Knjiga Slovenska V dobah XYI. XVII veka. II. Drugi je bil Sebastjan Krell (Crellius), kteri rojen na Kranjskem (Sebasti Khrell auss Wipach purtig cf. I. Kostrenčič str. 61. Idria v. Elze) 1. 1538, se je učil v Jeni, v Tibingi, znal hebrejski, grški, latinski, postal 1. 1563 Truberju pomočnik, urarl vže 25. dec. 1. 1567 (Valvasor, Čop-Šafank: 1. 1569). Kiijige: 1. Postilla Slovenska. To ie, Karšanske Evangeliske Predige. verhu vsaki Nedelski Evangelion skuzi Letu. Za hišne Gospodarie, šole, mlade inu priproste Ludi. Pervi Zimski del (skuzi Sebastjana Krella). Ratisbonae excudebat Johannes Burger 1567. 4° 174 L. 2. Postilla, to ie Kersčanske Euangelske Predige verhu Euangelia na vse poglauite prazdnike zkoz celo leto, za hišne Gospodarie, šole, mlade inu preproste liudi, od Joan. Spangenberga, na vprašanie inu odgouor izložena, zdai pervič, verno inu zueisto stolmačena: inu vpraui Slouenski Jezik prepisana (skozi Sebastjana Krella .. . Šaf. 112). Drukano Vliublani zkozi Joannesa Mandelca 1578. 4°. I. 136 L. II. 214 L. 3. Ta celi Catehismus, eni Psalmi itd. od Primoža Truberja, S. Krellia itd. V Lublani skuzi J. Mandelca I. 1579. 12. 21. 178 Str. — II. V Bitembergi 1584. 8°. Pisava in beseda naj se kaže a) iz Postille 1. 1567 po njegovi lastni vredbi: BSebastianus Krellius tim kir bodo leto postillo brali, zdravie od Boga prosim. Izvoleni karsčenik, imaš, hvala Bogu, Joanna Spangenbergia Karšansko Postillo, v'naš Slovenski Jezik tolmačeno inu posneto. Ne moti se pak, ako bode Hh mnogi, na to naše Pismo ruerdal, inu se obrezal: Edan sentencie, drugi besede, tretij puhstabe, četerti tipfelne alli čerke, peti ne vem sam kai si, graial. Zakai hudičova natura ie, da ne more obeno ni božie, ni karšansko delo prez tadla pustiti. Inu navada ie par liideh, da znaio bulie opravliati, kakor popravliati. Inu berž v' druzih očeh bijl, kakor v' svoih trame vidio: Da se tudi včasy krulievac za krulievcom posmehuje. Inu gdo oče, alli more, vsim ludem, vsakateri glavi, vstreči? Leto Orthographio Slovenskiga Pisma, smo mi zvestio inu zdobrim svitom zastopnih Bratov tako postavili. Inu sporaisli tudi na več našiga Imena inu Iezika Liidy, Kijr so okuli nas, Dolence, Istriane, Vipavce etc. kateri, skorai povsod čisteši slovensko govore, kakor mi po kraniu inu koroški deželi, do polu nembški. Inu so edni navaieni na to staro Slovensko, Hervatsko ter Čurilsko Pismo. Bog otel pak, da bi to isto, zlasti Čurilsko lepo Pismo, mogli spet v'Liidi perpraviti. Kadar pak nei dobro mogoche, za vbužtva stran, za volio Turske sille, inu kar so ta vegši del Slovenskih dežel puste inu vže Turske: inu smo tako začeli naiveč zlatinskimi puhstabi pisati inu drukati, taku moremo vsilli, kakor nemci govore, stole inu klopi na mizo postaviti: alli sai gledati, da se Latinski puhstabi na mesto naših starih Slovenskih, koliker ie mogoche, v'glihi moči postavijo, inu ta Orthographia derži, katero našiga Iezika idioma inu natura potrebuie, nekar kakor oče vsaki v' svoij vassi alli mestu imeti. Zato sam spred to staro ABC po imenih, inu pruti latinske puhstabe postavil. Ako kateri Hervatsko pismo zna, da nas tim bulie zastopi: Ti pak, kir ne zastopiš, kai ie Orthographia, kai proprietas linguae, inu si se navadil na Gospod Truberiovo Kranščino, beri le precei leto pismo, kakor sice druga bereš: Tebi nei veliko, olli skori nič preminienu. Čarkom se ne pusti irrati, kakor da bi ne bile; ch za zh (č), s za ss, včasy beri. Inu c za c, nekar za k. Taku se ne bodeš skuzi nu skuzi nistar blaznil. To diferencio alli razlotak mey s inu f, meiu sh inu fh, bodeš sain dobro zamerkal, inu naš iezik očega imeti. Prosim tada vsakateriga dobriga karsčenika (za žpotlivce ne marim) da si pusti leto pismo, inu naše zvesto delo, če lih popolnoma ne, sai nekuliko dopasti. Ako pak kateri noče, tako si sturi eno drugo sebi bulši, inu pusti nam leto naše zmirom. Bog zna da nesmo naše lastne, tamuč Božie časti, obeniga svoiga prida, tamu6 gmain karšanskiga nuca ijskali inu spornislili. če ie pak ky kai sice res pregledanu, kakor obeno človesko delo nei skuzi celo, to Bog inu brumni liidie zgnado popravijo. Tim istim se pohlevno, Bogu Z Vero, Karsčenikom zliibezanio poročim . . . Sadai le satn ta pervi Zimski del na dan damo: za to, kar nesmo več Bogu se smili) pomuči mogli zbrati. Ako tadai želiš iše dva druga dela imeti, prosi Boga inu pomagai, kar premoreš, ter očeš, zbožio pomočio, skorai kar iše manka dobiti. Gledai pak, de ta čas letiga dela s'hvalo pruti Bogu vživaš. Čast Bogu. Konac". b) Iz Postille 1. 1578: BKay gledaš Trohe Voku tuoigaBrata, Bruuna pak ker ie vtuoiem lastnem Oku nepočutiš? Ali kako Moreš reč tuoiemu Bratu: Brat, pusti nai ti iznamem Trohu, katera ie Voku tuoiem: Inu sam sebi Bruuna vtuoiem Oku nevidiš? Hiniauac iznami poprei Bruuao iz tuoiega Oka, inu tadai pogledai, da iznameš Trohu, katera ie Voku tuoiega Brata". Luk. VI. 41. 42. c) Pesen iz knjige 1. 1584: Da pacera Domine etc. per Sebastianum Krellium. Prošna za Myr. Daj myr o Bug Karsčenikom, Vari nas pred vsem zlegom, Saj nihče nej kir bi za nas stal, Za tvojo Cerkou vojskoval, Temuč ti sara Bug mogoči. Kir vsim Vernim svit, serce daš, svetim Duhum regiraš, Daj nam zdaj vsira tudi tvojo muč, De te spoznamo večno luč, pred Turki nas Bug obari. My smo vsi kmalu grešili, z' tetn tvoj serd zaslužili, Ti pak Bug Oča milostivi, v' ti lubezni Jezusovi, Greh odpusti, serd pozabi. Zatu vsi zdaj prossimo, De vsi tudi bodemo, Rešeni skuzi tvojo roko, tebi dali čast ter hvalo, vselej ter vekoma. Amen. III. Tretji je bil Juri Ralmatiii. Rojen menda v Krškem na Dolenjskem (Gurkfeldianus) je učil se na Nemškem v Tibingi, kjer je postal Magister philosophiae, prišel za predikanta v Ljubljano (1572), od koder je hodil na Govenjsko na pr. v Karanik, Loko, Begunje itd. v svoji službi. Baron Turjaški dal mu je faro Škocijan, ali pregnan se je prikrival v njegovera gradu, naposled živel v Ljubljani, kjer je umrl 31. avg. 1. 1589. Knjige: 1. Jezus Sirah ali negove buquice (Latinski Ecclesiasticus) za vse žlaht ludy, zuseb za Kersčanske hižne Očete inu Matere, vslouenski Iezik stolmačene. Drvkanv v' Lublani skuzi Joannesa Mandelca 1575. 8°. str. 241. 2. Passion, tu ie britkv terplene inv tvdi tu častitu od smerti vstaiene, inu v Nebu hoiene Našiga Gospudi Jezusa Cristusa, iz vseh stirih Euangelistou složenu: Zred eno potrebno Pridigo: inu eno Peisno vkateri ie Ceil Passion zapopaden .. durch M. Georgium Dalmatinum. Drvkanv VLublani skuzi Joannesa Mandelca 1576. 8°. str. 105. L. 3. Pentateuch. Biblie tu ie vsiga Svetiga Pisma perui deil, vkaterim so te petMosessove buque, zdai peruič iz drugih iezikou vta Slouenski zueistu stolmačene, zred kratkimi inu potrebnimi argumenti čez vsak Capitul, inu zastopnimi izlagami nekoterih težkeiših bessed, inu zeno potrebno Slouensko Predguuorio, vkateri ie kratka summa, prid inu nuc letih buqui zapopaden, skuzi Juria Dalraatina. Na koncu ie tudi en regižter, vkaterim so za Harvatou inu drugih Slouenou volo nekotere Kranske inu druge bessede vnih iezik stolmačene, de bodo lete inu druge naše Slouenske buque bule zastopili . .. Drukanu v Lublani vtim leiti po Cristuseuim rojstuu skuzi Joannesa Mandelca 1578. 1. 181. L. 4. Salomonove Pripuvisti, tu ie kratki itd. navuki, skuzi Juria Dalmatina v Slovensčino stolmačeni. V Lublani skuzi J. Mandelca 1580. 12. 8. P. 5. Biblia, tu je, vse svetu Pismu, Stariga inu Noviga Testamenta, Slovenski, tolmačena skuzi Juria Dalraatina . . "VVittemberg Anno 1584. 4°. 742. L. — Po nemškem predgovoru, pod kterim je podpisan M. Georgius Dalraatinus, nasledva BGmain Predgovor čez vso sveto Biblio. — Milost Boga Očeta pravu spoznanje inu vero v' Jezusa Cristusa, njegoviga lubiga Synu, našiga ediniga izveličarja, skuzi dar inu muč s. Duha, bodi vsem Slovenom. Amen. — Biblia je ena gerčka besseda, inu pomeni v gmajn te bukve Stariga inu Noviga Testamenta, katere so le same Svetu Pismu iraenovane, mej vsemi drugimi Buquaini inu Pismi, kar jih je kuli na tem Svejti. — Vmes je posebej nPredgovor čez Stari in Novi Testament". Iz tega na pr.: BRaunu kakor je Stari Testament ene takove Buque, v' katerih je Božja Postava inu Zapuvidi, inu polcg tiga ta Istoria, teh, kateri so je deržali, inu yh neso deržali, zapissana: Taku je Novi Testament ene take Buque, v' katerih je Evangeli inu Božje oblube, inu poleg tiga ta Istoria, t_, kateri so verovali inu neso verovali, zapissana: Taku, de je le en sam Evangeli, raunu kakor so le ene Buque tiga Noviga Testamenta, inu le ena Vera, inu le en Bug, kir oblube daje. — Zakaj Evangeli je ena Gerčka besseda, inu se reče v1 našim jeziki, enu dobru selstvu, dobri marini, dober glas, od kateriga se poje inu pravi, de se Ludje vessele. Raunu kakor je David tiga velikiga Goliata bil premogel inu vmuril, je prišal en dober glas, inu troštlivi novi marini mej Judovski folk, de je nyh grozoviti Sovražnik vbyen, inu de so ony odrešeni, de mogo vesseli inu z' myrom biti, od kateriga so ony pejli inu skakali, inu se vesselili. Taku je leta Božji Evangeli inu Novi Testament en dober glas inu maryn, kir se je po vsem Svejti rezglasil skuzi S. Apostole, od eniga praviga Davida. kateri se je z' grebom, Smertjo inu z' Hudičem štrital, inu je nje premogel, inu s' tem vse te, kir so bily v' grehih vjeti, od Smerti martrani, od Hudiča obladani ali premoreni, prez nyh zasluženja odrešil, nje pravične, žive inu izveličane sturil, iau taku v' myr perpravil, inu Bogu spet dorau perpelal, od kateriga ony pojo, Boga hvalio inu časte, inu so vesseli vekoma , aku le ony letu terdnu verujo, inu u' veri stanoviti ostaneo itd. itd." — Pred omeujeniin predgovorom je pa: BZamerkanie enih potrebnih štukou, na katere imajo merkati, ty, kateri bodo leto slovensko Biblio brali. — Nerpoprej so letukaj notri, povsod, v' starim inu novim Testamenti ty itnenitiši inu očiti šprubi ali bessede, od Cristusa inu drugib artikulou naše Karsčanske Vere, z' vekšimi puhštabi zatu postauleni, de se od vsakiga s' tem berže mogo najti, inu zamerkati. — Inu h' puslednimu, de bi leta SlovenskaBiblia le tem bujle inu dajle mej vsemi Slovenci mogla se zastopiti: taku so ene težiše inu nikar povsod navadne bessede, nikar le na strani raven texta zdrugimi bessedami zložene, inu z' Zvejzdicami znaminovane: temuč je tudi zadaj na koncu lete Biblie z' flissora, en regišter, po redi tiga a. b. c. postaulen, de, kar bi kej eden v' textu nemogel dobru zastopiti tu raore tam zadaj v' regištru yskati. Kakor, kadar bi en Harvat netnogel zastopiti, kaj se reče Arcat, taku ysči zadaj v' puhštabi, A, Arcat, tu je njegov jezik postaulen, Likar, inu more taku on v' svoitn Ieziki Likar za Arcat brati. Taku kateri bi nezastopil kaj se reko Buqve, ta isči v' puhštabi, B, taku najde de se Buqve reko v' njega jeziki, Knige. Zatu more on v' svoim jeziki za Buqve Knige Brati. Inu taku se tudi ima od drugih bessed zastopiti, ker kuli enimu naprej prideo, de jib nemore zastopiti, ta, ali na strani pogledaj, ali pak zadaj v' regištru". (Temu naslov je: Regišter Nekaterih besed, katere, Crajnski, Coroški, Slovčnski ali Bezjački, Hervacki, Dalmatinski, Istrianski, ali Craški,se drugači govore.) — BNa koncu je tudi en Register vseh Epistel inu Evangeliou, kir se ob Nedelah inu navadnih praznikih v' Karsčanski Cerqvi bero. Stem bodite vsi Bogu poročeni". — 6. Karscanske lepe molitve, zdai pervič iz Bukovskiga inu Neraškiga jezika v' naš Slovenski tolmačene . . . skuzi Jurja Dalmatina . . Witebergae 1584. 8. 7. TaceliCatehismus, eni Psalmi inu teh vekših Godov, stare inu Nove Kersčanske Pejsni od P. Truberja, S. Krellia inu od drugih zložena inu z' dostemi lepimi Duhovnimi Pejsmi pobulšane, v' Bitembergi 1584. 8. Primeri a) iz Biblie (1584) Prevod: ,,Koku ti pak vidiš eno troho v' tvojga Brata okej, inu bruna v' tvoim okej nepočutiš? Ali koku moreš ti h'tvojmu Bratu reči: Derži brat, jest hočem to troho iz tvojga oka vzeti, inu ti tiga bruna, kir je v' tvoim lastnim okej, nevidiš? Ti Hinavec, izmi poprej tu brunu iz tvojga oka inu potle gledaj, de izmeš to troho, iz tvojga Brata oka". Luk. VI. 41. 42. b) Passion (1576) iz vseh stirih evangelistov v leto Peissen, od Juria Dalmatina, zdai peruič zložen, vti viži kakor ta Nemški: 0 mensch bewein dein siinde gross. Ali kakor ta slouenska peissen: Sveti Paul v enim listi. I.XXX. 0 Grešni člouik vaaki čas0 Gospud Bug ti oča naš, Pomisli ti kai ie za nasKir tako skerb za nas imaš, Jezus moral terpeti :/:De si pustil vmoriti :/: De bi nas od pekla rešil,Tuiga ediniga synu, Iz neba ie na svet prešil,K odrešeinu Suitu vsimu, Nemu ie bilu vmreti:Dai nam tu htrostu priti. Kakor tu Euangelisti,Tuoio Cerkou 6 praui Bug, Inu Apostolski lysti,Odreiši iz vseh nee nadlug, Poredu vse pričuio,De boš od nas vseh hualen Od nega martre pišeo,Dai nam vsem v Criži volnim bit, Grešnike knemu vižaio,Po tim Lebni v Nebessa prit, Vnega veriet vkazuio..Skuzi Jezusa Amen. c) Pesen iz knjige 1. 1584: Canticum Simeonis, Nunc dimittis. Skuzi Jurja Dalmatina. V Myri z' velikim vesseljem, H' tebi o večni Bug, Iz tiga Svita vže rad greni, Iz vseh nadlug, Saj vem, de bom slatku spal, Dokler bom od smeiti vstal. Zakaj Očy Hlapca tvojga, so vidile u' Veri, Izveličarja našiga, po ti meri, Kakor se je v' Pismi sam, na Svejti rezodil nam. Tiga si na Svejt ti poslal, v' tu bogu Človejčtvu, De je za nas človik postal, v' Duji, v' buštvu, Svojo smertjo me rejšil de nebom smerti vidil. On je ta prava večna Luč, kir Ajde resvejti, On nam svejti dan inu nuč, Po vsim Svejti. Na njega jest verujem, de vekoma neumerjem. On je Izraelova čast, inu vseh vernih, on nepusti v' sranioto past, nas tih reunih, Njega folk bode časčen, u' večnim vesselju Amen.