejo v razkol, in sv. si noda v Petrogradu je sklenil, da pravoslavna du hovščina ne bo smela pokopati niti Leva Tolstega, ki je vender veliko manj grešil zoper krščansko misel, kakor pristaši .Slov. Naroda1" in .Soče". „Slov. Narod" je sedaj ves zbegan. Že si je bil dr. Tavčar kupil popovski visoki klobuk brez okrajev, dži, kar mu da natisniti Malovrh v .Narod “ tale slavospev: .Zelotatvo duhovščine je pač na vsem svetu enako veliko. Iz Petrograda poročajo, da je izdala sv. sinoda na vse škofe ukaz, da se v slučaju smrti grofa Leva Tolstega v nobeni pravoslavni cerkvi ne sme čitati maša zadušnica za Tolstega. Tudi je prepovedala sv. sinoda običajni krščanski pokop tega najslavnejšega pisatelja veleuma, zlasti pa se pravoslavna duhovščina njegovega pogreba ne sme vdeležiti. Znano je, da je ruska duhovščina med najslabše omikanimi sloji ruske družbe, ter nima duhovščina med inteligenco nobenega ugleda. Blazno sovraštvo duhovščine sega torej tudi na Ruskem še preko grob:i! To pač niso pravi namestniki Kristusa1/ ^ak6 je pisal .Slov. Narod“ že letos! No, Veliki Žab ljani bodo gotovo napravili .velike žnablje“, ko bodo to čitali. Liberalcem res druzega ne ostane : ali udati se .slabo omikanemu" in .blaznemu" popu iz pokvarjenega krščanstva, ali pa dobiti kakega dobro omikanega bratca, ki po štirih hodi, da jim bode poškropil grob, ne da bi pokvaril krščanstva notri ležečega liberalnega pra voslavca. Liberalci so pred zelotstvom varni je-dino le še mej čveteronožci z naprednim repom To je mnenje sv. sinode v Petrogradu. Prismodarije „Slov. Naroda". Odkar je dr. Tavčar izvoljen državnim poslancem, je ne odgovorni urednik .Slov. Naroda" izgubil še to malce sramu, kar ga je imel pred volitvami. .Slov. Narod" je res postal najbolj neumen list. Zadnji ponedeljek sta Malovrh in Tavčar začela učiti škofa — ne kako se kradejo žlice, ampak — kako naj škcf piše pastirske liste, da bo li beralcem všeč. Ta predrznost je pa že malo predebela. Tavčar pravi, da bi škof moral v listih imeti ozir tudi na tiste katoličane, ki so liberalci (to je Tavčar zapisal pri prvi steklenici!), dalje je škof politični uradnik (!) in mu je za-branjeno porabljati svojo uradno oblast v nekompetentno uplivanje (tu je Tavčar izpraznil drugo steklenico); in tako je nastal v deželi čudni položaj, da država pač kaznuje tiste, ki žalijo cerkvene uredbe in čutila, ne kaznuje pa tistega, ki brani cerkvene uredbe in čutila (pri tem Tavčar izprazni tretjo šampanko); tudi naj novejše pastirsko pismo ljubljanskega knezo škofa kaže skrajno ultramontanstvo, rečemo, da Anton Bonaventura hrepeni po absolutnem go-spodstvu nad vsemi stanovi in nad državo (pumf, četrta steklenica!) Kolika razlika mej nazori škofa Jegliča in nadškofa Careva: škcf Jeglič priporoča duhovnom, da naj oznanjajo, katera politika je prava, nadškof Carev je pa rekel: Ne mešajte se v nobeno stvar in ne dr žite se nobene stranke, ker jutri bodete pa stirji liberalcev; d& škof Jeglič ne pozna inte resov verstva in je v nasprotju s papežem, ka terega smo mi imenovali .izvrg človeštva". (Prazna je peta steklenica in spisan prvi članek za .Narod") Dr. Tavčar je pozival v svojem listu dr. Šušteršiča, ko ga je grdo žalil, naj toži. Dr. Šušteršič je tožil. Dr. Tavčar se pa sedaj noče zagovarjati, češ da je imun. Kakšno ime zasluži tak človek!? Kaj je naprednost? Dr. Tavčar piše v .Narodu": .Mandat dolenjskih mest je torej prešel iz rok moža (Šukljeja) ki je stal nekako v sredi mej obema strankama v naši deželi, a — po zadnjem nastopu (v Novem Mestu) — klerikalcem že bližje ko nam, v roke zanesljivega in odločnega pristaša napredne stranke". — Besede Šukljejeve so meščanom po Dolenjskem še dcbro v spominu S kurjo slepoto mo rajo biti udarjeni Črnomaljci in Metličani, nekdanji častilci Šukljejevi, ako se jim še ni posvetilo, da bi vedeli, kaj je naprednost. Kakšni tepci so libera’ci, se vidi iz telegramov .Slov. Naroda". Malovrh načečka na p^pir vsak dan po deset telegramov za dr. Tavčarja. Žirovske krave se že smejajo tem izmiš ljenim podpisom in v uredništvu narejenim telegramom. Čuki v liberalnih gnezdih pa še vedno mislijo, da so pristni. O, ti tepci! MeBtna ječa — strašilo za občinske volitve v Kranju. Iz Kranja se nam piše: Razun razl:čnih aoons, ki jih sam sebi anonsira, je prevzel .Gorenjec" še jezikovne canzure drugih listov — gotovo v dokaz, da mu manjka bolj šega gradiva, Pravi nadalje, da vrši le časnikarsko dolžnost, ako objavi tajne pogovore med prijatelji — toda sam .svojih" pa ne objavlja. Slaven državnik od nas nihče ne bo, tudi vi Gorenčevi kimavci ne, drugače seveda, če vas zasluge pri .Gorenjcu" dvignejo na ta ščit. — Naravnost groza nas je pretresala, ko smo brali o zavratnih ovadbah, ki se vrše po ano nimnih pismih To je pač najboljši dokaz, kako je razvito naše policijsko nadzorstvo, odkar ima tako ženijalnega poveljnika. Umislili smo se čisto v one grozepolne čase beneških ječ, v katerih so se politični nasprotniki — meni nič tebi nič — potapljali v moije. Ali pozabili smo, da je ta šef pravi liberalec; pričakujemo, zato od njega, da bo imel s hrabrim vojskovodjem vsaj toliko usmiljenja, kakor ga je imel svoje-dcbno z županovim sorodnikom, za katerega osvobojenje je izpostavil cenjeno življenje svoje Le tci je bil prišel v mrzli zimski noči pod ključ v mestni hiši iz istih razlogov, kakor najnovejši ovadbenec. Ko pa so njegovi prijatelji prihiteli pod okno policijskega poveljnika, ter mu objavili, da se njih prijatelj nahaja v železnih pesteh postave, skočil je poveljnik po konci — prepasal se — ne z mečem, temveč le z vrvico ponočne halje, in hitel, kolikor je mogel po strmem klancu navzgor odpirat vrata .nedolž nemu" jetniku — Rogovileži imajo pač srečne čase, dokler jim stoji na strani tako mehko-srčna policijska pomoč. Dobro mu je dal po zobeh. G. Rajko Pe-rušek ocenjuje v Zvonu brošurico .Prešeren in Slovanstvo", ki jo je izdal prof. dr. Ilešič. Na koncu kritike pravi g. ocenjevatelj: .Gospodu prof. Ilešiču pa gre zasluga, da je očistil podobo pesnikovo vse različne šare, katero so njegovi obožavatelji nanjo nametali. Čestitam." Tudi mi čestitamo Zvonu, da je dobil tak poklon, ker raTno on je bil, ki je Prešerna obdelaval s tako .šaro". Lahko se prime za nos! .Narod" in .Gorenjec" ne verjameta, da bi bil kdo po mošenjaki občini agitiral za narodne kandidate. Naj vprašata Vrbnje in Gorico, ki sta Radovljici najbližji. Noše in Črnivec pa pravita, da je tisti .financar radovljiški, ki nima zvezd" tudi prekrščeval Šušteršiče v Jelence. Kdo pa v LeSah? Kranjski gospod je poslal domov svojega pisarja. Dobil ni nič — izgubil pa dobro ime. Z Gorenjskega. Minule so državnozborske volitve. Huda borba je bila. Če pomislimo kakih umazanih in podlih sredstev so se posluževali liberalci pri agitaciji, moramo res veseli biti sijajne zmage, katero smo si priborili. Pri teh volitvah smo jasno videli, da so z liberalci šli čez drn in strn skoro povsodi trgovci in gostilničarji. Ravno ti so pri vsaki priliki nagovarjali kmete-volilce, naj volijo liberalne poslance, oziroma ne gredo volit. Naša dolžnost je opozoriti pošteno, katoliško ljudstvo na te liberalne podrepnike in je svariti pred njih obiskom. Seveda moramo v prvi vrsti sami dajati dobre vzglede. Skrajni čas je že, da se začnemo ravnati po to-likrat poudarjenim geslom: .Svoji k svojim". Čemu bi podpirali liberalnega trgovca, ko imamo morda v bližini katoliškega moža, ki nam vsikdar rad postreže z dobrim, pristnim blagom. Ne bojmo se pri tem zamere! Posnemajmo dunajske krščanske socijaliste, ki se natančno ravnajo po tem geslu; od tod tudi njih uspehi ari volitvah Zahtevajmo zlasti po gostilnah odločno katoliške liste, ker podpirati liberalne gostilničarje je naravnost nesmisel in se pravi: gojiti gada na svojih prsih. Posnemajmo naše nasprotnike, ki se hitro spravijo nad gostilno, kjer so videli .Slovenca" ali celo .Slovenski List". Zakaj bi mi morali obiskati gostilne v katerih je .Malovrhova kahla" evangelij? Bodimo tedaj odločni, nepiijenljivi v svojih zahtevah, in boljše posledice se bodo marsikje pokazale. Liberalna radodarnost. Tudi nas radovljiške okoličane nadleguje brezplačni .Rodoljub". Prosimo naj Tavčarji in Vilfani raje manj raču-nijo, tak gnoj pa potem zase obdrže. Telegram iz Kranja: Mesto je brez vode. Malkontenti pijejo kapnico. Bonkontenti so hoteli piti Savo, pa jim Majdič ni dovolil. Število malkontentov raste; danes jih je 106, bonkon-tentov še 75. Pirc odpotoval v Kokro. Kamnjal je v .Narodu" neki radovljiški dopisnik dne 26. decembra na praznik kamnja-nega sv. Štefana dva učitelja. Šušteršiča ni volil nobeden izmed njih, eden celo Jelenca! — Dopisnik še ni rekel, da se je zmotil. Luka še ni protestiral zoper tak .pranger". .Gorenjec" in .Rodoljub" se hodita letošnji predpust ženit v marsikako hišo, v katero si nista doslej upala. Žal, da niso srca nevest takim snubcem naklonjena. Važna SOletnica. V Ljubljani se je slavila v nedeljo BOletnica obstanka trgovske in obrtne zbornike na Kranjskem. Slavlje je bilo jako svečano, udeležba veličastna. Zagrebška zbornica je bila odposlala na slovesnost dva zastopnika. Dr. Murnik je utemeljeval predlog, naj se ustanovi v Ljubljani slovenska trgovska akademija. Predlog je bil sprejet. Dal Bog, da se skoro uresniči ta želja, katero je navdušeno izražal „Slov. List" že v prvih številkah prvega svojega letnika do danes. Z Goriškega se nam piše: Liberalni napredek katerega sta iznašla Tuma in Gabršček, je prinesel Slovencem velik nazadek. Moralna moč v narodu je silno propadla. Liberalni Slovenci so paktirali z Verzegnassijem in ponujali jim slovenskih glasov v veleposestvu, ako bi libe ralni Italijani hoteli glasovati zoper dr. Gregorčiča, zoper moža, ki je posvetil vse svoje imetje in svoje moči v blagor naroda, Kar se ni posrečilo v peti kuriji, šlo je v kmetskih občinah. Par furlanskih glasov iz Ločaika je pomagalo zmagati tolminskemu županu proti .Sloginemu* kandidatu. Da je narodna zavest vsled tega zelo zrahljana, se ume samo ob sebi. Duhovni so posebno ogorčeni, da g Miklavž na Slapu še vedno ne razume položaja in ne vidi, koliko škode dela liberalni slap. Državnozborska volitev v III. volilnem razredu v Trstu. Pri državnozborski volitvi za III. razred v Trstu, katerega je pred letom 1897. zastopal gosp. Ivan vitez Nabrgoj, je bil izvoljen zopet Lahon Poldo Mauroner z 2742 glasovi proti 2001 glasu, katere je dobil slovenski kandidat g. dr Ribaf. Da so magistratovci pri tej volitvi vporabili vsa postavna in nepostavna sredstva, o tem ni treba da pišemo, ker je samo ob sebi umevno. Škandal. Tržaška volitev v JLII. kolegiju je končana. Propali smo. In kje je temu vzrok? Okoličani, naše priprosto ljudstvo, se je poka zalo trdno in značajno, kot skalna tla, na katerih prebiva. Tisoč sedemsto in šest deset glasov je oddalo slovenskemu kandidatu Lah dobil je v njihovem ozemlju samo petsto sedem in sedemdeset glasov (1760 677) Vrglo nas je pa mesto, vrgla brezbožna inteligenca; ljudje, ki hočejo imeti v rokah vso komando, ki pa niso sposobni za nobeno delo, kamoli za kako žrtvo. Tržaško mesto je poslalo le 228 slovenskih volilcev na volišče. Sramota! Ob peti kuriji je ubogi delavec ponosno in zavestno izvrševal svojo dolžnost; sedaj pa tak padec; to ni normalno! Le 228 mož! To nam je neprecenljiv nauk, da utr dimo svoje demokraško stališče. Ta inteligenca, to trgovstvo, ki se štuli v ospredje in hoče ovladati narod in brani svoje krivične privilegije, ki pa ne gane z mazincem, ko se gre za našo pravdo, zasluži naše zaničevanje. Proč ž njihovimi privilegiji, potem se pokaže kmalu v Trstu in drugod drugačno lice. Presvetli knez in škof bodo 22. januvarja maševali na Brezjah, kamor dojdejo prejšnji večer iz Begunj. Dr. Alfonz MoBche umrl. Dne 15. t m zvečer je umrl v Ljubljani odličen meščan, gospod dr. Alfonz Mosche, odvetnik in predsednik kranjske odvetniške zbornice. Pokojnik je bil vzoren rodoljub, ki se je v narodnem oziru pri dobil nevenljivih zaslug. Bil je delj časa občinski svetnik in leta 1883. je bil izvoljen v dež. zbor, kjer je postal predsednik finančnega odseka. Mnogo zaslug si je nabral za »Narodni Dom“ v Ljubljani in za enakopravnost Slovencev na sodnih uradih. Izdajal in urejeval je časopis »Slov. pravnik" ter si pridobil največje zasluge na prevodu občnega sodnega reda. Njegovo narodno delovanje je bilo vsestransko, nenavadno in vspešno. V političnem oziru ni stal na strani liberalnih prvakov. Rajnik je bil tudi vsled svojih prikupljivih družabnih lastnosti in blagega srca obče spoštovan in priljubljen. Vrlemu značajnemu možu časten in hvaležen spomin! Umrl je v Ljubljani gosp. Ludovik Ravnikar, upokojeni dež. sodni svetnik v 73. letu svoje dobe. Svoj čas bil je tudi slovenski dež. poslanec. Od ustanovitve »Slov. Lista" bil je našemu listu zvest somišljenik in podpornik. Svetila mu večna luč Drobne novice. Naj večji cirkus sveta Barnum & Bailey pride v Ljubljano. — Ferlin čevo gostilno v Ljubljani je prevzel gosp. Križ, ki je imel dosedaj gostilno na Tržaški cesti. — V Pulju ustanove novo nemško šolo — Pri zopetni volitvi v krajni šolski svet je v Borovnici zmagala katoliško-narodna stranka. — Češki ko lesarji v letošnjem poletju prirede v večjem šte vilu izlet v našo domovino. — Pri državnozborski volitvi v mestni skupini Maribor in v skupini goriških trgov so Slovenci tudi propadli. — V letošnjem državnem proračunu je večja svota, da se po vseh deželah nastavijo zadružni in struktorji. Ustrelil se je v Žužemberku dne 11 t. m.. 221etni finančni nadstražnik Fr. Prosenc, doma iz Moravč. Vrok — nesreča v ljubavi. Neznanega vtopljenca so našli dne 14 t. m v Ljubljanici na Fužinah. Moral je biti že dlje časa v vodi, ker ima eno oko že razjedeno. Menjani službeni mesti. Pravosodni mini ster je dovolil, da gg. deželne sodnije svetnik Pavel Juvančič v Kranju in sodnik Jan, Po gačnik v Krškem menjata svoji mesti. Za osusenje doline Loškega potoka je k že prej dovoljenim 2000 K podpore poljedeljsko ministerstvo dovolilo še primankujočih 1000 K. Škrlatica se nevarno širi v političnem okraju Kranj. Dosedaj je umrlo za Škrlatico IG otrok, 7 odraslih in 43 otrok je ozdravelo; bol nih je zdaj še 39 otrok in 4 odrasli, Najnovejše vesti. Pravica zmagala! — Ljubljanske obč. volitve razveljavljene I Sinočni „Slovenec” prinaša naslednji br-zojav: „Dunaj, 17. januvarja. Pred upravnim sodiščem se je vršila danes dopolnilne ustna razprava o pritožbi Fr. Breskvarja in Avg. Erzina proti občinskim volitvam v Ljubljani leta 1899. Pritožbo je zastopal dr. Ivan Šušteršič, ljubljanski občinski svet pa dr. Lenocli z Dunaja. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in razveljavilo volitev v III. iu II. razredu, vsled česar ugasne tudi mandat župana Hribarja. Kakor bomba uplivala je ta vest na ljubljanske liberalce, opozicijski volilci pa so vzdignili glave po konci. Z razsodbo upravnega sodišča je sijajno obsojen ogerski način ljubljanskih občinskih volitev, obsojena so vsa protipostavna sredstva s katerimi se branijo liberalci, da bi jim v občinskem svetu ne gledala opozicija na prste. Hribar je moral stopiti raz svojega županskega prestola in ž njim kislih obrazov odhajajo Tavčar,Turk,Tosti,Mali,Dimnik, Prosenc, Šubic, Požar. Vsi ti danes niso več ljubljanski občinski svetniki. Pravica je zmagala, liberalne spletke so razdrte! Nič ne pomaga liberalcem, da so leta 1899. proti našim somišljenikom nastopali s pestmi, da so z nepravilnim reklamacijskim postopanjem hoteli ostati nemoteni pri mestni upravi, nič ne pomaga, da so numerirali in zaznamovali glasovnice, da so v komisiji liberalci odpirali glasovnice, da so falsificirali pooblastila, da so našim branili uhod v volilno dvorano. Danes so opozicijski volilci v zavesti, da jim je dano sijajno zadoščenje, razsodba upravnega sodišča podžiga njih pogum, liberalci pa so tako žalostni, da so včeraj celo svoje gostilne, v katerih so pred letoma hrupno obhajali »zmago" pred časom zaprli in se sramote zarili v razne kote. Kaj je sedaj ponosni Hribar ? Nič več župan, — samo agent in prav radovedni smo, ako bode mestu povrnil plačo, katero je od leta 1899 protipostavno užival. Liberalcem je sedaj glavar— Bleiweis. To označuje položaj v liberalnem taboru Kako misli sedaj Ivan Hribar na velika podjetja, pri katerih je angažiral mestno premoženje? Preteče se pred njim dviga dejstvo, da ga skoro za razne stvari utegne vprašati opozicija. Upravno sodišče je dalo čast prav:ci. Pravica je zmagala! V boj za pravico! Opozicijski volilci, kvišku srca! Ljubljanski ognjegasci naj hite gasit na ljubljanski magistrat. Tisti, ki so hoteli metati iz ognjegasnega društva zaslužene člane, leteli so sedaj sami s tako silo, da je pri tem pričelo goreti Mag!stratni terorizem gori! Zancek se smeja v pest. Župan je njega odslovil, sedaj je pa odslovljen župan Danes meni, jutri tebi, si misli Zancek. Vresničilo se je prerokovanje, da bo Hribar prej šel z magistrata, nego Zancek Brzovlak povozil je danes zjutraj v Ljubljani pomožnega čuvaja Grčarja Franc Dolenec, ki je umrl v Kranju, je imel zadnji četrtek veličasten pogreb. Pokopal ga je rojak dekan Koblar z obilno asistenco. Gimnazijci so mu lepo peli pred hišo in na pokopališču, ker si je pokojnik bil pridobil zaslug za gimnazijo. Bil je Dolenec doma iz preproste hiše v Železnikih, a povzdignil se je s svojo umnostjo in pridnostjo do blagostanja. Ker je bil blagega srca, pridobil si je spoštovanje v odličn'h krogih Toliko inteligence še ni bilo v v Kranju, kakor ob njegovem pogrebu. Iz Kranja se nam piše: Veliko senzacijo je vzbudilo po Kranju aretovanje »Sokolskega" predtelovadca Ivana Engelmana, ki se je tako Čudno telovadil doma da je orožnik moral vrata vdreti, da je mogel osvoboditi neko žensko bitje. Engelmana je orožnik gnal vklenjenega na sodišče. Pri volitvah je bil Engelman desna roka Cirilova, hud agitator za napredek in svobodno misel. GLASNIK. Lepi vzgledi. Francija je država presenečenj, v kateri so svojo srečo poskušali vže razni pustolovci z ne pričakovanimi nastopi Od pričetka velike revolucije in prve republike pa do danes je bila Francija torišče notranjih političnih intrig in prevratov. Vsak posamezni »veljak" je hotel s silo v javnost uvesti svoje nazore. Kar je bilo včeraj dobro, je ondi danes vže zastarelo in pre-življeno Naravno, da ob tavern tekmovanju niso mogli za „svobodo in proste st" državljanov goreči framasoni vseh političnih frakcij dolgo molčati o tem, kar jim je najbolj na potu pri dosegi njihovih namenov, namreč o svobodi katoliške cerkve. Katoliška cerkev s svojimi nauki o morali je tem ljudem trn v peti in vse njihovo delovanje je posvečeno samo zatiranju vere in carkve. Tu jim niso sveta niti njihova lastna načela. Tako n. pr. teptajo ti ljudje prav vselej načelo osebne svobode z nogami, kadar to služi njihovemu namenu, Tako se je zgodilo tudi sedaj, ko sedanja liberalno socijalno demokratska francoska vlada napenja vse sile, da bi odpravila vse samostane, njih premoženje pa pograbila. Vlada hoče prepovedati bivanje več ljudi v jedni hiši, ki imajo posebni namen in posebne predpise S tem hoče odpraviti samostane in menihe, ki so se po prosti volji uvrstili v samostansko življenje. Da bi ložje zagovarjala svoj čin, je vlada popisala vse imetje samostanov, ki je v očeh liberalcev »mrtva roka" in sedaj kaže svetu v lej luči delovanje menihov. O tem pa, koliko oni store za pouk, koliko podpirajo reveže in koliko dobrega store 8 svojimi mi3ijoni tudi zunaj Evrope, o tem molče ti poštenjakoviči, ki se tudi no zmenijo za proteste milijonov francoskih katoličanov. Ako vse to premišljujemo, uvidimo takoj, kam meri liberalizem, in naj se skriva pod ka-koršno koli krinko Njegovo načelo je, odpraviti katoliško vero iz javnega življenja in mesto nje postaviti Venero in Merkurja zopet v stare pravice. Kaj imamo delavci pričakovati od takih nazorov, nam pove zgodovina dovolj jasno. Ljudje, ki si prisvajajo na svetu vso oblast in mislijo, da razven njih ni nobene sile več, ti ljudje so revno ljudstvo vedno zaničevali. Delo jim je bilo sramota in delavec jim je človek, ki ne zasluži nikakega spoštovanja. Naš ugled in naša sreča se oslanja edino le na krščanska načela; ko padejo ta, pade tudi delavski stan. In kot katolikom nam mora biti še posebno pred očmi ro-vanje liberalcev in socijalnih demokratov proti cerkvi. Z rekom: »Vera je privatna reč" se skrivajo za vtrdbo, izza katere dejansko bijejo boj proti veri in nravnosti. Smemo trditi, da ogromna večina onih, ki danes nasprotujejo katoliški cerkvi, tvori armado moraličnih propalic, katerim ni nobena reč sveta, in se valjajo v blatu nesramnosti, goljufije in oderuštva. Zato tudi sovraštvo proti nauku poštenja. Da je temu tako, vidimo lahko vsak dan, in Francija nam s svojim vzgledom v gonji cerkve to potrjuje. Toda vsaka sila do svojega časa. — In peklenska vrata cerkve ne bodo premagala! ♦ Delavske drobtine. Obrtniki pozori Na Dunaju se vrši prihodnji mesec t. j 17 svečana splošni obrtni sestanek. Mej najvažnejšimi točkami so na dnevnem redu: Preosnova obrtnega zakona, upeljava spo-sobnostne skušnje, odprava del po kaznilnicah, organizacija obrtnih zadrug, preskrbovanje za starost itd. Namen sestanka je, vse sklepe pred- ložiti novoizvoljenemu državnemu zboru. Pripravljalni odbor vabi zlasti zadruge, naj se udeleže zborovanja po svojih zastopnikih. Tudi posamezni obrtniki so dobrodošli! Želeti je, da se tudi naše zadruge in sploh obrtniki odzovejo temu vabilu, Vsak udeleženec naj se prej zglasi in napove naj ob jednem dan in uro, kedaj se pripelje na Dunaj ter naznani vsaj, ako želi cenenega stanovanja. Naslov je: „ Central Genos-senschaftsblatt, Dunaj X. Raaberbahngasse 15. Slava našemu poslanou pete skupine 1 Ko smo se potegnili za častno izvolitev dr. Ivana Šušteršiča poslancem pete skupine, prepričani smo bili, da bode dr. Šušteršič poslanec, na katerega bodo lahko ponosni volilci. Še predno je pričel delati državni zbor je dr. Šušteršič te dni opetovano interveniral za zboljšanje delavskih razmer v Idriji in radi gimnazije v Idriji. Za dr Šušteršičem je prišla k mimstru deputa cija soc. demokratov, a voditelj idrijskih soc. de mokratov Rinaldo ni smel k ministru, ker ni rudar. Delavci naj torej le zaupajo našemu delavnemu poslancu pete skupine, ki bo s svojim velikim uplivom storil zanje vse, kar bo mogoče. Zabavni večer. V nedeljo dne 20. t. m. priredi v dvorani „Kat. Doma" .Krščansko soc. zveza” predpustni zabavni večer z prireditvijo dveh šaljivih iger. Začetek zvečer ob 7. uri Somišljeniki in prijatelji kršč. soc. delavstva se uljudno vabijo k vdeležitvi. Vstopnice prodaja knjigovez g. Breskvar in pa hišnik v .Kat. Domu“. Dobe se tudi zvečer pri blagajni. Naša organizacija. .Slov. kat. delavsko društvo" je priredilo pretečeno nedeljo dopoludne v .Katoliškem Domu" društven shod, ki je bil dobro obiskan. Društven tajnik Moškerc je govoril o zahtevah delavstva, mej katerimi je posebno povdarjal znižanje delavnega časa in dobrega zavarovanja za bolezen, kakor tudi proti nezgodam. Uvesti je treba tudi preskrbovanje za dela nezmožne ljudi. V političnem oziru naj bi se naša država združila z Rusijo, sedanja tro-zveza ni primerna in ni v korist Slovanom niti v gospodarskem oziru. Gostinčar je govoril o državnozborskih volitvah, pri katerih se je pokazalo, da je sccijalna demokracija zgubila mej delavstvom vpliv. Izmej prejšnjih 14 poslancev bo ta stranka zastopana sedaj le po desetih možeh v zbornici. Predlagal je resolucijo za splošno volilno pravico za občinski zastop v Ljubljani, katera se je vsprejela soglasno. Konečno je govoril tovariš •Jeraj o krščanski pravičnosti in usmiljenju, na kar je predsednik shodu Urbar zaključil shod. — V nedeljo dne 20 t. m. t. j. (jutri) priredi društvo javen shod v .Kat. Domu" z važnim dnevnim redom. Vsi delavci so vljudno vabljeni k shodu, kojega pričetek je ob pol 10. uri dopoludne Somišljeniki vdeležite se shoda mnogo številno! — V nedeljo 13. t. m. popoludne ob 3. uri je imelo bralno društvo pri D. M v Polju občni zbor. Č. g Rihar je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče ter podal letno poročilo. Po ročal je za njim blagajnik in oba poročila sta se soglasno odobrila. Po volitvi odbora je gosp. Moškerc govoril o delavskih odncšajih v 15 in 16. stoletju, iz česar je razvidno, da so imeli takrat celo zakone, da ljudje niso preveč uživali. Dandanes pa niti za potrebo nimamo. Gosp. Gostinčar je govoril o reorganizaciji naš h društev ter spodbujal navzoče k resnemu delu. Konečno je še g. Rihar opominjal navzoče, naj ne bero slabega časopisja, ki je pravi strup današnjih dni ter zaključil obCni zbor. — V sredo zvečer je v .Kat. Domu“ v Ljubljani predaval č. g. G o d e c o zvezdoznanstvu. Poljudnemu in učenemu predavanju so sledili poslušalci s posebnim zanimanjem in marsikdo bi bil še rad po slušal, tcda čas je hitro minil in tako s časom tudi zanimiva razprava. Pričakujemo, da nam o tem predmetu g. predavatelj še katerikrat kaj pove — V sredo dne 23. t. m. bode zopet predavanje, predaval bode g. dr. Schvvei tzer o jožefinizmu. Ker je vstop brezplačen, je želeti obilne vdeležbe. Naj nihče ne zamudi tepe prilike, ki se mu nudi v dosego duševne naobrazbe. Iz Vevč. Tukajšni delavci imamo svoje delavsko podporno društvo, katero ima namen, podpirati obolele člane. Društvo je tudi v resnici vže marsikoga zdatno podpiralo. To pa tukajšne socijalne demokrate grozno boli. Obetali so cel teden, da pojdejo — (čujte in strmite) v tovarniško pisarno prosit, da se prepove to društvo, ker po njih mnenju škoduje bolniški blagajni s tem, da da svojim članom podpore. Ti žalostni junaki in borilci za delavsko zboljšanje so namreč mnenja, da je to potuha za delavce in da postajajo nalašč bolani, ker dobivajo poleg bolnišnine še podporo. In res se sliši, da sta šla dva teh žalostnih junakov k ravnatelju in mu predočila. kako škodljivo je to za bolnišno blagajno, ako dobiva delavec poleg bolnišnine, še kako drugo podporo. Gosp, ravnatelj jim je seveda povedal na ušesa, da jeto lepo, če delavci skrbe zase. Povedal jim je tudi, da se zdravim ljudem ne daje nikaka bolnišnina; ker zdravnik določa ali je kedo zdrav ali bolan. Dejal jim je tudi, da smejo imeti delavci zaradi njega kolikor hočejo društev, samo če si kaj pomagajo. Čast takemu ravnatelju! Socijalni demokratje — žalostnega spomina, so jo odkurili z dolgim nosom. Sedaj jim preostaja samo še upanje na Ljubljano. Kdo jim bode tam pomagal rušiti naša društva, sicer ne vemo, to pa vemo, da tako prebrisanih ljudi glede neumnosti in nevednosti ni, kot so naši rudečkarji. Taki so naši nasprotniki, ki hočejo biti reševalci delavcev! Za bolnega delavca se jim zdi preveč, ako bi dobil še kje kako pod poro. Mi naj bi nosili v njihova društva denar za njihove begate voditelje, o, za te seveda bi ne bilo škoda. Morda jih je sram, da njihov blagajnik nima denarja za bolnike, vkljub visokim mesečnim doneskom. Pa saj še za zgoraj ni dosti, kaj še le za delavce. Sedaj delavci rudečkarje lahko še bolj spoznate. Ti rudečkarji delavce, ki so pri podpornem društvu, sumničijo goljufije in postopanja. To so res lepi prijatelji delavcev, ki imajo vedno na jeziku, da .črni" za delavca nič ne store in še sodelavce na ta način sumničijo. Dobro vedo, da jim niti mačka ne more zaupati svojih mladih, pa vender vedno upijejo: Nas se oklenite, mi Vam bomo pomagali. Kdo Vam bode pa to verjel, dokler ste tako surovi in na tak način kažete svoje prijateljstvo do delavcev. Naše ljudstvo želi pač splošne zveze delavskih društev in trdne skupne organizacije, toda nikdar socijalno demokratične. Upamo, da se posreči kršč. socijalnemu delavstvu v kratkem uvesti tako zvezo. Na noge torej in na resno delo, in prišel bo čas, ko se bode svet še samo čudil in se pomiljevalno posmehoval temu, I česar danes imenujemo socijalna demokracija. Bog živi krščanski socijalizem ! Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču ima 27. t. m. svoj občni zbor ob 4. popoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: a) poročilo predsednika o društvenem delovanji, b) poročilo blagajnika o denarnem stanji, c) volitev novega odbora, d) Raznoterosti. Glas Naroda Na prošnjo lista .Glas Naroda" priobčujemo tole: U Zagrebu obstoji ved tredu godinu list, koji je prema svojoj važnosti u čitalačkim krugovima odviše malo poznat Taj list jest .Glas Naroda", neodvisno glasilo za boljak, pouku i prosvjetu hrvatskoga radničtva. List je u prvom redu posvoc-m nastojanju oko staležnog boljka radnika, a onda razjašnjivanju svih onih p;t,anja, koja brez poznavanja istine mogu nepoučene radnike zavesti u tabor soci-jrine demokracije. Po svom zadatku list nije niti stranački niti vjerski, no stoji na podloži hrvatskog narodnog načela i krščanskih principa. .Glas Naroda" spaja uz borbu za napredak radničtva i br gu oko obče prosvjete te populariza-ciju naše domače književnosti. Prema tomu je to list, koji zaslužuje. da ga sečitaiširi. U nas su socijalna pitanja na žalost slabo po znata, dokaz, da ne živimo sa duhom vremena. Svi rodoljubni in politički krugovi morali bi uslied toga pomno pratiti za sada još skromni rad „ Glasa Naroda", a pogotovo bi trebalo, da ga šire u radničkim krugovima. .Glas Naroda" stoji na čitavu godinu samo 2 for., a za siro-mašnije obrtnike i radnike 1 for. 50 nov. Pred platu prima uredničtvo i uprava .Glasa Naroda" u Zagrebu svojim somišljenikom Priporočamo ta list, glasilo neodvisnega hrvatskega delavstva. Kje se je pričelo 20. stoletje?*) Mnogo se je trudila človeška pamet predno se je razvila do višine, na kateri stoji danes. O mnogih stvareh in naravnih prikazih se je nekdaj z določno gotovostjo sodilo ravno nasprotno, kakor sodimo mi. A še sedanji izobraženi svet se ni mogel zediniti ob vprašanju, kdaj se konča 19 in prične 20. stoletje. Vsi znamo, da postane dete jedno leto staro na dan prve obletnice svojega rojstva, in ravno isto velja tudi za krščansko štetje. Zatorej se 19. stoletje ne more končati preje, dokler ni svet naštel 1900 celih let. Kako nadaljno razpravljanje o tem ednostavnem dejstvu bi bilo popolnoma odveč. A še v nekem drugem smislu se lahko stavi vprašanje: .Kdaj se prične 20. stoletje"? ne da bi se moglo sklepati iz tega na nezdrav razum vprašalca Še več, to vprašanje obsega v sebi še drugo, ki je: .Kje se prične 20. stoletje “ ? Na vsako teh vprašanj se lahko odgo vori na dva načina, in v vsakem slučaju je jeden odgovor običajno in drugi matematično in astro-nomično resničen. Da naredimo to stvar kolikor mogoče jasno, mislimo si, da se raztegujeta po zemeljskem ravniku dva železniška tira. Spustimo sedaj raz jedue točke na greenvvich skem meridijanu dva vlaka, vsakega v nasprotno mer, vozeča z jed-nako hitrostjo. Kje se bodeta ta dva vlaka srečala? Vsak izmed njiju bode prevozil polovico zemeljskega obsega, in ker znaša zemeljski obseg ravno 360 meridijanov, tedaj se bodeta srečala oba vlaka na 180. meridijanu dolžine, ki je potegnjen skoro ravno čez sredino Tihega morja. Ravno tukaj pa ni nobene suhe zemlje. Najbližja bi bila Byronov otok, kakih 90 zemljepisnih milj proti jugo-zapadu, zato si bomo predstavljali, da stoji tukaj postaja, na kateri lahko potniki pozdravijo drug drugega. Jedno prvih novic, katere bi izvedeli, bi bila, da niso vsi prišli na isti dan. Na primer, vzemimo, da je proti vzhodu vozeči vlak dospel tjekaj v ponedeljek 31. decembra 1900, in proti zahodu vozeči v torek 1. januvarja 1901. Vzemimo tudi, da bi oba vlaka dospela na to postajo točno o polnoči 31. decembra — v greenwich-skem času — vender bi lokomotiva vshodnjega vlaka že lahko brlizgala svoj prvi pozdrav 20. stoletju, med tem ko bi lokomotiva zahodnjega puhala sopar še v 19. Skratka prvi je pridobil, zadnji pa izgubil natančno dvanajst ur. In zakaj? Zato ker je proti zahodu vozeči vlak bežal pred solncem, drugi vlak pa je hitel solncu naproti. Vsied tega so civilizovani narodi vsprejeli 180 meridijan dolžine, to je črto, na kateri postane vzhod zahod in zahod vshod kot točko, na kateri se izpremeni datum. Na ti črti postane s šestim polnočnim udarcem iz večera jutro, ravno tako kakor postane iz vzhoda zahod in obratno. V smislu te trditve se torej lahko reče, da se je pričelo 20 stoletje na ti točki točno s šestim udarcem dvanajste ura v noči 31. decembra 1900. V matematičnem in astronomičnem oziru je ta sklep pravilen, a ne v običajnem. Iz političnih vzrokov se računa čas po otokih ležečih blizo ali na 180. meridijanu po onem sistemu, kakoršnega rabijo narodi, pod kojih oblast spadajo ti otoki. Posledica je, da se črta, na kateri se dan običajno spremeni ne strinja s 180. meri-dijanom, ampak se pomika sedaj proti zahodu, sedaj proti vzhodu kakor že ravno leže otoki. Ker leži kap vzhodnje Sibirije najbolj izven 180. meridijana, a se računa čas na njem ravno tako, kakor bi stal natančno na omenjenem meridijanu, tedaj damo lahko v odgovor na vprašanje: „Kdaj in kje se prične 20 stoletje?* — »O polnoči na vzhodnem kapu Sibirije." 26 minut pozneje se prične novo stoletje na Prijateljskih otokih (Friendly Islands) v Tihem morji ter se potem počasi pomika proti Az’ji, Avstraliji ter za tem proti Evropi *) Po »Amerikanskem Slovencu.« Sedaj pa nastane še neko drugo jako važno vprašanje, kateremu je najti zadostnega odgovora, in to je: „Kje in kdaj je solnce prvega dne dvajsetega stoletja najprej dejanski zasvetilo?" Na prvi pogled bi se zdel odgovor na to jako jednostaven. Mnogi izmed nas so se učili v zemljepisju, da je poldne istočasno v vseh krajih ležečih na istem meridijanu, in ako bi bilo to resnično tudi o solnčnem vzhodu in zahodu, tedaj bi prebivalci ob 180. meridijanu prvi zagledali solnce 20. stoletja. Dejstvo pa je, da je ona točka, kjer bi se naša dozdevna vlaka srečala, edina, kjer bi potniki videli njegov vzhod ob šesti uri — to je ravno v sredi med polnočjo in poldnem. Vzrok temu je, da se črta jutranje svitlobe, ki predstavlja tok jutranjice okoli sveta, nikdar ne strinja z datumsko črto, razun v dveh posebnih dnevih v letu. Ako bi zemeljska os stala pravokotno na ravnici svojega pota okoli solnca, bi ne bilo tako. Tedaj bi solnce vzšlo in zašlo istočasno na vsakem kraju, ležečem ob istem meridijanu od tečaja do tečaja. Na tak način bi vladalo večno poletje v vročih in večna spomlad v zmernih krajih, na tečajih pa večna zima. Z drugimi besedami, ne bilo bi nobene premembe niti v dnevih niti v letnih časih. Toda zemeljska os je nagnjena za 23Va stopinj proti ravnici svojega pota okoli solnca, in zaradi tega moramo potegniti črto jutranjice za dvajseto stoletje ne poleg 180. meridijana ampak preko njega v tem kotu, t. j. 23 stopinj od severovzhoda proti jugozapadu. Iz tega sklepamo, da je jutranjica dvajsetega stoletja zasvetila ljudstvu, živečemu ob datumski črti 180 meridijana ob različnem času; in to tem preje, čim bolj gremo proti jugu, in tem pozneje, čim bolj gremo proti severu. Še več, jutranjica novega stoletja sploh ni posvetila na nobenega izmed obeh tečajev, kajti z 22. septembrom 1900 se je pričela na severu šestmesečna noč in na jugu šestmesečni dan. Vsled tega ne bo severni tečaj videl prvega solnca 20. stoletja pred 22, marcem. Ako bi se prememba stoletij vršila na kateremkoli dnevu jednakonočja — 22. marcu ali 25. septembru — ko stoji zemeljska os ravno-kotno na ravnici svojega pota okoli solnca, in sta dan in noč ednako dolga po vsem svetu, bi bilo stvar povsem lahko določiti. Črta jutranjice bi se strinjala z datumsko črto, in od tečaja do tečaja bi vzšlo solnce novega stoletja istočasno. A žal, temu ni tako, in posledica je, da se črta jutranjice na potu okoli zemlje najprvo dotakne datumske črte na jugu od ravnika in se potem počasi pomika navzgor, dokler je ne pusti za seboj visoko gori na severu. Zato bo zasvetilo prvo solnce 20. stoletja na krajih le žečih na ali ob 180. meridijanu po onem redu, v kateri leže isti razvrščeni od juga proti severu. Ob tem meridijanu, katerega kličemo tudi datumsko črto, pa je od južnega ledenega morja navzgor prva suha zemlja. Podnožno otočje (Antipode Islands); vsled tega so tamošnji prebivalci prvi videli jutranjico 20. stoletja. Nekaj minut pozneje jo je videlo Otočje obilnosti (Bounty Islands). Nato se je pomaknila preko severnega otoka Nove Zelandije, potem preko Vanu Levu v Fiji otočju. Kmalu za tem se je posvetila na koralnih skalah Ellisove skupine, in potujoč še kakih devet stopinj proti severu se je jutranjica točno ob šesti uri dotaknila one točke, kjer sta se sestala naša vlaka. V šestih urah in 25 minutah je pozlatila templje in palače po Kalkuti. V dvanajstih urah in 25. minutah se je zasvetila na podnožju Eiffelovega stolpa v Parizu. Pet minut pozneje je oblestila križ katedrale sv. Pavla v Londonu. Čez 17 ur in 25 minut pa se je jutranjica novega veka poigravala z vodami v podnožju kipa Svobode v new yorški luki. V treh nadaljnih urah je pre koračila severno ameriško celino ter dospela do Zlatih vrat v San Francisco. Od tu naprej se je pomikala zarja čez sinje Tiho morje nazaj tja od koder je prisvetila in tako sta se končala jutro in večer prvega dneva v 20. stoletju. Dva dogodka sta, katerih potovalci okoli sveta, prav radi omenjajo, in ki sta v direktni zvezi z našo razpravo. Prvi je, da ladija idoča proti vzhodu sreča solnce in okoli zemlje grede prihiti en dan: vsled tega mora izpustiti en dan, kadar prestopi 180. meridijan, ako hoče svoj koledar ohraniti v redu. Obratno, ladija idoča proti zahodu izgubi en dan in mora vsled tega šteti jeden dan več, takrat, ko gre čez 18 0. meridijan. Somišljeniki! Pišite za „Slovenski List“ — sporočajte mu hitro vse važne dogodke. Pridobivajte novih naročnikov! 1 (o'' '■"g) _Jr [L ,f . Odvetnik 1 ** 1 § u dr. pran Tominšek dovoljuje si naznaniti, da je otvoril svojo ■ j i vi ■ |1§ l odvetniško pisarno 1 v Ljubljani na Bregu štev. 20 ;§|: ter jo pridružil odvetniški pisarni gospoda di>. Val. Krisperja v Ljubljani. V J lili L=r Bg: W 88Ž-* mam iii# /ATWTVT VTVfVT/,'TVT v Vi'’« 'V ’ V 'V v,W.v mm Vsaka gospodinja in mati se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v . P**.*.* .’***•*• | ;*•••»• *. • • ■ znanih izvirnih zavitkih) • # Z.. 0 • • • •♦»•**« Odgovorni prednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista8. Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.