•in..1(4 l»jr*ftlof antike kmetik« zveze. - ' eoa SM [)(d la «!o lutu. h tnesenstra 60 Otft. — Potk nir/.na At* vilka 1 Din. — V lu^ratnmn «1"lo rnaka ohua mtfe« ali d,)a proatar 10 LHil libaja vsaka m roda alt tf t|utr&]. S|hw ta dajiisi na.) s« |*>;i]ia|# Itvdniitm nt>oia«ijni»a". natW*k» reWama«IJe in luMratl |>a l!pr&Tnlfttru ..Dvaioljaha" v Ljobljanl, Kapiiarjfva nlua dter. (>. Kaj je povedala nedelja. Preteklo nedeljo se je vršilo po Sloveli i;i nešteto shodov. Vse stranke si prizadevajo, da svojim kandidatom utarijo čim Širšo pot v deželni zbor. Posebno pozornost bo vzbujali shodi Slovenske ljudske stran ke, te stare, toda najmodernejše, najna-prednej o ter nezlomjlive in značajne govornice slovenskega naroda. Vsi njeni «h(xli so bili — s par izjemami — neverjetno dobro obiskani, boljše kot pred zadnjimi volitvami v narodno skupščino. Takale nedelja je zelo /.ajemljiva. Veliko pove. In jretekla nedelja nam še posebno veliko pove. Poslusajmo jol it >V i: S čemer Slovenska ljudska stranki na vsakogar — tudi na nasprotnika — naprav-Ija neizpodbiten vtis, je to, da dosledno, brezobzirno in z solnčno jasnostjo vztraja pri svojih načelih. V teh letih, ko so vse druge stranke spreminjale svoje programe, premenjavale svoje firme, se ponujale za vsako ceno velesrbski centralistični kliki ter ji nudile za protiuslugo Slovenijo ter vso njeno davčno moč — v teh letih je osta-a SLS kakor skala sredi spreminjajočega valov ja: mi pa ostanemo, kar smo bili. Slovenci smo ter ostanemo, hočemo lastno gospodarstvo, hočemo enakopravnost, hočemo pravic, ki so nam bile uropane, zahtevamo avtonomijo. In ko so padali po njej, po SLS, velesrbski centralisti, ko so ji pljuvali v obraz domači slovenski izdajalci ter jo grddi in obrekovali na najvišjih mestih, ko so jo obmetavali z vsemi psovkami, ko so se ji zopet drugi prilizovali, ter ji obetali vse mogoče, če kot edina slovenska stranka še, ki se ne ukloni pral centralističnim zlatim teletom, proda slovensko dušo za ministrski stolec in zlato, ki se ga drži, tedaj je ostali SLS mirna in mrzla kot kamen: Slovenci smo in to ostanemo, hočemo lastno go-sjKxlarstvo, hočemo enakopravnost, hočemo pravic. Blata se ne bojimo, pa naj se meče od nas od koder hoče, priliznjenih besedi no sprejemamo — pomagamo pa radi tudi v vladi, toda od svojega slovenskega programa ne prodamo niti pičioe na i. Vidite, to je, kar dela na Slovenijo in mi celo državo vtis, ki ae ga tudi nasprotniki ne morejo otresti. Skala stoji tu sredi valovja, skala, na kateri stoji zidana slovenska stavba. Ne moreš drugače, kot da jo vidiš in priznaš, da stoji, ko se vse drugo premika in spreminja okrog. Ljudstvo podzavestno čuti: tu se primi, edino tu stoji še trdno, drugačo te odnese, kot je odneslo vse drugo. Pa še nektaj nam je povedala pretekla nedelja. Deželni zbori pridejo. Žerjavovska in pucljevska centralistična politika jim je sicer prucej pristrigla peruti, da se niti primerjati ne morejo starim deželnim zborom, Ki so imeli pravice delati postave, toda nekaj bi se vendarle dalo narediti. Kdo pa bo delal? Ali Žerjavovci? Šest let so bili v bel-g rajski vladi, in kaj so naredili? Poglej naše ceste, naše šole, bolnice, naše kmetij-st.o, našo industrija, poglej naše preluknjane žepe in davčne eksekutorje pred našimi hlevi, boš pa videl, kaj Žerjavovci znajo. In poglej Slavonsko banko z ogromnimi požrtinti milijoni ter žerjavovske mestne hranilnice a 100 milijoni lcron vlog v Slavenski banki. Sedaj vidiš, kako bedo Žerjavovci gospodarili. Ali naj gospodarijo samostojneži? Dvo leti so v seljački vladi in Slovenija plačuje vsako leto večje davke. Podpore bodo delili svojim pristašem iz skupnega denarju — bo je vsa modrost pucljevskega gospodarstva. Kaj pa imajo sicer radičevci, ki so IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE. Izredno veliki volivni shodi SLS. Poštna tatvina 80.000 Din v Ljubljani. Tat je priznal svoje dejimje. Požigalci na Gorenjskem še vedno ne dajo miru. Do 31. janaarja je treba vložiti dohodninske napovedi. Kam z našimi prihranki? Današnji številki so priložene Novice v slikah s slikami nosilcev kandidatnih list SLS. je naša skrinj ca. Le u Kamniškem okraju fin u mestu IYlarib&r ie DRUGH, u mestu Mu Pijani pa treijif. imeli dve leti v rokah kmetijska ministrstvo, pokazati za kmeta? Povejte vendar 1 Ali so odpravili biriške bobne? Ali so znižali davke? Kdo naj torej gospodari? Ali ne bLb, kateri v Belgradu njeni najhujši nasprotniki priznavajo, da je edina stranka, ki ima izdelan gospodarski program. Ali ne SLS, ki je svoj čas v kranjskem deželnem zboru pokazala, kaj zna in more če ima prosto pot. Ljudstvo vse to ve in čuti. In pretekla >lja nam spričuje to, da ljudstvo to nam podaja »Kmetijski listi pod gornjim naslovom celo kolobocijo brez glave .n nog ter se sklicuje na naše poslance, časopise in druge može, češ, da tudi ti rabijo večkrat izraz »krščanski, in ne - rimskokatoliški: Gospodje ne pojdite se no igrati. >slepe nedelja res ve, .. * >» * In še to-le je povedala pretekla nedelja: Deželni zbor pomeni novo svežo fronto v boju m avtonomijo. Poslanci SLS v Belgradu dobijo v deželnem zboru svežega in močnega zaveznika. Ali pa naj bodo to žerjavovci, ki so zagrizeni nasprotniki avtonomije in hujši centralisti kot velesrbska žlahta? Ali naj tvorijo to fronto radičevci, ki so avtonomijo in republiko in federacijo prolali ter se zapisali z dušo in telesciu Radičevemu centralizmu? Ali naj tvorijo to slovensko fronto ve-lesrbski žerjavovci, ki sovražijo slovenstvo, ali radičevci, ki so pod hrvatsko komando? Taka fronta bi streljala v hrbet slovenskim poslancem v Belgradu, kadar bi se borili za avtonomijo in slovenstvo. To ljudstvo ve. In zato so bili shodi SLS preteklo nedeljo tako veličastni. it dr * To nam je povedala nedelja. Premislite. Papirnate granate iz nasprotnih front. Iz »Kmet. lista«. 1. Zgodovinska resnica je, da je volitve v oblastno skupščino razpisala radikalsko-radičevska vlada.« — Dobro! Vendar vemo vsi in tudi vi še niste zanikali, da je bil g. Radič proti razpisu in, da se je končno, kot vedno, s svojimi ministri udal — pritisku radikalne večine. V tem oziru so vaše zasluge ničeve. — 2. Stranka sama ne dela nič, pač pa delajo člani stranke.« — Vsaka dobra stranka je kakor armada, ki ima generale in prostake. Toda gotovo je, da general brez prostakov ničesar ne zmore. Zmaga armade ali stranke, je zmaga, čast in zasluga vseh njenih članov, od najvišjega do najnižjega. To velja tudi za SLS, o kateri pravite, da nima nobenih zaslug za ljudstvo, temveč le neke osebe, ki so bile takrat slučajno še njeni člani. Poedina oseba malo pomeni, stranka m njen program — vse. Menimo, da tudi pri samostojnežih deluje, odločuje in zmaguje« stranka, to je pristaši v celoti. 3. »Krinko dol.« - Glasilu slovenskih ra-dičevcev smo v zadnjem »Domoljubu« za-stavili vprašanje na trditev, da je ; Slovenska kmetska stranka sedaj krščanska« nal nam pojasnijo, kako si razlagajo krščanski program v praksi, ker je znano, da je bi pod njihovim ministrom odpravljen verouk na kmetijski šoli. Mesto stvLe^^ izraz ospodje ne pojunu »e »<- >ny— ; mišk. Krščanski hoče biti tudi dr. Zerjev s svojim programom, a vendar nase ljudstvo in tudi vi veste, kakšno je samostojno demokratsko krščanstvo. Če pa poslanec ali časopis, stoječ na katoliški podlagi, govori aH piše o »krščanskem nauku« ali o »krec. življenju«, smo tudi takoj na jasnem. Kadar pa »Kmetski list« ropoče o »krščanskem programu«, tisti list, ki napada škofa in ki priporoča »Vdovo Rošlinko iu :>Grudo<, ki je že tudi pisala, da človeška duša ni neumrjoča, nismo na jasnem, in gotovo je naša dolžnost, da vprašamo, vaša dolžnost pa, da se ne izmikate in jasno odgovorite na stavljeno vprašanje. Vaši . štrukeljčki nam le zato niso všeč, ker preveč diše po pečici — katoliškega liberalizma, ki ga Cerkev obsoja. — Menda tudi ne boste imeli korajže utajiti, kaj in kako je govoril Vaš prvi voditelj Radič o veri, o Cerkvi, o papežu, škofih, duhovnikih? »Uspehi in uspehi, naši uspehi.« vpije zadnji »Kmetski list- in jih našteva na dveh straneh. Nič ne rečemo, razne kmetijske šole so lepa in potrebna .stvar. Toda v današnjih dneh, ko kmet ječi pod težo davkov, ko svoje pridelke daje pol zastonj, svoje potrebščine pa plačuje po isti ceni, kot pred leti, ko je imela živina še kaj cene, v tek težkih časih potrebuje naš kmet drugačne pomoči, kot mu je dalo Pucljevo državno gospodarstvo. Kaj pa ima ogromna večina slovenskih kmetov in tudi Puclievih volilcev od par soldov podpore gotovim samostojnim zadrugam, kaj pomagajo vse šole, če pa bo moral, ako bo državno go-spodarstvo tudi v bodoče tako kot doslej, grunt za gruntom na boben. Obljubljali ste znižanje davkov, znižanje armade, obljubljali vse, kar je kdo hotel. A kaj se je zgodilo? Vse je ostalo pri starem, le davek se je povišal. Leta 1P20 je bi'o v državi pobranih 5 milijard davkov, odkar pa so vladali demokratje, radikali in radičevci s Pucljem, pa je zrastel proračun na trinaist miljard. V zadnjem letu, ko so vladali tudi samostojni, je le Sloveniia. samo na neposrednih davkih plačala 426 miljonov vec kot prejšnje leto. To je rpsnica, pa izgovarjaj e se, kakor hočete! O teh »uspehih radicevske gospodarske politike naj gov ore g. Pucelj m njegovi priganja« na shodih, potem bodo tudi najbolj zagrizen samostoi-nez na jasnem, da je posebno z gospodar- Sao iS; a(nUj?° potrebno> 'la slovenski kmet s tako stranko, pa naj jo hvali kdor- i nima Prav nobenega opravka. Zadnja »Domovina« od samega obuna nad propadom, ki čaka samostojne Semo-krate pn oblastnih volitvah, napada duhove, prižnice in spovedn:ce v sledečih okrajev: Gornji Logatec, Gorenia -J ?flamkJ ^Hni, Oselica « T-oko, Jarše, Sv. Križ-Rogaska Slatina in SaSSiSSS glice slovenskega ljudstva v izdelati. Šele švicarske samouprave, ki bi v stanu, da zadovole razne narodno potrebe, s katerimi bi bila zajamčena tudi materijelna sredstva, ki bi se svobodno razvijale, bi pomenile velik korak naprej k ureditvi naših notranjih razmer in h konsolidaciji države. Take samouprave zahte« varno. — Torej ne samo mi, tudi davido-vičevci, kot svobodomiselna, a vendar po-Stena srbska stranka, ki bo v nedaljni bodočnosti najbrže vodila stranko srbskega naroda, zahteva v imenu dobre ureditve države široke samouprave, kur pomeni — izpremembo ustave. Naša misel torej zrna-guje tudi med srbskim narodom, zato pa tamo šli pod zastavo Slovenske ljudske stranke ceselo in kornjžno na oblačne in vse druge volitve, ker dan naše popolno zmage ni več daleč. nasprotnikov o ' zapravNeni avtonomiji. O zapravljeni avtonomiji gonijo naši radicevci in demokratje skupne isto pesem. I rnvijo, da je SLS zapravila slovensko avtonomijo še predno so oni glasovali za centralizem. Našli so se v tej stvari ravno P/avi bratci: -Domovina« in ;Kmetski II t • Oba je rodilo sovraštvo proti slovenskemu ljudstvu in proti krščanstvu, ni čuda, da sta se tudi v tej laži našla skupaj. Bratci se nikoli ne pozabijo. V i > K' p« ni imet pravic KaKc via-de. Io prevratu je prišla h Kranjski še štajerska. Namesto samo kranjskega deželnega odbora se je osnovala pokrajinska vlada za vso Slovenijo. Ta vlada je imela več pravic kot pa prejšnji deželni odbor.,) t>e jc s to vlado prenehal prejšnji deželni odbor, je Slovenija le pridobila na pravi-can Bilo pa so v tej vladi vse stranke. Tudi demokratska 'stranka. In g. Pucelj je bil vendar še leta 1919 podpredsednik demokratske stranke. Takrat ni odprl ust. Sedaj, ko meni, da so ljudje vso pozabili, na-en Krat začno njegovi agitatorji lagati. .Natanko je bilo dogovorjeno 1. dec. ima ob zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, da ostane do nove ustave ta pokrajinska vlada. Tudi pri tem zedinjen ju so'bili zraven Pucljevi toveri^ pa je bilo takrat vsem prav. Nekatere belgrajske vlade so kršil« pravice pokrajinskih vlad in odstavljalf Poverjenike v Ljubljani po svoji mili volji.fr Toda doslej šo niso povedali bivši sarno-Jj stojneži nobenega dejstva, iz katerega bi I bilo razvidno, da je kaj takega delala naša | fctranka. Vprašajte jih povsod, naj povedo ! določno, kaj je dr. Korošec storil proti » pravicam pokrajinskih vlad. In če ne vedo ; • nič povedati, jim pov ejte, da nesramno la-I. ž jo, če pa si kaj izmislijo, takoj poročajte f, našemu tajništvu, da takim gobezdačem za-| jpremo lažnjiva usta za vselej. Prosimo, f vprašajte jih pred pričami, da nehajo be-| gati ljudi. Prišla je na to ustavotvorna skupščina. Naša stranka takrat ni imela večine na , Slovenskem. Vsi demokratje in vsi tako-evani samostojneži (ki niso nikoli bili samostojni, ampak Žerjavov privesek) pa so . glasovali za centralizem. Takrat je bil konec pokrajinsko lade, ki je bila naslednica deželnega zbora in odbora. Kdor trdi kaj drugega, govori ali iz neumnosti ali pa laie sobi in drugim. Premoženje bivše dežele Kranjske je j danes brez pravega gospodarja. Upravlja ga belgrajska vlada in zraven sevoda zapravlja. Tega bo konec, ko pridojo skupaj nove oblastne skupščine. Vsa imovina dežele Kranjske pripade takrat novi oblastni 'samoupravi. Kdo je kriv silnih davkov? Dandanes živimo v državi, kjer ljudstvo izvoli poslance. Ti potem izglasujejo preračun za vso državo. Natanko določijo, Ka kaj bo šel denar in kje se bo dobil. Večina določuje pri tem glasovanju. Vsi davki, ki se danes pobirajo, so bili od večine izglasovani. In kdo je v vladni večini? .Danes »o radičevci in radikali. Ti so krivi sedanjih davkov. V tej hladni večini je tudi g. Pucelj. Kdo je bil poprej? Poprej so bili 'žerjavovci in radikali. Takrat so ti glasovali za vse davke. In SLS? Odkar je bila 'sprejeta nesrečna centralistična ustava, ni lijia nnSa stranka nikoli v vladi, kadar se je glasovalo za nov proračun. Za nobenega sedanjih davkov ni glasoval noben poslanec SLS. Vsak torej ve, kdo je kriv sedanjih neznosnih davkov — radičevci in demokratje. Tem je treba pri volitvah 23. jan. temeljito izprašati vest. Pa še nekaj! Pod demokratskimi, radikalnimi in radičevskimi vladami so rastli tdavki od leta do leta. Leta 1920 je bilo pn.računjeno, da se plača 5000 milijonov jdavkov, danes pa se jih plača v vsej državi '.13.000 milijonov. In ti ljudje, ki so tako gospodarili, si še upajo z maslom na glavi ipred ljudi. Predrznost nasilnežev je bila jVedno tako velika kot njih poštenost. Obe pa imata kratko življenje. Volitve v oblastne skupščine bodo dokazale, kako je tem ipredrznežem med našim narodom odzvo itiiJo. V nedeljo 23. t. ra. vsi na voJiščel H Mi Kmetski volivci (in nas je največ) &y pravzaprav ne menimo toliko za centralizem ali avtonomijo kot za državnopoli-Sttčno vprašanje, nam je glavno: napredek j nažega kmetovanja in izboljšanja naših živ-ljenskih od noš a jev. če bi to prej dosegli s centralizmom, bi bili tudi za centralizem. Tako pa nas izkušnja predvojnih in sedaj-nih dni uči, da moramo biti za avtonomijo, ker vendar na svoji lastni koži čutimo, kako je bilo preje in kako nam je sedaj kljub ujedinjenju in takozvani enakopravnosti! Ves denar gre v Belgrad, a od tam ne pride nič na'/aj. Za najv idnejše stvari se ne more najti drnarja. Kam vendar izginja? Belgrad raste, se razvija in bogati, oni pa, ki sm0 od Belgrada oddaljeni — propadamo. Tropadamo ne samo Slovenci, ampak ravno tako tudi Hrvati in Srbi. Centralizem je dober pač samo za centralo, vsi drugi smo tepeni in če hočejo žerjavovci avtonomijo slikati za separatizem, pa naj jo. Potem smo separatisti vsi v državi, samo Belgrajčani niso in pa žerjavovci seveda tudi ne!? Jasno je, da bi bil tudi Žerjav avtono-mist — če ne bi še vedno v njih stranki veljalo bedasto geslo: boj preti klerikaliz-mu. Kako naj bo avtonomijt, ko vidi, da jo vse ljudstvo le za SLS, katere politiko edino odobruje. V avtonomiji se Žerjav ne more uveljaviti, ne mere nič postati, tako pa se kot centralist včasih vendarle v Belgradu dokoplje do kakega ministrskega stolca. Ko bi ŽerjavOva stranka bila tako močna kot je SLS in bi mogla imeti v avtonomiji tako večino kot SLS, tedaj bi žerjavovci bili brezpogojno za avtonomijo, četudi je magari ljudstvo ne bi hotelo. Tudi pozitivno vo3obni in korupni centralizem. kamniški okraj ima pri volitvah dne 23. januarja 1.1. drugo (2.) skrinjico. Prosimo vse somišljenike n3še stranke, naj na to drug drugega opozarjajo, da se ne ho nihče zmotil. Povsod drugod na dežen Je skrinjica SLS prva. _Ste*. i Kdor hoče danes kaj doseči se mora truditi, boriti in vztrajati. To velja na njivi, to velja v levu, to velja v tovarni, to velja tudi v politiki. Tako je in nič drugače. Zato pa, če si strahopetec, potem ostani doma. Toda, ko ti potem kožo strojijo, bodi tiho. Zakaj sam jim prav deješ, ko ob volitvah doma ostajaš. Samo kdor vztraja, ta zmaga. zadnjega na volišče! Zato 23. t. m. vsi do Pa so se druge reči, bratec, da je treba vzeti krogljico v roke ter jo spustiti v pravo skrinjico. Deželni zbor dobimo. Seveda ne takega s tolikimi pravicami kot smo jih imeli včasih, ko še nismo poznali -narodnega ujedinjenja*. Toda nekaj je vendar. Marsikatera se bo lahko rekla z večjim uspehom kot dosedaj. Zlasti pri gospodarstvu, ki sta ga pri nas kot v celi državi žerjavovski in pucljevski centralizem vrgla v propad. Sedaj pa se vprašaj: ali naj gospodarijo v deželnem zboru žerjavovci, ki so zapravili svoj čas Glavno posojilnico, ki so na debelo goljufali pri Agromerkurju ter ga sparili na boben, ki so danes zapravili pri Slavenski banki naravnost ogromne milijone in milijone slovenskega denarja in tako celo vrsto ljudi naredili nesrečnih. Ali hočeš, da gospodarijo v deželnem zboru s tvojim denarjem tisti liberalci, ki so imeli v rokah Ljubljansko po- j sojilnico, kjer so vložniki izgubili vse, do ! zadnje pare vse? Ali liberalci, ki so gospo- i darili v Jugoslovanski zavarovalni hranil- j niči in kjer je tudi veliko vprašanje, če bodo vložniki sploh kaj dobili. Ali hočeš, da ti gospodarijo v deželnem zboru žerjavovci, oz. po domače liberalci, ki so se svoj čas v bivšem kranjskem želnem zboru zvezali z Nemci, da niso mogli kmetje, delavci in obrtniki do besede, kakor se danes vežejo z velesrbi, da zopet slovenski kmet, delavec, obrtnik more do besede. Ali boš pustil, da gospodarijo v deželnem zboru slovenski radičevci, ki so svoj čas za žerjavovski denar glasovali za centralizem, danes pa so se prodali hrvatskemu Radiču? Ce ti je res vseeno, da magari tudi cigan gospodari s tvojim imetiem, potem ostani doma za pečjo in dremlji! O volilnem metežu. p Korajžo izgubljajo demokratje in radičevci. Vsak dan bolj vidijo, da so za-igrali za zmeraj. Pucljeva stranka stoji razgaljena pred ljudstvom. Ničesar nima pokazati kot glasovanje za centralizem. Demokratje pa kažejo svojo Slavensko banko in z njeno polomijo svoje velike gospodor-ske zmonžosti. Radi bi zato odvrnili od volitev tudi naše somišljenike. Njih agitatorji govore vse mogoče, da bi vlili ljudem malo-dusnosti. Eni vpijejo: Saj oblastne skupščine ne bodo nič delale. Takim pokažite, kaj je delal deželni zbor pred vojno. Drugi toz^o: Saj nič ne pomaga, če gremo volit. Takim povejte, da nič ne pomaga, ampak Škodujejo, kdor napak voli. Ko bi novem- bra meseca leta 1920. vsi prav volili, pa bi danes ne imeli centralizma. Slabe volitve so ga nam dale. Kdor hoče, da bo na svetu prav, naj prav voli. Danes je sauij ta pot, da si zboijšamo razmere. Kdor se odreka svojim pravicam, če so tudi majhne, jih ni vreden. — Vse žerjavovske in radičevske agitatorje, ki širijo nalašč med volivce ma-lodušnost, vrŽite čez prag. p Kako so demokratje poiabljivi? Domovina-, piše, da je večina ljudstva v drŽavi vo ila radikale in radičevce ter klerikalce. Zato pravi, da demokratje niso odgovorni za to, kar se sedaj godi. Kaj mislite gospodje demokratje, da je na Slovenskem kak tolikšen tepec, da bi pozabil, kako je pri zadnjih volitvah 8. februarja 1925 g. Žerjav brusil pete za Narodni blok, kjer so sedeli skupaj radikali in samoskjni demokrate. Za koga se je takrat bila po Slovenskem Orjuna, čo ne tudi za radikale. Narodni blok radikalov in samostojnih demokratov je kriv današnjih razmer. Skupaj ste izvolili sedanjo nedejavno večino. Če so radikali potem vrgli iz vlade Pribi-čeviča in Žerjava, je samo znamenje, da je bil Narodni blok, za katerega jo g. Žerjav agilir.il, nekaj nespametnega, kot je vsa njegova politika. p Sa'to jim zar.ira. Knjižica, ki jo je iidalo tajništvo SLS, jemlje sapo našim ubogim radičevcem. Dva članka so ji posvetili v zadnjem Kmetskem listu, toda vsa I jeza ne more ovreči nobene trditve, ki so j za'isane v tej kn;ižici. Kaj bi hodili okoli kakor iračka okoli vrele kaše? Gospodje raličsvci, pridite z dokazi, da je kaka trdi- j tev v .tej knjižhi neresnična. Pri nas je na- ' vada, da se dokazuje, ne pa da se vpije in 1 kriči. p Od 27. marca 1925, ko je gospod Radič pred Pršičem molil kesanje, to se pravi ko je zatajil republiko in hrvatsko samostojnost, je preteklo že skoro dve leti. Za-kai so se gospodje radičevci do danes bali volitev v oblastne skupščine? In od 18. julija 1925 so celo v vladi! — Mi vemo, da so se jih zato bali, ker bodo pri volitvah 23. januarja zvedeli, da so s svojo spremenljivo politiko vse zafurali celo svojo stranko. Nekaterim gospodem je zato hudo, pa ne moremo pomagati. Vsak se boji svoje smrti, kako se je ne bi gospoda okoli Radiča? p Saj tudi laž ne bo pomagala! Kadar je pravemu liberalcu hudo, se zlaže. Da si dela kcra.ižo jo iKmetski liste takole po-grunta: »V »Uradnih listih« leta 1918 1919. in 1920. kar mrgoli raznih centrali- Uarno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v 1'ubljani, poleg hotela,Union*. Obrestovanie najugodneje. Posoiila proti vkniižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. stičnih naredb, ki so jili podpisovali danaj. nji voditelji SLS.' — Namesto, da gospodje tako mogočno pišejo, naj bi raje povedali eno tako uredbo. Mi smo zelo radovedni, In naše kmetsko ljudstvo ne more iskati teh stvari v Uradnih listih. Le odkrito go-spodje, laž ima tako kratke noge. Ne bo segla do 23. januarja. p Strašno, strašno! .Kmetski list« pi, še, da so čla ii SLS pregnali iz domovine tiste, ki deLaJi ja-ed vojno za Kranjsko de- 1 želo. Našteva gospode Pegana, Zajca, Bar-tola, Pibra, ki jih vendar vidimo zdrave in zadovoljne med nami ter gospoda Suster-žica in Lampeta, ki sta umrla. Ali bi bili gospodje okoli Kmetskega lista toliko prijazni, da bi povedali, kdo in kdaj je kfcUrugu teli gospodov pregnal iz domovi-ne. Dokler ne poveste in ne dokažete, so vaše besede čisto navadna laž, ki jo lahku verjamejo tisti, ki bero samo : Kmetski list< in teh je malo. Le korajžo g. radičevci ia z imeni na dan. p Gotovi člani stranke so delali, -Kdk tski list hoče dokazati, da j red vojno ni delala stranka SLS, ampak gotovi njeni člani. Ciste- lepo. Toda, kdo jih je postavil na ta mesta, če ne stranka. Eno pa vemo mi: Stranka, ki je nosila ime: samostana kmetijska stranka, je glasovala /a centralizem 23. junija 1921. Glasovala je stranka in vsi njeni poslanci brez izjeme,, Če bi bili takrat vsaj gotovi člani tj stranke bili pametni, pa bi danes naš kmet ne trpel, kakor trpi, toda vsi so na-raviii ta strašni greh na slovenskem narodu. p Hudičeva torba. Slovenski radičevci bi radi prali svejo nedelavnost in svoje neuspehe, zato ponatiskujejo, kaj so dobili v Radičevi torbi. Vsak naš kmet ve, da je v tem času, odkar je slovensko radičevstvo skrilo svojo samostojnost v hrvatsko torbe Slovenija plačala v enem letu 423 milijonov davkov več kot poprej. In radičevska torba je poskrbela, da tudi prihodnje leto p'.ara Hrvat manj davka ket prej, Slovenec pa ravno toliko. To je žalostna resnica in take torbe bi bilo menda tudi beračev sram. p Kmetisko šolo na Grmu hočejo nnifiti. Proračun kmetijstva, ki ga je predložil g. Pucelj pred Božičem — predno j« pobral šila in kopita — je znižan za 18 mijj lijrnov dinarjev. Pri tem znižanju je »lasti zadeta grmska kmetijska šola. Učitelje n« tej šo'i hočejo znižati za polovico in črtati visoke svote za vzdrževanje kmetskih fan* tov, ki se uče na tej šoli. To se je zgodi'0 pod ministrovanjem slovenskega ministra g. Ivana Puclja. Pa še vpije »Kmetski listfi kaj je Pucelj storil za kmetijsko šolo. 1« ga vprašajte povsod, zakaj jnam uniOT predlog proračuna našo staro kmetijsK« solo? Dobro in poceni »« kupuj« v manulakturni trgovini A. fc E. SKABERNE - Ljubljana, Mest« trg t« Poročila s fronte. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Kako so padale dobrote iz Rudičevske torbe.) V št. 52. »Domoljuba« »e je v dopis vrinila pomota. Pravilno bi se morala glasiti takole: »Pri nas v Št. Jerneju imamo 90% občinske dcklade na zemljišča, dočim imajo v eni sosednjih oblin, kjer ima ve- , dino SI S samo 50% d. <: lado.« Ker ima naša občina leoe dohodke od sejmišča in so tudi dru^e pristojbine znatno zvišane, se nam čudno zdi, za kaj se toliko denarja porabi. Da je pijača za česa volitev in pa razni letaki d celi stala, vemo dobro, ln takrat so radičevci — samostojnih ni več, jih je Radič vzel ped svojo kapo — oVlubovali znižanje davkov, sedaj se pa sliši še o povi-. šanju. — Kako se postopa pri razdelitvi ripanja pota", bo treba še govorili. Ka-& aba je pot v Pristavioo, bi bilo tudi dobro, da bi si jo enkrat g. župan ogledal, | posebno sodaj, ko sa sneg taja. — 7 prbta-I&m Rsdieeve strake je po posredovanju .g. Valela dobilo cd Puclja ptdporo po 500 dinarjev za napravo gnojničnih jam. Iz Ore-hovške občine ni nihče dobil, čeprav je tam rkero polovico članov kmetijske podružnice. Ali ne plačujejo tudi člani Kmeti jake podružnice iz Orehovice davka, da so bili tako prezrti? In ali živinorejska zadruga, ki je za povzdigo živinoreje tako nujno potrebna, ni vredna podpore? Kako ee ravnale po vašem geslu: »Eog in pravica? Pa se melitel Radič ne bo keman-dirat Sloveniji! Saj celo vaši pritaši, go-ep^ lat. ii .it ime pi na sna n, s\ Tr-ri kraljev aan. Iru. it a; b. ««• do ru_-• čevsk< vita usv Uit/K ju. venaa: sni.. Siovern; z. tans.^ iet-piač&l ii' milljono« davKciv vel xo vre-iu-i-. ie;. L jiooeik iet< št- 2 pt>i< tolik« besno. rud vem. a, h znast preraen toliko, kcJ st d rt - IiaJK K govonJi poveri ■ velikih nosnem.. a Jr j* dobit; Sloveniji: puc mdioevsm m-aniHrovameiL Ki Slovenija lx»!I t* ne.uier samostan; pnsiaž t vsa. tuč nt k-, ijs. vj pravoverni;. Slovenija p; tt i; visjt aavj£< piacevait Kolik« stote jd-ii.ioaov pt 6< samostojne! zapravi. S. tli. K: » glasova] zi. ceatraiizet. g«, "no: uoza;-: povedal. rc !5no: n »-DamoTma ■ ceaeiK It lčmuzrii bc pc prv mar zrem isve: snoc Sioveask- 'liadskf strana- % K.atoiišker. conr. N.. shod-j Posti o overili | Dosiacec Smode r aa< aandiai- £ Jože Pe-rot z-.:d2t r: posesi-nii 1 Ponovt vas: Kr- c tt volitve z. obia£tD'_ sKiiDŠčino t Lrubijen: zt: ražn na Slovence zev vabimc vst volivce natishoi d sc fi: rr-v gotove udeiezt i ud >boro?- aa a nozabi'- ai na--lzarcc Se rrec' Božičem jc učeia ma,-1S! v vehi množic Kr- zsr:on Božiča-šievUka ie faii z«-,, pobožni r. vrral Se-vf. im: ta pobožnos: rr: na zri- i>b-vaiuu. siebo vreano^. b di ae bc imeia >i.'ornovma. nenctrebiuh skrbi k olik r n« m o cobik n: ižanskem 1:%-: eeai povemo vreet mer e & iar. Z-tfrJMDEr OE KEKI ("Pod hrvatsko komando m zremo i n 'h Sc lT6i sra'!fr dai! 80 im- pri na' sii ■ Ot.ud nism< u-oi' ze shod m izvrši; ^ravno. a. w nek mož zelo S £ 01 bi! izvol,et ^ ^ si. J r^" air * nekaterim 7, ~ % V0Vvci - natank« ve-'„Z naj V0l),t- pr'f hrvat - ki, ke- mand, n. grem, ec na! kdo ti f' ,:n vka '»bi. Kad i«; vce ii n|il> skri" ^^ preve, poznamo: Vemo ^ S volitve tajne. Počariii na. i t uoKazati da se nt tarovžt bol razume hZ r poljedelski minister Kei PucHem J' se-n ' ^ ^ VoiJ; ta d'a p » ? bon' PosKriie!.. fl; W oa:i ~ra. noben aaš f aisii*,..; o.ita;ie doma Ne s« : .ieiili m prva 0>v.»i.i 5 ?F'«>J«« e v ■ " ' 8r-' voiijr. na zasTaš-. -m V^^ovohvri uobfcue Z^radk ^'EJ-J71-'«'' <• neaei.i' ojh lt januarji 01 i ijui« ■ ae- o. rjio. SLf- v proste: n vjasi^irini« (rr Gocieljmai) ni ":rai. Govorili tu ■ y govoraiKov borrišljenfcf vs n; .;in.<. i i: 0BC1NJ hnKCK flvog; boflic volili"' Biizs: et volim • ooiasnu ->i;upjč»-nc It vx'iitv' mora!« pokazat, ut in.-.- nn bit. StovfBt fOs"_'< tiarj m svoj zemij. Vi čutite težki creoi« belgrajskegi: cei.-rr.tiizm- •• dolar-»s: ut jr oli»-va» vel:'- stranko k tt edini iAitegu." xorif SioveniK n jcaten it u. itraiua' Sriv-ensKi i:uusj£t »rr. i-u .ie vsikiku un»-sik jccrist SKvenijt. Ai nistt urai r.uki ji dr Korošer 01 tjani knz. jiniaakt- m-Bir-na. 12. n oustor.i nil zt pet ot Kviij^gt prorram. ii rait n sc v vi>'-orj. llW (iow»■ 1. mi d;] ,0 zhui '*!:< ' veiii.mittf • »-nii. lHi.t at ^ iulikt iiBHpnnnih«. znordl r. tJv.)na? ■'•t i, lili >>• »ft»'J*lHk*|3: ' "(U T t It T.?«:«*' j« ji-.::;mi)>nr!j. euttU*: .limcri;' -'e OU1IH Ji-ijr.Hiinii. ;j( Bnsi m "i 11 rte ir- i j, '-.znmn i.1|: ^ jitnv i.m'". :in: HIIIPHI v»«ii! If v 1 : ■ »i * i i#3*:uat ni"f tmpm mri •. pciritiM i.ni.t g" i».n,L ^ zi KtrunirurHtvt i.et.c Hintiii.iittr.it in-.tj iitčt tudi m te-', utrnil gtireujHRomt 'od-w 1 trt par }-"»«*•• j««oj*t«r zt riHtikurse zi.u pt hi'.»*t•>: «t--:tti piuent ti»ifi 1 cii-ct.e G. innu n - in 11 m»m»i PueiifUHn 1 uc.fj"' iH-re-:- — j n,-e pfič pemee. Afanunov iruvur ti; m-ji' r,',| ut i.tu. >' iužf »lni«tijHi; lis rH. l:ar vecie j(tr »Hliit. e ;ni»«dH * 1; nrmvtth. mi :»•. "*i ulic * 11 upo' e-h. _ (Jj nn n iiiit ""trtii. ut-? m mt na :r -uii r-ditv. Kje jrtriiijal. > ni e jan nosile zi. oiji.;:t i jkup.ščun je dr Mano Natočen, nio; j« zntoxei n aelac-::. I>i-ug kar ima c fh;;a;. Žide 1 Lo s:ca iiio. č1.23t pričat -■: poziifa-•V * nedrij on-. It. januar u. ci p-i. T m VaBi v Ljunsken donn. n. Raketo' nn-stav Va kandioat. zas cn-i:r vs n bflo- Kmet ns" • k. taxe potvare resr,)« priobčile, ni smt verjeti. Poročilo pravi d. st je ce; SO- Dlw skoz . urt zaaržaU- mini,. - Eii< p< taKOie: Možu so bili re? mirni dokter -e govom ^ jan ki ,, res 6tv.arn( ; R pa je dni?, govornik socialist Bregan' b ^Hpi začel kvasariti, je pa ^ ' mehih mož odžlo. češ. tli teh Si m" ^ posiušat; nit, 'UrhelH Kam ^ " b klevetami zoper SLS - teh kieve 'U pono\Ti-i poziv ni mogel dokazat -» .iiii ie iz iazniviii wS5S .„7, Pristal; začeli: ostem Prote'l * , ^ « z s; zzz - o, bil .k,, ^r^n- r«iv. sier' 'Tor^c-L. I.' milijard uovt d«.ut ii pnr nobent korist La. p« 2erjc.nvc:' "1 strnili n naj::ujk :rar ''lovL-nij« ■št t- rroiiift pra-tK k -a ji.', iniei. ;tn je aio-ih-. v Bel-rrac Premislfb )•; ti:u. koIik< ood< pomagali val . • iil -astt sai-.os; -n demoicrai-;: t'., p. samostit.iii-. iem' T. v gia-o noui-proč vTženi. ker nobena tei. straiiK nt bo aobiia količniksa iik> 1 • rt voliti pametno, volite PkA ir..u •trankr. ira""' kan ^iast - yt vioint «• mre1 p,„t čini. liKimiovlieni :c £er- - oHiiiiiin SI.«- rima pHKiHH*" tio c !r>' pred stic • cimruirev — : naj rei:e ui KU.it t( 1 ibm. tU itiu • !. l-itnce >;pttU[.'.ii>— i ž»!rir-V, 11 m ' ie Mtri*"! • r**!in' tnf.'..c utram.f . >t 't i ne-tst-1 f.**r!!"t:p ie iirn.Li • luKlomisihih-a ir i- n ".idfnT TI « p:..!""«•• 1 r c. .»inioia is Hntf ne v-ra- kiit" rj-rf r r.£:»:'»žat dt w mr-n : 23 nosita cbrlajki r v ) ir irftne- . t 'rlf i •»: ;« j-inn . f-■.žmnr. m hanrlid tl. kfj c. » r.x !•> ' "hlatitrih odbora ir it sa. tat: r ie tit pvn- -ri; trtn-n* r V;"ir m i: o V.liv.f STi.'H*.">-in K-p£T!*T L^-ScfJ; ir. p> »estnit-' - » sV r fa je I^k-dc^ r Air.• n — "n pi t* Ta ..-» v Bohinj in r* BJef pris-I agitmr4 meidi ns ne da nič j, r ^.«.*{-•»• \xamemo (HfaK - r,. n -ve-iA r-e zs Hj.tsVf koriti - ^ strani l — ^ njVtn kme-tiie^m s- ?lrtt - mi T« M je in ^ rteinlf. v ljudska , nranki in te; /iccpAmo. 1 KdfFVšVtv, si O\ FVCVM Mncp je ninri k-tvV-t^V-j-m r.a-e- .vc-iiir Siiv.enerv. Vj^. tp - - <.)?. deeir: Ke^n-ski Nomrt «a ^trv. s-^v-e kandidate z,, volitve a r^tr^ 1 nrsv.-mr iirr; re cvt-ei. ftivv-. T/vi« rs.š.1 Movenskh stritiiiP* > Nenvv. rrv^ejo hr^ ww ta n-s-lo Slavonske ^n«itej nawirni £'« rrerto wi glHj^r, , oftV, pivo Nt,rir,iif.o. »po.vit^ r,„ 7,ft ^ ^ rM -,'iS tff*' ™ 'ar-: ■ vsi do zM uiepi, mor/jj TIH voiiJWV\ Novie VELIKA POSTNA TATVINA. 4- t. m. ;><-zJi(( popoldan (že v temi) je p<*tni avto v Ljubljani pobiral pošto pri podružničnih poštnih uradih. Pri poštnem uradu na Zaloški cesti je sprejel avto spremljajoči poštar denarno vrečo z 80.000 l)in. Ko pa je zvečer na glavni pošti vse prevzeto blago oddajal, je s strahom opazil, da vreča z 80.000 Din manjka. Dasi jo je šel nazaj iskat, vendar je ni načel. Policija je takoj odredila obširne aretacije ter. stvar začela hitro in odločno preiskovati. Sum je kmalu padel na šoferja Ivana Mandlja, ki so ga aretirali šele drugi dan. Mož je v začetku odlečno tajil, začel pa se je tako zapletati v razna rnala protislovja, da je končno moral priznati. Denar je oddal svojemu očetu na Selu, odkoder pa ga je odnesla žena aietirainega Mandlja svoji materi na Glince. Vse so aretirali razen žene, ki ima en mesec starega otroka. d Požiralci se vedno na delu. Od Sv. Križa nad Jeseni' mi nam poročajo: Poži-galska tolpa noče nehati s svojim ostudnim delom. Pri nas zaenkrat še hvala Bogu ni imela sreče. 23. decembra bi bil nekako ob 6 zjutraj za/.gal lun,p g. župniku, točno na njegov rojstni dan, skedenj, da ga ni v zadnjem trenutku z.ipazila Ivana Razingar, ko je šla živino opravljat. Stal je za škodnem in je imel že pripravljene žveplcnke, ki so mu tudi padle iz rok, ko je zbežal. V jutru po sv. Treh kraljih je bil, spet ob 6 zjutraj, že zaigal pri Adamiču. Neizmerna škoda bi bila neizogibna, da se ni sosed Mnrkelj vrgel v goreč ogenj in ga, ker se še "i bil razpasel, z lnstnim telesom pogasil. Falot je se ' !a med tem ušel. Že trikrat smo mu bili na sledu in vselej se mu je posrečilo ubežati. Kaj bi pa bi'o z njim, če bi ga bili dobili razjarjeni ljudje v roke, tega ne more nihče vedeti. Morate si predstavljati razburjene ljudi, ki morajo stražiti vse noči. Trudnim od dnevnega del? jim krade lump še no ni počitek. d Hudobnu požiiralska roka na Gorenjskem ne počiva. Z Jesenic nam poročaio: Na vsak način bo res, kakor je izrekel domnevo »Slovenec« v soboto, namreč da je požigalec v tukajšnjem okolišu domačin, kateremu so razmere dobro znane. V noči od petka na soboto je zopet gorelo na Hru-šici nad Jesenicami. Ob pol ene ponoči so | pričele železniške lokomotive piskati in . kmalu nato se je oglasila tudi tovarniška • sirena, ki ie seveda vse Jesenice spravila pokonci. Vse je drlo v smeri proti Hrušici, ocik ler se je svetlikalo. Toda žarenje je kmalu ponehalo, iz česar je bilo sklepati, da je ogenj pogašen. vedelo se je na to, da je nekdo zaž?al s,kladnico drva in butar aH kakor tukaj pravimo: bnškov. Ogenj so pogasili bližnji sosedje železničarji. d Dražji to'vik. Ampak Slovenijo pa znajo nasmukati v Pelnradu, ki r le morejo. Od novega lera (21. jan.), Unec (17. jan.), Novo meito (18. jan.), Kapela pri Brežicah (17. jan.), Petrevče (17. jan.), Sv. Andraž pri Ptuju (UO. jan.), Podčetrtek (20. jan.), Buče (20. jan.), Videm ob Savi (21. jan.), Teharje (21. jan.), Št. IIj (22. jan.), Mozirje (22. jan.), Gomilnica (25. jan.), Slov. Gradec (25. jan.), Studenci (25. jan.), Studenice pri Poljranah (25. jan.), Rajhenburg (29. jan.), Št. Ponikva (29. jan.), Št. Jur ob Taboru (29. jan.). p Velik shod SLS bo v Kranju v pon-deljek dne 17. januarja ob 11. uri. Kje se bo vršil ta shod, danes še ne moremo povedati, a bodo naši pravočasno izvedeli iz lepakov, ki bodo nabiti po mestu. Že znane razmere so temu krive, zato naj se naši pristaši ne hudujejo na nas, kakor zadnjič ter so potem ogorčeni odhajali, češ, za norca nas imajo. Mi prav gotovo ne. — Prosimo naše zaupnike, da k shodu privedejo vse naše ljudi osobito iz bližnje okolice Kranja, ker tem predvsem velja ta shod, a dobrodošli vsi naši ljudje, nasprotniki pa tudi, če prinesejo seboj pamet in poštenje. d Most čez Soro v Medvodah so začasno v toliko popravili, da vozijo lahko po njem tudi vozovi in avtomobili,' ker je pa most za polovico ožji, se vozila ne morejo drugo drugemu izogibati, temveč se le posamezno vrstiti. d Ljubljanski trgovci so z letošnjim božičnim in novoletnim izkupičkom zelo nezadovoljni, kljub zelo okusno prirejenim in vabljivim izložbam. Centralizem, ki je Slovenijo do nagega slekel, da je ob vse krajcarje, ima pri tem svoj glavni delež. Zato bedo pa trgovci volili dr. Žerjava, ki je glasoval za centralistično ustavo. d Za naše poplavljene« so z»pet ame-rikanski Slovenci poslali Rolečemu križu 790 dolarjev. d Novi kolki cd 1 Din naprej pridejo v promet 1. februarja. Stari se jemljejo v zameno do 1. maja. Koliki pod 1 Din ostanejo še naprej nespremenjeni. d 130Ietnica. 4. t. m. je minulo 130 let, odkar je izšel prvi slovenski časopis: Lub-lanske novize. List je ustanovil baron Zois, urednik mu je bil pesnik Val. Vodnik. Uredništvo je bilo v šentjakobskem župnišču. d Loto volitev — je leto 1927. V tem letu bomo šli večkrat na volišče. Dne 23. januarja prvokrat. Potem pridejo letos na vi sto tudi občinske volitve, volitve v okrajne zastope, sikoro gotovo tudi držav-nozborske volitve. Poleg teh pa še volitve v trgovske in obrtne zbornice, ker so bile dosedanje zaradi raznih goljufij SDS razveljavljene. To leto bo torej precej posvečeno javn:mu političnemu življenju. Naši ljudje naj veliko berejo nase liste, naj se zanimajo za splošno politično življenje, ker je leto 1927 — leto velikih in važnih odločitev. d Tako bi morali že davno. Že zadnjii smo objavili, da so vi:oki uradniki pri zar grebškem železniškem ravnateljstvu ogoljufali državo za dobrih 22 milijonov Din. 6* Naša skrin ica prva, Vso grdobijo je temeljito razkril naš po-»lanec Žebot, kot priče je naveoel nase slovenske uradnike, ki v Zagrebu službuje.o. Uvedla se je preiskava in državni svet je ravralelia in štiri načelnike spodil iz državne službe, pet drugih uradnikov pa je npoko'il. Sedaj pridejo gospodje seveda še pred šcdnijo. Bog ve, koliko časa bi se ta grdobia še nadaljevala, če ne bi SLS po svojih poslancih poeegla v to koruptno zalego. d Umrl je v Ljubljani profesor v pokoju, zlatomašnik Franc Pančur. Zadnje leto je popolnoma oslepel. Star je bi 80 let. N. v m. p.l d Lakota grozi Hercegovini. Žetev je bila nezadostna, ljudje nimajo denarja, trgovci pa ne dajejo ra kredit. Več ljudi je od pomanjkanja cbitalo ra cesti, kjer so našli zmrznjene ali pa so jih požrli volkovi. Radičeva seljaoka vada se za to ne zmeni. d Nova cerkcv na Sušaku. Sušaski me-tni občinski svet se bo na januarskih sejah bavil z vprašanjem zgraditve nove cerkve. Bazen nove cerkve namerava občina zgraditi tudi novo ljudsko in obrtno šolo. d Kako jo v Liki pozimi. Lika se imenuje dkalnat in le tuintam z ogromnimi gozdovi porasel predel jugozapadne Hrvatske preti Dalmaciji. Kraji ležijo precej visoko nad morjem, pred južnimi, toplimi vetrovi jih brcni gorovje \ elebit, dečim je neverna stran odprta. Zato divjajo tu zla ti po omi 6tražni viharji in sneg zajxide vsako rimo več metrov visoko. Vihar napravi snežne žamete, visoke kot kaki hribi in z njimi obda cele vasi, tako da so ljudje od-rezari celo zimo cd ostalega sveta. Ljudstvo &3 na močno zimo dobro pripravi. Hiše to mečne in nizke, greje jih ogromno ognjišče, na katerem gorijo noč in dan jelovi poleni. Hlevi za ovce, koze in male konje so vkopani do polovice v zemljo, tako da gleda ven samo streha. Mraz ljudem ne more zato posebno do živega, preti jim pa druga nevarnost. V teh pustih krajih se klatijo po zimi cela krdela volkov, katere prežene glad iz gozdov v okolico vasi. Neprestano so na preži, da bi udrii v kak ovčji hlev, v katerem neusmiljeno pobijejo vse, kar je živega. Gorje posameznemu človeku, katerega zalotijo volkovi na profeiem. Ne pomaga mu nobeno orožje, pred katerim lačni volkovi ne poznajo strahu. — Lansko leto je bila skozi te kraje zgrajena železniška proga, ki veže Dalmacijo z Zagrebom. Graditelji proge pa niso računali z liško zimo. Vihar je leto3 napravil na progi take žamete, da ze več tednov počiva vsak promet. Več vlakov je pedsutih s snegom in nekatere je moralo odkopati vojaštvo, da Prepričajte se o 1 r p e i n o s t i vrvarskih Izdelkov i« prve kranjske vrvarne Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 to »rl p.drulr.ltlh Harlbu, V«tr,«J»ka 20 t u lin.il, UuH m „a deželi le povsod v Sloveniji le v kamniškem okraju je druga.___ i rndaPevall pot. Potniki v zame- stih z visokim zidc-m, -- - ,. sneg ustavil, tako da bode proga tudi 1*> ZimidPu1ičev muzej bo oborila radikalna stranka v novem domu, ki ga namerava ^rraii Ka v jvvciu ••• o - dati stranka, žena pok. Pašiča bo odstopila muzeju vso opravo Pašičeve delavnice m spalnice, dragocenosti, redove m dragocene pogrebne vence. . d Nevednost, ki največ staue. V vas Okučani v Slavoniji je neki kmet napeljat v svojo hišo elektriko iz sesidne tovarne. Pa se je zapodil nekega d e preste v sredo gosi. Gosi čez ceeto in kvišku, kjer je er.a dosegla prenizko ležečo električno zieo. Gos se ni megla odtrgali. Pride gospedin a ter heče goi pomagati. Tudi sama ni mcgia več proč. Pride i:a pomoč mož, ki pa je tako neprevid 10 prijel za žico, da ga je tok na mestu ubil. d Velik vMm. V konzum v Laškem so zvrtali vlomilci luknjo v zid, skozi katero so so splazili v trgovino, kjer so odnesti blaga v vrednosti 28.031 Lin. °d Požari. Na Jesenicah pri Rogaški Slatini je pogorel posestnik Žara-';. Hiša je Čisto uničena. V Apačah v župniji St. Lovrenc na Dravskem polju pa je ogenj tipe-pelil Brcdnjakovo hišo. Stanovalci so si komaj življenje rešili. d Nesreča pri lovu. Lovskemu pazniku Francu Erbusti pri sv. Marlinu pri Vurber-pu je na lovu na spolzkih t! h spodletelo, da je padel, pri čemur se mu ie puška sprožila ter mu spodnjo čeljust čisto zdrobila. Prepeljali so ga v ptujsko bolnim. d Roparsko tolpi) 10 mož z načelnikom Antonom Arhom (Slovenec?) so po hudem boju s puškami zajeli orožniki pri Vinkov-cih. Tolpa je bila dolgo časa strah tamešnje okolice. d Deklica padla v lonec vrele vode. V ftnjegincu blizu Varaždina je kmetica Le-vantič z vrelo vodo čistila tla. Poleg nje je stopala po sobi njena triletna hčerka. Medtem ko je mati šla na studenec po mrzlo vedo, se je hčerka prevrnila v lonec. Dobila je strašne opekline, katerim je po par urah podlegla. d Poštenjakovič. V hranilnici v Srbskih Moravicah je hranilnični peso vod'a tekom 8 let poneveril 2 milijona Din. Stvar sedaj razkrili, mož pa je pobegnil. Ampak nadzorstvo hranilnice je moralo izborno delati, da vseh 8 let niso nič opazili. d Knjižnice javne, društvene, šolske in druge opozarjamo na okrožnico Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Vsled visokih cen in splošne denarne krize si mnoge knjižnice niso mogle onkrbetl vseh nanovo-izislih knjig zadnjih let. Da se temu vsaj deloma odpomore, je dovolila Jugoslovan- iKftT .Yse™ Ranicam pri naročl-hh 25/o od knjig lastne in 10% popusta od knjig tuje založbe. Ponudba govori tudi o ugodnosti poštnine. Kdor ni prejel toL devne ponudbe, naj jo blagovoli zahtevati na tresu odprla neka gora ter začela bljuvati ogenj in lavo, Neko iezero v bližini vre. Prebivalstvo jo zbežalo. d Burja prevrnila vlak. 24. din:, jo burja dvi -iiila ozkotirni vlak, ki je vozi i?. Trata v Poreč s tira, ter ga prevrnila ra nasrp. Ker jo vlak vozil počasi in ga ;e sirceveda takoj skušal ustaviti, ni bilo večjih žrtev. d > Moderniziranje« Turčije. Kemal pa -a. gospodar Turčije, hoč3 svojo državo črsto modcrnnizirati. Turške običaje ed-prav"a ter uvaja evropske pametne in neumne. Sedaj je ukazal, da se slovila eari-praska "" s-, a, nekdanja veličasina c rkev Hagia Ho-fia, spremeni v ogromno — plesno dvorano. d Velika izpopolnP.ev telefona. Nrki Nemec je izumil napravo, Id vlovi pri tele-f nu govor, te telefonskega naslovnika ri doira. Tako se more telefonirati kemu kaj, tudi če tega ni pri telefonu. Kadar pride dc-mov, tcVaj pritinro pri novi rapru.i za gumb, in naprava mu elo zadnje besede vse natančno pove, kar ie trela. ( d Dekli"k| dvoboj. Čudna stvar jo bil dvoboj dveh deklet na Čehoelovaškem zaradi mladeniča, ki sta ga cbedve enako poreče ljubili. Deklici sta se dogovorili, da naj velia ti ta od njiju kot premagana ter se mora fantu odreči, ki bo padla pri pii u žganja prva pod mizo. Dvoboj ie bil v polnem te tu, ko je opazila ena od d: klic, da prc.nr o njena nasprotnica več kot ona. Da bi pa kljub temu zmagala, je vlila v neopazen c-m trenutku svoji nasprotnici v kozarec petroleja. Vsled tega je prišlo med njiira do srditega prepira, ki ee je Izpremenj) kmalu v pretep, v katerega so so vmešali ostali gostje, tako da se jo izpremrnil gostilniški lokal v bojišče, na katerem se je pretepalo vse vprek. Končno je morala priti polici a, da je vzpostavila zopet mir- d V dveh urah na Rlont Blanc. Mont Blanc jo najvišja gora v Evropi (4810 roj. Sedaj so dovršili vzpenjačo, ki fo jo zaceli ( graditi žo pred vojsko pa so radi vojske prenehali. Od zadnje postaje ima« do vrna še peš okrog 100 m po lagodni poti. Vzpe-njača more vzeti hkrati 50—70 (*eb. s NAZNANIIA Opozorilo. Pri vsakem oznanil«J6 treba naprej v znamkah ali denarju plač« za vsako besedo 50 par. Izvzete so prir«1' tve, pri katerih se ne pobira nobena vstopnina. n 8r. Gregor. TukajSnJt orlovski odsek l>rlrcf v nedeljo 10. t. m. ob 15 prixMavo Scal)i"«v0 [Ql PO 5VETU 5111 PO DOMOVINI 6 Tudi iz cerkve s« izrinili slovenščino in hrvaščino. Kakor Italijani na Goriškem preganjajo slovenščino tako je tudi v Istri. V popolnoma hrvaških župnijah morajo duhovniki italijansko pridigovati. Ljudje, ki italijanščine ne razumejo beže Iz cerkve, a pri vraitih stoji karabiner s puško, ki s silo tira ljudi nazaj poslušat italijansko pridigo, ki je ne razumejo. Kako gospodarijo »podestati« v slovenskih občinah. Kakor že znano eo Italijani odpravili župane in občine izročili vladnim uradnikom, ki jih imenujejo »po-destatk. Ko so ti ljudje prevzeli svoje službe, so seveda najprej skrbeli za dobro plačo, ki jim jo mera plačevati občina. Tako se nalagajo vedno novi davki. Vsa občinska uprava se je zelo podražilai. Razen tega pa ljudstvo do nje nima zaupanja, kakor ga je imelo do županov, ki si jih je postavilo samo. Nesranincsti tržaških fašistov. V Trstu izhaja par fašistovskih listov, ki neprestano žalijo naš narod in nanj pljujejo, češ da smo nekulturni, da oskrunjamo italijanske vojne spomenike, da živimo med čredami koza in svinj. Vse podobne žaljivke nas pač ne razburjajo, saj vemo da prihajajo od ljudi, ki so menda v dokaz svoje visoke kulture požirali naše društvene domove, kradli iz n'ih našo imovino, zahrbtno napadali morili naše ljudi, ki se jim niso hoteli predati. Že stokrat so bile ovriene laži, da so Slovenci poškodovali vojni spomenik, glede katerega so Italijani sami ugotovili, da ga je poškodovala strela, pa lažejo še naprej. In ti ljudje se upajo hvaliti s svojo kulture ! 20 slovenskih učiteljev vrženih na ccsto. Te dni je bilo odpuščenih na Primorskem preko 20 slovenskih učiteljev, ki niso ničesar zagrešili. Na njihova mesta pa pošiljajo ljudi, ki ne razumejo niti besedice slovenski. Enako se godi drugim slovenskim uradnikom, kolikor jih je še v službi. Odpu'tili bedo tudi vse italijanske uradnike, ki niso fašisti. Slovenci državljani druge vrste. Kolikokrat se je hvalil Mussolini, da so Slovenci enakopravni državljani. Koliko pa so vredne te besede, nam kaže križev pot, ki ga morajo hoditi Slovenci vsled fašistov-skaga nas*ja. Zatrli so slovensko besedo v vseh uradih, šolah itd. Sedaj so zaplenili Slovencem celo brezžične brzojave, ki ga sme povsod na svetu vsak napraviti kadar le lr:če. Samo Italija dela izjemo. Res lepa enakopravnosti jaZo, komedijo v treh dejanjih. Vabimo vse prijatelje poš.ene zabave. n Luže v Savinjski dolini. V nedeljo 6. febr. priredi tukajšnje Kat. prosvetno druš'v<> nad vse zabavno igro »Scapinove zvijače«. K obilni udeležbi vabi — odbor. n Šenčur pri Kranju. Ka'oliško prosvetno sČarne gosli« v štirih dejanjih. Igra se prične ob 3 popoldne in bo nudila vsem obiskovalcem obilo zabave in smeha. —* Gasilstvo se v naši fari bujno razvija, tak« da imamo kar štiri društva: Predoslje, Ko. krica, Britof in Suha. Čujemo, da nekateri delujejo na to, da bi se za vse te vasi nabavila ena sama motorka. To bi bilo pozdravljati posebno z gospodarskega stališča. — V volivni boj gremo zvesti si zmag* r Pl 1 Ll 151 El <| S POVEST GORSKE f\UL 6. poglavje Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni voč udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so žvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov; pridnih delavcev, ki so začeli delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila nasproti Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so so pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetnj in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinov in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kam narjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z 1 vsakim dnevom rastlo in komaj so čakali prilike, da 1 bi se maščevali nad Lahi. Neko nedeljo popoldne je zavrelo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki j se 'tali ob cerk /enem zidu in gledali v dolino, so to j videli. V divjih skokih so drveli navzdol, potolkli Laha in zapodili Italijane, ki so pr'šl. svojemu tova-risu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje I za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje vpitje ie odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobro merjeni kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so se zavarovali Lahi. Kamnarji so bili divji od srda. Zasedli so visme nad kamnolomi in so valili kameni na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim vpitjem so bežali v dolino. Spremljalo jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili iu podsuli Mladi fantje so položili mine, ki so se razp-Čile. Dva Laha ki sta se skrivaj vrnila po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. . , Prižla ie «>d»a komisija in začela s široko preiskavo a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označi h Italijani kot voditelja, so prijeli in zanrli v občinski zapor A prihodnje jutro je izginil. Sodni gospodje so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame Nato so odšh. Dva orožnika pa sla ostala t vasi, da bi skrbela red. Sv. Mihael ie stal ,wl nr,t;„;;l;' vnnMOT-TTTfte 1927. ----- b0 zopet prišlo do miru. Rekel jo, da se bo peljal prihodnji dan v P^ J pripravil, da SSfai da ga kličejo h kakemu bolniku, je odpri. Zagledal nmi r,ospod župnik, . i- prosil, .»samo za košček kruha vas prosim I Že tn dni nisem imel gri-i-Va v ustih ter se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.-i-Dobro — dobili boste jesti, potem !>a idite.c Župnik ga je peljal v pritlično sobo, nv. dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino jo Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, ia ima solze v očeh. Rabenhans >e stisnil župniku roke. Hvala — tisočkrat hvala! in če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemitc so za mojo ženo Afro in za otročička, ki ca nosi pod srcem.; -Bežite, človek, je rekel župnik, kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več. I Rabenhans je zmajal z glavo. Kar mora priti, i naj pride. Nihče ne more tega preprečiti/ Stisnil je i zobe. -Grem — a tresti se morajo pred menoj. sel jo k vratom, odprl in prisluškoval v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izgini! v tem . Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe ceh? vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik Je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: Daleč je j rišlo! Župnik — zagovornik upornikov. •To niso uporniki, gospod grof! Dolgoletno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse 1k> dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo i za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva. Grof ga je prekinil. Ne govorite mi o tem, go-sjjod župnik. To so fraze za sanjače, pločevinast denar, ki ni več v premetu. Jaz računam z dejstvi Ljudjo so se uprli, grozili, povzročili izgrede — -zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem ni niti govora, nasprotno: zabranju-jem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razžaliti kamenskoga grofa. Gospod grof - ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vasi službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar Žene in otroci bodo trp-li lakoto, če njihov, hranitelji ne bodo dobili dela. Pr s -er Zapodite •.; , , . o ---r. —— zapodite z doma m vsa občina bo uničena Prihajam kot poslanec miru — tem ljudi kot j; Prejjozno je. Ljudi n cnr!i>< 1. ~____ /-ii di sKroeia ,, ied. Sv. Mihael je sta] pod policijskim nride ' .iJ F 80 -storili zločin - „,j nadzorstvom ter bil razupit in zaničevan v vsej de Ti norrd ^ T't je 8amo '^".ie pravičnosti' 7.ftlL In k»r x„ ...... vspJ ,,e i norci -- meni so hoteli kljubovali! In hoteli '„ uaTPrt»i celo pravdo! Smešno! 80 In L! 1 '1 . t želi. In kar je bilo še hujše: kri je tekla v hrib h Tem !menbu°J * ^ W ffft na vrata ^tlT^1 Zaslu!ka- ie ^»'kala lakota na vrata. Vso, stiski so prišli k Župniku V cer kev so malokdaj prišli, in za župnike,ve opora ne se J^rr f"1!nili,.Sedai pa, ko jim je že K voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga nai bi-Posredoval pri grofu, da bi zopet dobili'de o Rekli so, da so storil vse to le v hudi sti« -i% ' V "«■»>-.SttfrStt jln če bi bilo aj resnice na tem? »Hudo je,« je zastokal župnik sporočilo nesti k Sv. Mihaeli, za vaTlfRK^^.ff druga presenečenj* čavati. Torof- ko t hi.I ™ ,lh -noSom * -Če e moram to Itn i« 1 ;i ""veni unije /in ko je bilo romanje prepovedano Razno, Človek i kroni,, t ,rt, V Stoiiianinnpr, ju im oRr' kom živi državni nr;u|. nik, knteri ima ie (.naj8j let kroj;lo v srcu. Uradnik je prod kratkim Ši>| y j.lravniku, kiitori naj ^ R'1 preiskal, ker him kr it hk;,o bolečine [,„. vedal je zdravniku, da jo v eki bitki 1. 1915 ua ris ski fronti bil ranjen tur domneva, .da so njegove večkratne bolečine i,.,nv /.veii. Zdravnik je mislil da se mož Šali. K'o p,i ^ ie zdravnik preinkal r. ItSntgnnovimi žarki, j, nftSel, da ima l>olnik krojilo n« d nuni strani Brca. Zdravnik se je 7, uradnikom podal k špecijalf.j 1. HOntginovhni £u'ki i,.f pozval še par tovariš*' progleru. Vsi zdr.'vk! « se čudili I emu -luiV j, vendar pa »oglasno izja. vili, da bi uri poizkusu kroglo operativnim potom odstraniti u. ..dnik podlegel. Sedaj (oi živi mirno dalje kol poprej « r. rog I o \ .srcu med ti m ko je zdravniška vt I. /a en slučaj bogntnjSn. Stanornnj 1 v -»udih. Veka veli a \ iska ak.'iji< vnltSčn. Napreduji-nio. \ Anio-l iki živi trouotno iVz '1O1MI o b, ki tto stare slo let ali pa »e več. fitalifltio'0 je dofpiano, da dandanes ljudje f^pstanejo stiirejJi kol pa pred |.etdeset'Dii leti in du «<1 pred vs m tudi dalj čnsa mladi. Ne'.i amerikanski //lr«»-nik piSe. da kjer vidi trt ljudi »!aro Mo let, lini' i« bil pred tridesetimi lel' sumo eden. Kes Je, n" ' 1 mdanes dobimo mnogo nioSkih, ki so pri 70 ali celo 80 letih Se P»H' ltoina Čvrsti in ne za vs. de!> sposobni. V onih sili so bile ženske z leti že stare in 25 letne že niso bile več mlnde. so že rekli staro ilovice. Dandanes pa w jih ^j'0 veliko poroči 5ele s 4" i?-toni in prav pogoste so metere, ki 7. 50 leti f« rudo otroke. Zdravniki trdijo, da je glavni v/.i;ok lenm napretlku iskali v tem, ker se človoStvo i'«11' danes mnogo več ffil>'Je-Seveda ie to mišljeno v splošnem. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z ramami, položil eno nogo preko druge, in vrtil svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v egitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, k pijači in drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanja so prastar, krščanski običaj, sveta dedščina ljudstva. Če mu jih vzamejo, ga oropajo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo verol To ni dobro. Naj puste ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki jb zvesto svo-jlmu Bogu, bo zvesto tudi svojlmu kralju. Grof je ošabno pogledal župnika. »O tern ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smislu in bo — odstranjena k Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. :>No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura? ... In vzeli nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne ...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne veruje. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade doli in povzroči škodo. Vrhutega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepotni čut.« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepotnih opazovanj! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: Šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu. —< »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne moremo več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, mi imamo vendar — moč!« »In kje je pravica in pravičnost?« Kot bolesten klic je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnim korakom je šel duhovnik po cestah prestolice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Pritisk v mesta. Pred Kratkim smo v »Slovencu« JSitali v kakšnih množinah prihajajo dekleta z dežele v mesta za službami. Na-vedeni so tam tudi vzroki, zakaj da je tako. To pa «e ne dogaja samo pri nag v naši državi, pač pa menda povsod. Tako je lani Srišlo v mesto Berlin n* emfikem 100.000 dela iskajočih ljudi. Koliko j« brezposelnih, navaja po. ročevalec drugje, ta številka pove le. ko'iko jih je na novo prišlo v mesto. Med temi pa je silno vL. soko število žensk, ki pa tudi zaman iščejo v tem velemestu primernega tn tudi neprimernega zaslužka. Med temi je mnogo takih, ki pridejo v mesto samo radi boljše prilog no-sti za veseljačenje, posebno mlajši. V velemestih kakor je Berlin, pa se med temi množicami skrivajo tudi razni hudodelci. Na vseh berolinskih kolodvorih so postavljeni člani društva za varstvo mladine in samo v treh mesecih so ti dali 1500 fantom in dekletom sredstva za povratek domov, ker je v mestu vsak up dobiti službo zastonj. Pomanjkanje duhovnikov v Franciji. Pri nas nekoliko s strahom zremo v bodočnost, kaj bo, če se bo število duhovnikov krčilo, a veliko na slabšem so v tem oziru na Francoskem, kar je spričo ondot-nih nepovoljnih razmer umevno. Nedavno se je vršil v Marseillu kongres, ki se je bavil samo z vprašanjem du-liovskega naraščaja. Konštatirali so žalostno stanje in sklenili tudi mnogo praktičnih sklepov, ki jih bodo skušali izvesti, da od-pomoreio nevarnemu zlu. V Franciji je 36.000 župnij in od teh jih je nič manj kot 12.000 brez dušnega pastirja. Poleg tega je težavno tudi to, da je tretjina duhovnikov starih nad 60 let, ki se bodo kmalu umaknili. Kdo jih bo nadomestil? Malo kaže. Ugotovilo se je, da v zadevi duliov-skega naraščaja še veliko premalo store tako duhovniki kakor starši, ki premalo usmerjajo di?al