F? THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. AMERIKANSKI NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETUL-SLPMOHORJA V CHICAGI. - ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) __________ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 238. CHICAGO, ILL., SREDA, 10. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 10, 1930. LETNIK XXXIX. PRED NATRPANO POLNO SODNO DVORANO JE BILA RAZGLAŠENA OBSODBA PROTI OSMERIM ZAROT-NIKOM. — PET JIH BILO OBSOJENIH NA SMRT, A SO BILI POZNEJE POMILOŠČENI NA DOSMRTNO JEČO. — ŠE 2000 DRUG IH ČAKA NA RAZPRAVO. KALIFORNIJO ZALAGAJO S KONJI Moskva, Rusija. — Cela Rusija je preteklo nedeljo napeto pričakovala izid razprave proti osmerim zarotnikom, ki so bili obdolženi, da so v zvezi z državniki tujezemskih držav pripravljali padec sovjetski vladi, k čemur naj bi pomagala inozemska vojaška intervencija. Ob 4. uri popoldne so je že pričelo ljudstvo zbirati v sodno poslopje. Ob mraku je bila dvorana že popolnoma zasedena, zunaj poslopja pa je bila potrebna policija na konjih, da je zabranjevala vhod tisočerim množicam, ki so si hotele priboriti vstop v poslopje. V dvorani, kakor tudi zunaj na cestah je ljudstvo kljub dežju potrpežljivo čaka: lo na razglas obsodbe. Obsodba, za katero se je potrebovalo 45 minut, da je bila prečitana, je bila od navzočih množic z zadoščenjem sprejeta in sledilo ji je gromo-vito ploskanje, kakor kakemu dobro izvedenemu gledališkemu činu. Po tej razsodbi je bilo pet izmed osmerih obtožen-j cev obsojenih na smrt, trije drugi pa na desetletno ječo. ^a smrt obsojeni so bili: Leonid Ramzin, bivši profesor in vodja cele zarote, kakor je sam priznal. V. Laričev, N. Čarnovski, I. Kalinov in A. Fe-dotov; zadnji je med vsemi Najstarejši, in ima že 67 let. Obtoženci so mirno poslušali Stanje obsodbe. Obtožencem je bilo dovoljeno, da tekom 48 ur napravijo košnjo za pomiloščenje. Ako bi bila ta zavrnjena, bi se mo-Kla izvršiti smrtna kazen vsak W Prošnjo pa je sovjetski centralni eksekutivni odbor u slišal in je v ponedeljek obso-tancem znižal kazen, in sicer Merim, ki so bili obsojeni na snirt, je prisodil desetletno je-Čo, ostalim trem pa je znižal desetih na osem let. Zdaj se pripravlja sodnijska Oprava še za 2000 drugih FRANCIJA PRIZADETA OD DEPRESIJE Francija pričela čutiti prve znake posledic splošne svetovne gospodarske krize. — Kljub temu še v njej vlada blagostanje. m I mwm< Iz Jugoslavije, NERESNIČNE VESTI ITALIJANSKIH LISTOV. -ZAŽGAL LASTNO HIŠO. — DIVJAŠTVO FANTOV. — SMRTNA KOSA. — RAZNO. PIJANEC MLADIH Pariz, Francija. — Med tem, ko francoska oficijelna poročila prikrivajo pravi položaj v deželi, se doznava iz drugih virov, da polagoma tudi v Francijo posega s svojimi zlimi posledicami splošna svetovna gospodarska depresija in da je zlasti tekom zadnjih treh mesecev precej padlo blagostanje, ki je med vsemi drugimi deželami prevladovalo na Francoskem. Predvsem se je to občutno pokazalo v oktobru. Vsa industrija trpi pod zmanjšanim obratom, več trgovin je bilo primoranih, od-Ipustiti del svojih uslužbencev lin na pariški borzi je bil zaznamovan rapiden padec. Do-čim izkazujejo uradna poroči-a okrog 4000 brezposelnih napram 400 v preteklem letu, se pa to, števila neuradno računa na 50,000. Večina teh so pisarniški uslužbenci. Kljub vsemu pa je Francija vendar še dežela, in sicer edina na svetu, v kateri se lahko govori o prosperiteti. Njene zlate rezerve so tolike, da so v razmeri s številom prebival stva največje na svetu. Francoski frank, s katerim so si A-merikanci pred nedolgimi leti prižigali cigaro, je danes bolj krit z zlatom, kakor pa je a-meriški dolar. In Francozi si danes privoščijo razkošje, ka-koršno je bilo prej le predpra-vica Amerikancev. Da je ostala Francija tako dolgo nedotaknjena od ^gospo-darske krize, se po mnenju Tukaj vidimo del črede konj, ki je bila prepeljana preko gorovja iz Nevade in izložena iz vlaka v Livermore, Calif. Nje število znaša okrog 1500 glav. Konji so se nato razposlali na farme in bodo uporabljeni za delo. 3etnikov, ki so bili aretirani>nekega ameriškega inženirja Vsled osumljenja, da so sode-'°vali pri ravno isti zaroti. Ka-sedanjih osmerih obsojen-<*v bo bržkone merilo kazni tlldi za nje. --o- ^KLENSKI STROJ POSLAN PO POŠTI . Chicago, 111. — V torek je lInel biti Tony May, 2109 Lin-ave., 64 let star. Že prej-"nji teden je dobil po pošti za-V°j> o katerem je menil, da ®buje kak dar za njegov ^jstni dan, in je zato odlašal, , ga prej odprl. Preteklo ^deljo ponoči pa je njegove-sina Evgena premagala ra-°vednost in je prosil očeta, bi smel zavoj odpreti. Odvil ® Papir. Ko pa je skušal od-^aniti deščico na pokrovu za-°Ja, se je pričelo iz zaboja zahvali lahko deloma svojim zastarelim strojem, s kakor-šnimi bi se Amerika ne zadovoljila. Ti počasi producirajo, lastnik nima dosti stroškov z njimi, pa tudi ne velikega dobička, delavec pa ima počasi stalno delo, ki je lahko, a zato je pa tudi zaslužek lahek. -o-- Lorient, Francija. — Ko je italijansko pomožna ladja Artiglio" razstreljevala trup neke municijske ladje, potopljene med vojno, se je tudi sama razletela in potopila s 14 osebami moštva vred. SKRIVNOSTNA SMRT SOV JET. DIPLOMATA Nenadna smrt sovjetskega u-radnika osupnila Rim. -O- Riin, Italija. —— Celi Rim je osupnjen nad skrajno naglico, s katero so hiteli sovjetski u-radniki, da bi čimpreje položili pod zemljo truplo E. Levi-neja, prvega tajnika na tukajšnjem sovjetskem poslaništvu. Predpisi v Italiji določajo, da mora ležati truplo na mrtvaškem odru najmanj 48 ur, do-čim se je v tem slučaju vršil pogreb že 24 ur po smrti. — Mnogo se o tem slučaju govori, nihče ne ve nič gotovega, a večina pa je mnenja, da je bil pokojni ena izmed žrtev Čeke, sovjetske tajne policije, ki mu je iz neznanih vzrokov za večno zavezala usta. -o- NITI NIKAKIH ZDRAVIL OB NEDELJAH Bellows Falls, Vt. — V tem mestu, ki šteje kakih 5000 prebivalcev, je uveden tako-zvani "modri zakon" v najstrožji obliki. Sploh nikakih kupčij ni dovoljeno delati ob nedeljah. Vse trgovine morajo biti zaprte, celo lekarne. Časopisi se ne smejo prodajati; nikakega tobaka ne moreš kupiti ob nedeljah in enako tudi ne gasolina za svoj avto. Preteklo nedeljo je dobilo poziv na sodišče 28 trgovcev, ki so bili zasačeni pri prodajanju. -o-- KRIŽEM SVETAiKITAJSKA SE BORI S Zlonamerne vesti italijanskega lista Belgrad, 18. nov. — "Gior-nale d'ltalia" pi-inaša vest, da je dr. Srskič, minister pravde, v nekem frančiškanskem samostanu v bližini Mostarja izjavil, da namerava, Francija napasti Italijo in za tem Nemčijo. Mi Jugoslovani, zavezniki Francije, bomo kot taki stopili v areno. — To vest pa centralni Presbiro odločno de-mantira, da je popolnoma neresnična in izmišljena. — Mexico City, Mehika. — Iz Aguas Calientes prihaja poročilo, da so tamkaj čete oboroženih kmetov napadle 13 banditov in jih pobile, potem ko so ti izvedli napad na neke avtomobilske potnike in dva ubili. — Berlin, Nemčija. — Pretekla nedelja je bila zopet vroč dan spopadov med posameznimi nemškimi političnimi strankami, v katerih so se zlasti "odlikovali" komunisti in fašisti. Skupno je bilo ranjenih okrog 40. — Jeruzalem, Palestina. — Tukajšnja vlada je dala aretirati 300 Arabcev, ki so se ne-postavno priselili iz Transjor-danije, in jih bo deportirala, češ, ako Judom ni dovoljeno vseljevati se v Palestino, bo tudi Arabcem zabranjeno. A* rl I Žjj • Vrgel ga je na tla, sko-?roti vratom in vzkliknil etu> naj se pazi. Ta pa, na- bombe. mesto, da bi se umaknil, je vzel zaboj v roke, ki je t ti stem trenotku eksplodiral strahovitim treskom. Oče je BRZO DELO POLICIJE Chicago, 111. — Ob 8:14 zvečer preteklo nedeljo je policijska oddajalne postaja razglasila svojim patruljam, daj zija. so trije banditi ugrabili nekega moškega in neko žensko, ter obenem objavila vrsto avtomobila in številko licence. Pet minut pozneje je bil avto že izsleden od policije in par minut nato dva bandita aretirana, dočim je tretji ušel. Žrtvi banditov sta bila odvetnik C. V. Wisner in neka prijateljica njegove hčere. Hči je gledala skozi okno, ko sta se oba odpeljala, in opazila, ko so ju kmalu nato izdihnil, sin pa je težko ranjen. Nobenega sledu še nimajo za pošiljateljem trije oboroženi moški obkolili in se nato odpeljali z njima, PREMOGARJI SE VRNILI NA DELO London, Anglija. — Škotski premogarji, 70 tisoč po številu, ki so v ponedeljek zadnjega tedna zastavkali, so se zadnji pondeljek povrnili na delo, ko se je sklenila začasna pogodba, ki bo veljala do 1. februarja prihodnjega leta. -o-- SLOVENKA SE ODLIKOVALA PRI KONTF.STU Chicago, 111. — Pretekli petek se je vršila na radio postaji WBBM tekma učencev in učenk chicaških in Cook okraja šol v črkovanju (spelling). Med udeleženci osmerih šol ste bili izbrani dve deklici kot najboljši. Ena od teh je naša prekmurska Slovenka, Mary Petek, 2126 Fowler st., ki obiskuje katoliško šolo sv. Aloj-— To je bila prva skupina, ki je nastopila izmed 157 šol in izmed 800 tekmovalcev. Po redu pridejo še o-stale skupine na vrsto. Vsi zmagovalci pri teh primarnih kontestih bodo šli skozi ožji kontest, ki se bo vršil 20., oziroma 27. marca. Končni kon test bo potem 3. aprila. Zmagovalec pri tem končnem kon-testu bo deležen brezplačnega izleta v Washington, D. C. — Želimo naši mladi rojakinji Petek, da bi bila ona izbrana za obisk k predsedniku. . KOMUNISTI Komunistične tolpe porazile redno kitajsko vojsko. Hankow, Kitajska. — Težjo nalogo, kakor so prej domnevale, imajo kitajske redne čete v svojih bojih proti komunističnim tolpam. Kakih sto milj severno od tukaj so preteklo soboto napadle kakih 20,000 mož broječe rdeče čete redno vojsko, približno enako močno, in jo skoraj docela poi-azile in pobile. Posebno aktivni so komunisti ob reki Jangtze, kjer s topovi obstreljujejo kitajske in inozemske ploveče ladje. -o—-— NEMIRI V INDIJI SE PONAVLJAJO London, Anglija. — Iz Kal- kute prihajajo poročila, da je bil pretekli ponedeljek tamkaj od treh upornih domačinov napaden v svojem uradu glavni nadzornik bengalskih jetnišnic, N. Skinner. Ko so napadalci videli, da ne bodo mogli uiti iz poslopja, so naperili samokrese še sami nase in izvršili samoumor. — O podobnih slučajih se poroča iz cele Indije in domačini postajajo zopet, bolj nemirni. SKRIVNOSTNA STRUPENA MEGLA Bruselj, Belgija. — Oblasti in zdravniki so še zdaj v popolni nejasnosti glede izvora skrivnostne megle, ki je zadnje dni preteklega tedna pokrivala Belgijo, velik , del severne Francije in se je celo prek6 kajnala raztezala na Anglijo. Bila je gosta, da se je videlo komaj korak daleč. Posebna strahota pri njej pa je bila, da je vsebovala strupene pline, ki so bili usodni za veliko število prebivalstva. Do smrti jih je zadušila 67, več sto oseb pa še trpi na nje posledicah. Zdravniki bodo pre iskali trupla, da doženejo, kaj je povzročilo smrt. Nekateri domnevajo, da je iz kakih tovarn uhajal strupen plin. kar na ni verjetno, pač pa bolj, da je bil vzrok dim iz mnogih cin kovih tovarn. Pijanec hotel v prostovoljno smrt Mali posestnik Janez Jus iz Dolene v Halozah se je zadnje čase zelo vdal pijači. Z ženo sta radi tega prišla večkrat navskriž, ker je zanemarjal že itak malo posestvo. Ko sta se pred nedolgo časom zopet prepirala radi pijače, je ženi zagrozil, da bo nekaj napravil, da bo morala še beračit. Takoj drugi dan, ko je šla žena po steljo v gozd, je popolnoma pijan zažgal lastno hišo. Ko pride žena domov, je bila hiša že v plamenih. Hitro je sklicala nekaj sosedov na pomoč in se tudi sama podala v goreče poslopje, da reši vsaj nekaj obleke. Pijani mož jo je hotel pa vreči v ogenj in se mu je komaj izvila iz rok. Nagnal je tudi sosede, ki so prišli gasit, in nazadnje skočil v gorečo hišo. S težavo so ga, na hrbtu in glavi opečenega, izvlekli iz ognja, nakar jim je jokajoč zbežal v gozd. Zgorelo je popolnoma vse, kar je bilo zgor-ljivega. Napaden Ko se je v nedeljo, 16. nov., 271etni Franc Šergan, kmetski sin iz Breznega, vračal iz Šmarjete, kjer je bil po opravkih, so ga pri Zeličevem mlinu dohiteli neki fantje iz Hrast- je umrla Julka Jerasova, privatna uradnica, stara 33 let.— Na Stanu pri Mirni je umrl Iv. Sladica, posestnik. -o- Požigalec iz žalosti V Čakovcu je posestnik Dragotin Cimerman zažgal svojo hišo iz žalosti, ker mu je umrla žena. Škodo ima ogromno. -o- Pretep na svatbi Delavec Karel Fink od Sv. Večera pri Št. Vidu je bil na svatbi v Jastrebah, kjer se je imenitno zabaval. Iz neznanega vzroka je med svati nastal prepir in med prepirom je nekdo sunil Finka z nožem precej nevarno, da je moral v ljubljansko bolnico. -o-- Zasut delavec V rudniku v Drnišu, kjer kopljejo boksit, je pred dnevi velik plaz zasul 291etnega rudarja Mileta Vukušiča. Izkopali so ga izpod plaza mrtvega. Pretep radi kokoši V Mariboru je Katarina R. spustila svoje kokoši po dvorišču. Živalce so pa zašle tudi v delavnico sodarskega mojstra Josipa J. Radi tega se je vnel prepir in nato še pretep, v katerega je posegel tudi mož Katarine, Miha R. Rezultat je bil, da so bili vsi trije precej pobiti in je vso zadevo radi ubogih kokoši vzelo v roke še sodišče. -o- Novo mesto Novo mesto so obiskali pred kratkim številni srbski kmetje pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov. Ogledali so si vzorne naprave kmetijske šole na Grmu in krasno velepo-sestvo Jalenovo na Grabnu. Maribor Dne 14. nov. je bil v Mari-nika, ki so se vračali z nedelj- jboru slovesno ustoličen novi skega lova ter ga brez vsake- [stolni župnik, kanonik Msgr. ga povoda napadli in mu polo mili kolo. Ko so junaki enkrat opravili svoj nečastni junaški čin, so prepevaj e odkorakal1' po cesti naprej. Nezavestnega in vsega v krvi je našel N. Bi-zek, ki se je vračal domov iz Šmartnega. Junaške pretepače čaka na sodniji zaslužene plačilo. Jugoslovanski sladkor v Albaniji Izvoz sladkorja v Albanije je vedno živahnejši. Doslej sc izvozili tja nad 150 vagonov sladkorja. Po sklenitvi pogodbe med Jugoslavijo in Albanijo, se bo pa izvoz gotovo še povečal. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Angela Gostinčarjeva, uradnica iz seljeniškega komisarijata Ljubljani.— V Vevčah pri Devici Mariji v Polju > je umrla Ivana Lampret. — M. Umek. Slovesnosti se je u-deležil tudi nadškof dr. Jeglič. -o- Pretep V Laznici pri Limbušu sta se stepla dva delavca, najprej s palicami; ko so se palice polomile, sta segla po steklenicah in se jela z njimi obmetavati. Pri tem je v bližini se nahaja-jočemu gostilničarju priletel kos stekla v oko in ga nevarno poškodoval. -o- Novo mesto Zelo slovesno so v Novem mestu dne 11. nov. blagoslovili temeljni kamen Prosvetnemu domu. Novomeški prošt Čerin je imel ob tej priliki pomemben in slovesen govor ob veliki udeležbi ljudstva. -o- Nezgoda Na državnem mostu v Mariboru se je onesvestila 35letna ________ Amalija Purgajeva in sojo y_ Ljubljani!fnorali spraviti v bolnico. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 10. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. astanovlj«n leta 1891. ixbaja vcak dan razun nedelj, ponedeljkov (a dnevoT po praznikih. Izhaja in tiaka EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: «849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009« Naročnina: -$5.00 . 2.50 . 1.50 6a celo leto 2a pol leta . Za četrt leta Za Chicago. Kanado in Evropo: U celo leto____$6.00 Za pol leta___3.00 Si četrt leta___1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 nekoliko izobraženo mladino — pravi, da hoče tudi ona živeti, ampak živeti hoče kot amerikanska mladina, ker Amerika ji nudi dosti prilik, da lahko živi tako, kakor se živi v deželi, kjer je bila rojena. Prav hud realizem je na obeh straneh, ampak ravno vsled tega realizma, ker se življenje vzame, kakršno je, je tudi neko nasprotje, v marsičem lahko rečemo, celo hudo je nasprotje, ker se postavita druga proti drugi — slovenska in amerikanska realnost. Subscription: For one year --------------- For half a year------- For three months ____$5.G0 _2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year--------$6.00 For half a year-------3.00 For three months____________ POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. _ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, W25, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ J. M. Trunk: Realizem i. O realnem življenju govorimo. Realno življenje je življenje, kakršno je, ne morda, kakršno si predstavljamo, ali kakršno bi si želeli. Kdor vzame in ume življenje, kakršno je, je realist, in to svojstvo se imenuje realizem. Realizmu nasproti stoji romantika in idealizem. Ni ravno povsem v kakem nasprotju, ker romantika cika bolj na poetično stran, idealizem pa je tudi realistu potreben. Naj spregovorim nekaj o tem, kar je daleč proč od nas, a utegne biti le tudi v prid. Pred nekako 50 leti je bil svet presenečen po neki orjaški moči, katera se je pojavila v slovstvu ruskega naroda. To moč so pokazali ruski — realisti, pisatelji, ki so življenje umeli, in umeli tako, kakršno je. Največ ruskega realizma je prešlo med Čehe. Ni pretirano, ako trdim, da je lastna država in osvoboditev Čehov in Slovakov v Čehoslovakiji delo češkega realizma. Predsednik Masaryk je bil vodja iz Ruskega med Čehe prenešenega realizma. Nihče naj ne sodi prenaglo, češ, kaj je nam amerikan-skim Slovencem treba praviti in pisati o — realistih ali realizmu, in pisati večinoma delavskim slojem, katerim je in mora biti v prvi vrsti za kruh. Motil bi se, kdor bi tako sodil. Res je treba v prvi vrsti kruha, dela, zaslužka, ampak kot neka narodnostna enota potrebujemo še malo več. Pri tem opozarjam na realizem, in poudarjam realizem, in poudarjam realizem pri vsem — idealizmu. Kruh spada v realizem, izobrazba, prosveta, zavednost, omika, kulturno stremljenje . . . so idealni pojmi, ampak se morajo gibati na realnih tleh, ako nočejo izginiti že pri započetku. Goli idealist si zida gradove v zrak, in v takih gradovih še nihče ni stanoval. Da sem bolj — realen tudi sam. S samim kruhom se nikoli ne bomo zadovoljili, niti preprost delavec se ne bo, ako bi ga imel v izobilju, in najmanj se bo on, če bi ga imel v izobilju. Imam pred očmi le zgolj duševne vrednosti. V zadnji dobi se je pojavilo — lahko rečem — neko gibanje med nami, kakršnega v tej obliki prej ni bilo. To gibanje je rodil — realizem, življenje, kakršno je, razmere, kakršne so in so nastale. Tudi Slovenci hočemo še naprej živeti. Ni treba misliti le na narodnost, da bi hoteli živeti kot Slovenci tudi tu v Ameriki. Hočemo pač živeti. Vsako življenje mora pridobivati novih življenjskih sil, ker se življenje kot tako izrabi. Amerikansko slovensko življenje, in tako bo pri vsakem narodu, je dobivalo to nadome-stilno moč, to novo silo življenja po naseljevanju novih — moči, novih prišlih sil. Ta vir in pritok je bil zaprt, in ostane zaprt. Tudi v tem nam* je treba biti realnim. Hočemo pa živeti. Zdaj smo na razpotju. Stari in mladi stojijo pred — realnostjo. Stari pravijo, živeti hočemo še naprej, in ker ni pritoka, kakor dozdaj, moramo dobiti našo mladino, da ne u-sahnemo, in ta mladina mora biti in postati taka, kakršni smo mi, ker drugače nas ne more preskrbeti z novimi silami za življenje. Slovenci smo tudi tu v Ameriki, in naša mladina mora biti slovenska. Ampak amerikanska mladina — gre seve za odraslo in jih je res kaj bilo, moram odkrito priznati, da niso prišla do mojih ušes. Res, da nisem imel navade kolovratiti po hišah ali doma prirejati gostije svojim župljanom, a kako resno pritožbo pa bi bil že slišal in tudi upošteval. Na samo golo zabavljanje pa bi seveda tudi jaz nič ne dal. Glede moje sedanje župnije ima g. dopisnik prav. Lepa mu hvala za galantni poklon. I appreciate it, James! Ne verjamem pa, da bi bili Rock-springčani kaj krivi mojega odhoda od njih. Da bom od- KAKO ŽIVIMO V CLEVE-LANDU Cleveland, O. Z delom je pri nas prav slabo, kakor menda povsod. Tolažijo nas po časopisju in nam obljubljajo boljših časov, pa menda samo ob času volitev. Ko enkrat volitve potečejo, je pa spet beda in revščina, pa naj na stolčku sedi ena ali druga stranka. Za ubogo delavsko paro se nobena, ne zmeni. Poznajo delavca le takrat, ko ga potrebujejo, ob času volitev. Žalostno je res in je sko-ro za obupati. Kljub vsemu temu pa le še malo boljšo bodočnost. Pri nas v Clevelandu gradimo novo slovensko cerkev fare sv. Vida, ene najstarejših far v tej naselbini. Stara cerkev je v resnici slaba in je bil res skrajni čas, da se je pričelo z zidanjem nove. Na Zahvalni dan je bilo blagoslovljenje vogelnega kamna. Pri tej slovesnosti je bilo navzočih veliko društev s svojimi zastavami. Bilo je tudi precejšnje število duhovščine. Kljub slabemu vremenu se je videlo veliko zanimanje za stvar, za kar naj jim bo izrečena prav lepa zahvala. V naši naselbini imamo sedaj ob nedeljah prav lep radio program v slovenskem jeziku, ki ga vsi Slovenci z veseljem poslušamo. Vsako nedeljo traja program eno uro in sicer od pete do šeste ure zvečer. Pevci teh programov so v resnici hvalevredni in najlepša jim hvala za toliko požrtvovalnost. jih je pa še pod nos dobil od višje inštance. Sam sem bil priča takih prizorov. Pravim, tisti časi-so najbrž minuli za vedno! In v tistih časih dopisnika še tukaj ni bilo. (Omenja, da je prišel sem v letu 1926.) Danes je drugače: bosi so prišli zopet do svoje veljave. Sicer pa bosi lenuha povsod brcajo, pa naj bodo dobri ali slabi časi. Preživljamo res slabe čase. Ponekod vlada v resnici kar revščina, ker si nekateri radi obilne družine in bolezni v hiši niso mogli pomagati. Dosti sti, kateri imate društvene i poklican iz Wyominga nazaj je pa tudi takih, ki so si svoje tikete, prinesite jih omenjeno nedeljo na sejo. — Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsemu članstvu ZSZ. Za društvo Cleveland št. 23 ZSZ. Joseph Turšič. -o- RADI LJUBE ZGODOVINE Lindsay, Nebr. Spoštovani g. urednik:— Dne 20. nov. t. 1. je Vaš list objavil dopis izpod peresa sheboyganskega g. župnika o slovenski župniji sv. Cirila in Metoda v Rock Springsu drža-upamo na l ve Wyoming. Povzročil je baje precej začudenja. No, mene ni spravil prav nič iz ravnotežja. Prebral sem ga ne toliko v pouk kot v zabavo. Ker pa ga je kdo morda premotril tudi radi informacij, ki se nahajajo v njem, naj mi bo dovoljeno par pripomb, v kolikor se stvar tiče moje osebe, ne radi sebe, ampak radi ljube zgodovine. G. dopisnik ima čisto prav, ko piše o krasni cerkvi, prostrani dvorani in udobnem župnišču v R. S. Cheyenski škof sam mi je rekel, da je ta cerkev za njegovo stolnico najlepša v Wyomingu. Bo res okrOg $110,000 cerkvene vrednosti. Vse to je delo č. g. Antona Schiffrerja in njegovih požrtvovalnih župljanov. Ko sem jaz pred tremi leti tja prišel, je bilo še nad $20,000 dolga, ko pa sem odšel, ga je ostalo le še $6000, kljub temu, da gmo povrh še za razne naprave in poprave plačali blizu $"4000. K temu treba priponi v Nebrasko, je bila že. pred dvema letoma gotova stvar. Ko sem se namreč 1. 1928 vrnil iz Evrope in spotoma proti zapadu obiskal novega škofa v Omahi, mi je ta takoj rekel, da me hoče nazaj v svojo škofijo, kamor sem še spadal. O-pomnil je nato večkrat šajen-skega škofa, da mi pravočasno preskrbi slov. naslednika, a brez vidnega uspeha. To poletje sem bil res odpoklican in poslan v Lindsay, Neb. V Rock Springsu me je nasledil irski duhovnik, s katerimi je Wyoming prenatrpan; nima i pa niti enega slovanskega duhovnika za več tisoč ondotnih Slovanov. Ali je temu kriv samo tamošnji škof, ali še kdc drugi, pa ne morem soditi. V kako hitro naglico ga radi Slovanov gotovo ne bo vrglo, so prepohlevni do tujcev, rajši bi se spoprijeli med seboj. Tu rojeni mladini je to seveda vse eno, nekaterim je Irec še bolj všeč. Toda stari, ki so župnijo z velikimi žrtvami ustanovili in dozdaj vzdrževali, pa bi zaslužili, da se jih upošteva, Roekspringška župnija sv. Cirila in Metoda pač še ni zrela za irskega župnika, dobro jo poznam. To naj zadostuje. Napisal sem več, nego sem nameraval napisati, toda nič zato. Resnica mora na dan, čeprav bi u-tegnil kdo reči, da sem prena-tančen. Vsak junak pa in vsaka postojanka, ki pade, naj dobi dostojen nagrobni spomenik vsaj na papirju če ne že drugod, da nam zgodovina ne Vreme imamo sedaj nekaj Uiti, da meni ni bilo treba ho- ^ kdaj očitala brezbrižnost, dni prav slabo. Prava sibirska burja brije pod noge, da si še človek dela ne upa iti iskat v teh težkih brezposelnih časih. Kakor spoznam iz časopisja, so slabi časi tudi v društvenem oziru, ker je ta ali oni član izključen iz društva radi neplačanih prispevkov. Rojak Anton Brezec se poda na obisk v staro domovino dne 10. decembra. Tam namerava ostati eno leto. Želim mu srečno pot in srečen povratek nazaj. Doma je iz vasi Begunje pri Cerknici na Notranjskem. Tukaj je poznan tudi pod imenom "Tehinček". Cenjeno članstvo društva Cleveland št. 23 ZSZ. prosim, da pridete prav gotovo vsi na letno sejo, ki se vrši v nedeljo, dne 14. dec. ob 9. uri dopoldne v Slov. Narodnem domu v navadnih prostorih. Ti- diti od hiše do hiše in beračiti. Rock Springs je namreč ena tistih redkih župnij, kjer fara-ni zdaj sami kolektajo denar za svojo cerkev, duhovnika pa pustijo, da se posveti poslom, za katere je bil ordiniran. Mislim, da se s takim rekordom ne diči mnogo naših župnij v Ameriki. Seveda pa župnija tudi ni majhna. Šteje precej več kot 50 slovenskih družin, ne vštevši slovaške, hrvaške, rusinske in druge obitelji, ki tudi več ali manj l-edno podpirajo svojo cerkev. Rock Springs je mirna gorska naselbina. Meni so je gori dobro godilo. Ne spominjam se niti enega resnega nesporazuma z župljani. Da je to resnica, mislim, da Vam lahko priča vsa fara, čeprav dopisnik pravi: "koliko zabavljanja in pritožb je bilo!" Ako češ 'they died without a kick'. Pa brez zamere in pozdravljeni! Dr. J. L. Zaplotnik. -0-. ODGOVOR Chicago, 111. Vsak dopis v kateremkoli časopisu se prične z delavskimi razmerami, ki so zares slabe. Tako slabih časov kot so danes ne pomnijo niti starejši naseljenci, ki so že po več kot 25 let v Chicagi. Ali v odgovor onemu dopisniku, ki se je v četrtkovi številki tako temeljito spravil nad "bose" in jih ozmerjal s "psom", rečem, da so tisti časi, ko so bili bosi ta-korekoč pokorni delavcu, minuli; ako delavcu ni bilo všeč delo ali bos, pa je kvital, drugi dan pa "bos" ni mogel dobiti na njegovo mesto primer- revščine takorekoč nekoliko sami krivi, ker so v časih sedmih rodovitnih let, kakor pravi egiptovska zgodba, pozabili, da pride lahko tudi sedem nerodovitnih ali pa še več. Zaradi tega pa še vseeno ne smemo zabavljati čez Ameriko, našo novo domovino, ki nam je dala boljšega kruha, takega, ki si ga more privoščiti v starem kraju "gospod" z že precej visoko službo; v to nam je dokaz, da se skoraj vsi A-merikanci vrnejo nazaj, ko gredo v stari kraj. Amerika nas "trita" kakor ljudi sebi enake, ne kakor dopisnik piše, "kakor živino". Ako ni dela, ga nima ne Ame-rikanec in ne inozemec, kadar je pa dosti dela, ga imamo pa vsi. "Bosi" so pa "bosi", naši predpostavljeni, in mi navadni delavci jih moramo ubogati, če hočemo da imamo delo in vsakdanji kruh. Kateri pa tega noče, pa tudi lahko gre brez škode nazaj ali pa tam, kjer ni "bosov". Pa brez zamere! Pozdrav čitateljem tega lista! Naročnik M. H. -o- 25-LETNICA PEVSKEGA ZBORA "SLOVAN" Chicago, 111. "Slovan" je bil ustanovljen dne 24. decembra 1905 kot moški zbor in kot tak je ostal do leta 1923, ko se je ustanovilo mešani zbor. Tudi na svoji 251etnici nastopi z obema zboroma, ki štejeta do 40 pevcev in pevk. Rojake v Chicagi in okolici se uljudno vabi, da prisostvujejo naši slavnosti, ki se bo vršila v nedeljo, 14. decembra 1930 popoldne in zvečer v Calumet parku, 98. cesta in Mi-chigansko jezero. Koncert, ki se bo pričel točno ob 3. uri v veliki dvorani obširnega par-kovega poslopja, bo z gotovostjo najzanimivejši koncert na slovenskem odru v Chicagi to sezono. Poleg "Slovana", ki bo nastopil s 6 krasnimi pesmimi, sodelujejo tudi sledeči pevski zbori: moški zbor France Prešeren in mešani zbor Lira iz Chicago, hrvatski moški zbor Gundulič in srbski mešani zbor Sloboda iz So. Chicago. "Slovan" se je tudi potrudil, da bo nudil občinstvu poleg težkih koncertnih kompozicij tudi nekaj prav domačega. l^Toški zbor bo vprizoril šaljivi prizor "Jurij Kranjčič znanega humorista Petra Zgage. Občinstvo bo imelo smeha s tem prizorom kot še nikoli-Cela komedija se vrši v petju. Po koncertu se vrši v spodnji dvorani slavnosten banket. Pri koncertu in banketu svira koncertni orkester "Isle of View". Ker je dvorana mestna, torej brezplačna, se bo prodajalo vstopnice samo pred koncertom po članih pevskega zbora. Apeliramo na vse rojake, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji. Vstopnina samo za koncert je 50c, za banket pa $2.00; kdor kupi obe vstopnici skupaj, jih dobi za ceno $2.00. Vse rojake in prijatelje slovenske pesmi se tcrej vabi, da nam pomagajo praznovati našo 251etnico s tem, da prisostvujejo pestremu koncertnemu programu in pa slavnostnemu banketu. Chicažani, ne pozabite na "Slovanovo" 251etnico dne 14. decembra. Za pripravljalni odbor: Mirko G. Kuhel. -o— nega delavca, je moral njego vo delo sam opraviti in zraven'pred sodnikom" izpod peresa NAROČNIKOM V MILWAUKEE IN WEST ALUS Stenski koledar Amer. Slovenca za leto 1931 je ravnokar prispel. Njegova oblika je lepša, kakor so bile vse doseda-1 nje, in vsakdo ga bo vesel. Vse tiste naročnike (ce), ki stanujejo v bližini podružnice, ali pa pridejo semkaj po o-pravkih, prosim, naj se osebno zglasijo, da bodo dobili koledar in si bodo obenem lahko tudi podružnico ogledali. Veliko dela mi boste s tem prihranili in zelo vam bom hvaležen. Enako tudi tisti, ki vedo za kako novico, najsibo o krstu, poroki, smrti ali kaj drugega zanimivega, ki se je pripetilo^ naselbini,naj pridejo v podružnico in to sporoče, da bofli° poslali na uredništvo v priob* čitev. Naselbina je tem bolj glasu, čim večkrat se kaj slisl iz nje. Pozdrav vsem naročnikom in naročnicam. John Pernich, poslovodja- -o- ŽEL. VOZ Z DINAMITOM EKSPLODIRAL Rio de Janeiro, Brazilija. S strahovitim pokom je eksplodiral tovorni žel. voz dina' mita na postaji Porto Novo. U* bitih je bilo pri tem 36 oseb i" tri poslopja razdejana. Voz " to nevarno snovjo je stal na stranski progi že od časa, je v deželi izbruhnila revolt' cija. Vzroka za eksplozijo ne morejo ugotoviti.. — Lahr, Nemčija. — tovaren za cigare v Badenu, k' so zaposlovale okrog 13,5" delavcev, je naznanilo, da bodo ukinile obratovanje vsle povišanega davka na tobak, ^ ga je naložila vlada v.svojefl1 programu. SLIKE IZ SODOBNE RUSKE VASI Iz knjige "Socijalistični nastop in kulaški teror." G I Z 1930 Brez komentarja. Groza te spreleti, ko v temni noči zagrmi v vasi strel ali pa visok plamen goreče hiše ali stoga nepričakovano ožari okolico; ko zjutraj vsa vas molče strmi na truplo .sredi u-lice ali na dimeče se pogorišče; ko se prenašajo zlovešče govorice, temna ugibanja, ki se strnejo v edini stavek: kmet se maščuje . . . — Setev sem mu požgal zato, da ga ukrotim, maščeval sem se mu, ker me je spravil ob volilno pravico, ko me je izdal, da najemam delavca, ker je opozoril vaški sovjet na neprijavljeno setev, ker je moje gospodarstvo spravil pod individualni davek. — Selški sovjet me duši z davki. Vsega je kriv Antipjev, z njim nam ni bilo več mogoče živeti. Moral sem ga ohladiti. Zaklal sem samo tajnika, predsednika nisem našel. Taki in podobni so nagovori v kazenskih preiskavah. Najrajše zagrabi kmet-ku-lak za obrez (vojaška puška z obrezano cevjo, da se lažje skrije) ali za nož. Na dejanje se skrbno pripravi, sproti za-metajoč sledove. Včasih pa ne vzdrži napetosti razredne borbe, se ne obvlada več in nastopa odkrito. V tej odkritosti je njegova usoda. Kulak s čudovitim pi-feZiraniem smrti sta- vi svojo ali tujo glavo va-ban-que! Kajžar Filimonov iz vasi Mirinovke je klical na shod radi notranjega posojila in žitne kampanje. Kulaka Gerasi-nov in Samsonov sta ob belem dnevu sredi vasi potegnila Fi-limonova s konja m ga pretepla do smrti, češ: "Tu imaš ko-lektivizacijo, tu jo imaš! . . ." V vasi Tatarinovo-Lebjažje je zadružnik Boslajev izsledil kmete, ki so skrivali žitne pre-viške, in organiziral rdečo kolono, da bi žito odpeljala. Z besedami: "Tu imaš ti svojo kolono!" — mu je Ze-lenski zadri nož v hrbet, da je Boslajev na mestu izdihnil. — Jegor, tvoje stoge so že požgali, zdaj sem pa jaz na vrsti, vsak dan pričakujem smrti, — je rekel Prokop Mi-šenin svojemu sosedu-bajtar-ju, ko mu je pomagal gasiti. Že drugi večer je bil Miše-nin ubit iz obreza izza vogala. Mišenin je bil aktiven udeleženec državljanska vojne, organizator sovjetske oblasti na vasi, neutrudljiv borec s partizani. V vasi Izgolj, Tulupskega okrožja, je shod bajtarjev. — Skozi okno zagrmi strel in predsednik sovjeta Suranov omahne za mizo s prestreljeno glavo . . . Niti preiskave se izgubljajo. Pa se spomni vaški tajnik na neko grožnjo. In kulak Antipjev na sodišču izzivajoče cinično takoj prizna u-raor . . . — Zakaj ste ga ubili? — Zato, ker je zmešal vso vas in ni več miru med nami. Vsak je proti vsem, nihče nikomur ne zaupa. Razredna borba pom'cni v jeziku kulakov 'mešanje vasi'. Za vse svoje zločine plačuje kulak s svojo glavo; proletar-sko sodišče v takih slučajih ne pozna milosti. Kulak, vedoč, kaj ga čaka za umor, se oprijemlje drugih metod borbe: agitacije, -podkupovanja in napajanja. Ta sredstva se dosledno uporabljajo ravno tako pridno, ko nož in obrez. Za rubel ali dva se podkupujejo berači, ki vpijejo na križpotih, da so bili v kolhozu, pa jih je kolhoz do dobrega obral. V celi vrsti vasi pskovskega okrožja se ženske bojijo kolhozov, češ, da bi morale tam z vsemi spati pod eno odejo, pri čemer govorice vedo celo za dolžino te kol- hozne odeje — 72 metrov. Tudi v tambovskem okrožju kroži ista govorica z edino razliko, da je odeja tam dolga 122 metrov. V Tambovščini jo široko razširjena tudi pripovedka, da v kolhozih režejo ženskam prsi. In so ženske v druhali navalile na shod in ga razgnale s kriki: "Ne boste nam rezali prsi! . . ." * V vasi Udjclnije Uty, Brjan-skega okrožja, se je pričelo z organizacijo kolhoza in je geometer Bolotov že začel ustanavljati meje, ko je gruča par sto ljudi, večinoma ženske, oborožena s palicami, kolmi, tyurkljami in kosami napolnila cesto in je po njivah završalo: — Udri kolhoznikc in zem-ljemerce! Tolpa je delovala organizi- rano. Ženske so planile k nju, kjer so delavci obžiga" razmejitvene količke, moški pa navalili na zemljemerca, je pobegnil, ne da bi bil mogel rešiti aparat. V vasi Taraskinc, bivše VU* dimirske gubernije, se .1° stavil kolhoz iz šestih kmetu- Ko sta si 16. maja Agronom Vasiljev in Ždanov ogledoval . , i„ rjnmU"' meje in preiskovala ^ . sta pooblaščena od ostale kmeta Holujev in Curalev, sta vas zastopala pri razI*eJu. začela klicati vas k vanju, poru." Zvonila sta v v}sečc I* meže in vpila na zbor. kci . , .... v,»-f>r>očasi zb.ira1;' e ljudstvo prepočasi je Holujev stopil v zvonik udaril plat zvona m tako » zbral tolpo ter jo odbija kolhozu. , . x e na 3. strani.; (Dalje Sreda, 10. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ^ y^H>POOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ Zapadna Slovanska Zveza iS- DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony JerSin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York A v., Canon Cits, Colo. POROTNI ODBOR. Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Jidvale, Utah. URADNC GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St.. Chicago, IU. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zujožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! •z URADA DRUŠTVA CLEVELAND ŠT. 23 Z.S.Z. Cleveland, O. Leto se bliža svojemu kon-Cu- V dolžnost si štejem, da o-l^mnim cenj. članstvo, da se Sotovo vsi brez izjeme udeleže vsaj zadnje seje v tem le-tu> ki se vrši v nedeljo, dne 14. d<=c. v navadnih prostorih. Nadalje poročam, da je u-sobrat Ignac Štrumbol, in s'cer v najlepši moški dobi. mu ohranjen blag spo-^i«. Prosim pa tudi članstvo, ^ poravnajo svoj dolg, ki ga ^gujejo, da bom mogel po-ati koncem leta račun, bratski pozdrav vsemu članku. Jos. Kočevar, tajnik. lZ URADA DR. KRALJICE SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7 Z.S.Z. Denver, Colo. Naznanja se vsem članicam (1 a j omenjenega društva, ^ bo prihodnja društvena se-dne 16. dec. točno ob pol 8. zanimali, boljše uspehe bomo imeli pri društvu in pri Zvezi. Joe Smith. IZ oooooooooooooooooooooooo^oooooocoooooooooooooooooooo IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Z.S.Z. Tajnike in tajnice krajevnih društev Z.S.Z. se uljudno Pi'osi, da izpolnija imenik članov in članic obeh oddelkov, kakor tudi imena novoizvoljenih društvenih uradnikov za leto 1931 ter iste pošljejo na glavni urad ne pozneje kot do 31. de-Cembra t. 1. Vse tozadevne listine so bile odposlane na vse tajnike in tajnice krajevnih društev pred par dnevi. Nadalje se prosi vse posamezne člane, da v tekočem me-{ecu plačajo svoje asesmente pravočasno, ali pa par dni preje kot po navadi, da bo tajnikom mogoče odposlati istega na gl. ^ad pravočasno, in sicer, da ga bo imel v gl. uradu ne pozne-kot do 29. decembra. Nekateri tajniki so skoro vsaki me-^c po en par dni prepozni z asesmentom vsled netočnega plavanja asesmenta od strani nekaterih članov, zato se prosi te c'ane, da se vsaj v tekočem mesecu toliko požurijo, da istega Mačajo pravočasno ter na ta način kooperirajo g,tajniki društev, da jim bo mogoče poslati asesment na Zvezo en par dni fopreje kakor po navadi. Z dne 31. decembra se zaključijo 'etni računi in vsled tega je neobhodno potrebno, da so vsi asesmenti v gl. uradu do 29. decembra, da mi bo mogoče rakune zaključiti pravilno in pravočasno. Upajoč, da bodo to mojo prošnjo upoštevali vsi člani in Danice, za kar se že v naprej zahvaljujem, ostajam z bratski-^ pozdravi, udani za Zapadno Slovansko Zvezo, Anthony Jeršin, gl. tajnik. -o- • Društvene vesti in naznanila. koristi celega društva. Jako težavno je Vsem ustreči in sestre bi morale biti nekoliko bolj previdne in vsako stvar dobro pregledati in premisliti. Dandanes se morajo društva tako voditi, da se bo zanje zanimala tudi mladina, ker mladina je naša bodočnost. Res je, da imamo več sester, ki so že dolgo časa članice in prigovarjajo, da to in ono ni potreba. Ne pomislijo, da se sedaj društva ne morejo več tako voditi, kakor so se vodila pred 20 leti, ker ako jih tako vodimo, ne bo nikakega napredka. Še enkrat vas torej prosim, da pridete v velikem številu na sejo dne 16. tfec. zvečer in si izvolite uradnice, ki veste, da bodo delale za vas v najlepšem redu. Sestersko pozdravljam vse članice društva Kraljice sv. Rožnega Venca in vse člane in članice ZSZ. Anna Težak, predsednica. ■-O-- IZ URADA DR. "HRABRI SLOVANI" ŠT. 17 Z.S.Z. Frederick, Colo. Ker se nam bliža naša zadnja društvena seja v tem letu, prosim cenjene člane in članice tega društva, da se te seje udeležite vsi, kolikor vam je pač najbolj mogoče. Seja bo dne 21. dec. ob 2. uri popoldne pri Joe Smith. Na.tej seji se bo volil novi društveni odbor za leto 1931. Je pa tudi več drugih važnih društvenih zadev za rešiti. Zato prosim vse člane in članice, kateri kaj dolgujejo društvu, da svoj dolg poravnajo, da dobijo novi uradniki knjige čiste in brez dolga v roke. Obenem prosim vse brate in sestre, da bi se malo bolj zanimali za društvene seje, ki se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu. Bolj ko se bomo za seje URADA DR. SV. DRUŽI-NE ŠT. 43 Z.S.Z. Waukegan, 111. Cenjeni člani in članice! Tem potom vas poživljam, da se gotovo udeležite letne društvene seje, ki bo dne 14. dec. ob 9. uri dopoldan, namesto popoldan. Kakor vam je znano, se bo na tej seji volil novi društveni odbor za leto 1931. Zato vas prosim, da se vsi udeležite seje, da boste vsi volili in se laž- j je izvoli dober odbor. — Na dnevnem redu bo tudi več drugih važnih stvari za rešiti. Več ko nas bo skupaj, lažje se kaj ukrene v dobrobit društva in Zveze.. — Bratski pozdrav, John Harauer, tajnik. --o- IZ URADA DR. "GORSKI JUNAKI" ŠT. 30 Z.S.Z. Hiawatha, Utah. Članom in članicam društva Gorski Junaki št. 30 ZSZ. se daje na znanje, da je društvo na seji, ki se je višila dne 25. novembra, sklenilo, da se vrši letošnja društvena letna seja dne 20. dec. ob 8. uri zvečer. Predlagano in odobreno je bilo jednoglasno od vseh pričujočih sobratov in sosester, da vsak član, ki živi v Hiawatha in Moorland camps, a ne pri de na letno sejo, se kaznuje z she win try her best by doing zadnji redni mesečni seji sklenilo, da vsak član ali članica, ako se brez vzroka ne udeleži letne seje, plača 50c v društveno blagajno. Dolžnost torej veže vsakega člana in članico, da se udeleži omenjene seje, ker bo treba voliti novi odbor za prihodnje leto. Vsak član naj voli po svoji volji in v korist društva in Zveze. Na svidenje 21. dec. na seji. — Pozdrav članom in članicam ZSZ. Anton Krištof, tajnik. /<>000CK>00(>000000000<>j' | Our Young ZSZ. J '"OOOOOOOOOOOOCOOOOCOOOOOO^. CHICAGO YOUNGSTERS' BRANCH NO. 2 W.S.A. Chicago, III. Dear friends and members of Chicago Youngsters:— I hereby notify that our next regular meeting will be held on Dec. 10, 1930, at St. Stephen's Church Hall at 7 P. M. We shall have some good refreshments. I am very happy to state that our attendence at our last meeting was very satisfactory, about 45 juvenile members came to the meeting; we also initiated some new members. We are very sorry, for we lost our Vice-President and elected a new one. Her name is Mollie Kocine, but I think globo 50c. Cenjeni sobrat je in sosestre dobro veste, da imamo veliko važnih stvari za rešiti in da treba na letni seji voliti odbor za leto 1931, zato naj vsak gleda na to, da se seje udeleži. Vsak naj tudi pazi, koga bo volil za društvenega odbornika. Voli naj se tak odbor, ki bo delal za društvo in našo ZSZ. Udeležite se seje dne 20. dec. ob 8. uri zvečer polnošte-vilno. Mike V. Gerbich, tajnik. -o- IZ URADA DR. WASHINGTON ŠT. 32 Z.S.Z. Cleveland, O. Vsem članom in članicam našega društva se naznanja, da se gotovo udeleže letne seje dne 21. dec. ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Ker so bile seje med letom bolj slabo obiskane, se je na her duty. At e.very one of our meetings an amount of 25c is given away to same lucky juvenile member and that is one reason why our meetings are well attended. Now, who will be the best golf player this time. Be sure to bring some new members to our meeting, but do not forget to bring the new members along. — Fraternally yours, Frances Primozich, Sec'y- UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1 W.S.A. Denver, Colo. Greetings to all ZSZ. juvenile members. — In taking my turn writing this week's article I wish to thank the officers and members of our branch for the hearty co-operation given me in my office & other work. I wish also to remember the adult members and other friends for the kind support given us so cheerfully in the past. This first year was a period of experience and it is a known fact that we have learned many things which will be of benefit during the coming year. It would be well for more i of the Denver juveniles to attend our meetings, especially those in the ages from 12 do 16, so that we could more easily carry out the program our wonderful supervisors have planned for us. It is the duty of the parents to give their children some-thingh worthwhile in life, something good for their future and' likewise it is the duty of children to show love and respect for their parents by their training themselves for fraternal work that the elders have started and kept up for years. Therefore, parents and juveniles together hand in hand should become real active in ZSZ. affairs. It would work wonders and everybody would be happy. Our next meeting, on Sunday afternoon, Dec. 28th, will be very important as we will elect officers for the next year. We would like to see a large number of juveniles present, and adults are invited too. Our annual Christmas Tree Party and entertainment will take place on Tuesday even- OR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. M m zvečer. Zelo važnega po- bo k ena je ta seja. Na programu več važnih stvari za razmo-lvanje v korist društva. Ob-bodo na tej seji volitve uradnic za prihodnje eto. Prosim vas torej, da se v6je udeležite v največjem I ®Wlu. Več kot nas bo na seji, kaj napravimo za dobro-^ društva in Zveze. Ako ima ^tera članica kaj sedaj za ^'očati, ima sedaj prav pri-Čas, da pove svoje nine-fj0- V našem društvu je več j-()'mic> ki se nikoli ne udeleži-in se popolnoma nič ne nelg:<-jo za društvo. Take tudi (jt, rn°rejo vedeti, kakšne so H fVene Potrebe. Druge pa tfcl. miKlUo, 'da ako ima ka-štvu clanic& kak urad pri dru-- ' dela sama zase. Ne bo ^islii J° Pa take, da dela za sprejemnica je del udobnega modernega doma. QPREJEMNICA je pripraven prostor za podaljšek te-^ lefona .Velikokrat želite vi ali pa vaši gostje poklicati na telefonu, ko pridejo v hišo, ali pa, predno odhajajo. In da se ohrani s'amota pri telefoniranju, si jo lahko preskrbite s-podaljškom telefona, ki je postavljen samo en korak od družinske sobe, vendar dosti daleč, da vašega pogovora ne morejo slišati drugi. Stroški so majhni. Pokličite naš poslovni urad. ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY BELL SYSTEM One Policy - One System - Universal Service LtiYIU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Tel. Canal 7172-7173 Chicago, III, ing, Dec. 23, at 7:30 P. M., when good old Santa will again visit us with a gift for each member. United Comrade members will receive a postal card by mail which will admit them free and entitle them to receive a gift from Santa Claus. So be sure to bring this card with you on that night. Other children, who are not members, pay 10c at he door. Adults pay 25c each and tickets are now on sale. There will be a two act play entitled "Christmas at Golden Gulch" with music and other entertainment to complete the program before Santa appears to greet us all. As a parting word I believe Spi bolje, apetit je "Dallas, Tex., 29. okt. Se vam zahvalim za Trinerjevo Grenko vino Sedaj se dobro počutim, spim dobro in moj apetit je boljši. P. J. Lewis." Le oni, ki trpe želodčne nerednosti in ne morejo ne spati ne jesti, razumejo, kaj pomeni tako pismo. Splošna onemoglost povzročena po želodčni nerednosti je zelo nevarna v jeseni in po zimi. Kri je zastrupljena vsled preveč zastankov, srce oslabi in posledica je povečanje bolezni. Rabite Trinerjevo grenko vino redno in od-ženite to nevarnost. V" vseh lekarnah, $1.25 in 25c.—(Adv.) Tel. v uradu: Cicero 6t0. Rezidenca: Cicero 4484. OR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Elevatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) all our Christmases will be merry and the New Years will be happy if the parents and children will together work heart and soul for the United Comrades. Helen Miroslavich, Rec. Sec'y. -o- SLIKE IZ SODOBNE RUSKE VASI (Nadaljevanje z 2. strani.) Med kriki: "Poženite ju z njiv s kolhozniki vred, razbij mu očala, vsadi mu sekiro v hrbet!" — je tolpa pognala v beg agronoma, razpršila delavce in izpulila količke ter jih zmetala v bližnje mlake. * Kulak divja, kulak terorizira. Na vse kripl-je se upira socialističnemu nastopu. Še obubožan rajše zapušča vas in gre v tovarno, kakor bi pa u-ravnal svoj korak s kolhozom. Tudi kot delavec v tovarni ne miruje. Hujska druge in sabotira. Meče opeko pod žage, železne odpadke v precizne stroje, presekava elektrokable v šahtih, reže vrvi, kvari ma-terijal in dela nepregledno, neprecenljivo škodo. Kulak še ni dotolčen. Še dolgo se bo besno protivil. Svoje pozicije ne bo oddal zastonj. Še bo streljal izza vogala, še bo požigal stoge, mline, skladišča. S kulakom nas čaka še težka borba, ki mora biti neizprosna. * Tako sovjetski vir, ki mu ni treba komentarja, ker je dovolj jasen tudi — za nas. TOPLOTA NA PLIN ZA ENO SOBO, ZA DVE SOBI, ZA TRI SOBE ALI VEČ s to GAS HEAXROIA POPUSTA ZA VAŠO STARO PEČ ako se odločite TAKOJ! Zdaj je čas, da se rešite dela in umazanosti, ki ga imate s svojo staro pečjo. Zamenjajte jo z udobnim pravim plinskim ogrevanjem svojega doma. Na tej krasni Heat-roli kurite s plinom — oddaja množino toplote — snažna, zdrava toplota po vseh vaših sobah. Porabi malo plina. Nažgete jo, kadar želite—s tem, da obrnete zaklopko . . . ugasnete jo, kadar vam je dovolj toplo. Nikakega dima ali saj. . . nikakega prašnega kuriva, ki bi vam zamazalo hišo. Z mahagonijem okrašen kabinet v modernem stilu popolnoma soglaša z opremo sobe. Idealno za domove in stanovanje. Posebna cena za plin za ogrevanje hiše. $ g TAKOJ - - - plačujete leto dni - - - NAZNANILO! Prejeli smo MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1931. Zbirka vsebuje sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1931. 2. Slovenske večernice, 83. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek. 4. Zajedavci. 5. Mati. 6. Življenje svetnikov, 7. zvezek. Cena za vseh 6 knjig skupaj je s poštnino vred: $1.25 Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. Cena $89.50, zvezano, manj $10 ža vašo staro peč, $"7Q.50 dobite to Heatrolo.za ............................... .................. The Peoples Gas Light & Coke Company Pravi kraj za nakup plinskih potrebščin. 122 South Michigan Avenue Pogfcjte v telefonsko knjigo ali pa na račun za plin za urad Plinske družbe v svoji soseščini. S PLINOM LAHKO OPRAVITE BOLJE PREJELI SMO Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo. f Igu s i AMERIKANSKl SLOVENEC Sreda, 10. decembra 1930 I |Biiiiiaiiaiii!iaiaiiBii | i E == ■ 1 9) ■ I Y ■ 1 ■ 1 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos.'PoIjanec ■ ■ CK B I 1 ■ ■ Immm .................................................................... liiaiaili Ko sem sedel na ležišču ves zatopljen v se, se je odgenila zavesa in vstopil je nekdo z bakljo v roki. Bil je Guatemok, ki je bas prihajal iz bojnega meteža, .ki je bil končan za tisto noč, ako se ne oziram na požar, ki je še divjal med gorečimi poslopji. Perje mu je bilo strgano z glave, njegov zlati oklep je bil razbit od španskih mečev in na vratu je krvavel iz rane, ki mu jo je zadala krogla. ,'Pozdravljen, Tjule," je rekel. "Da govo-dim resnico, nisem upal, da te bom nocoj vi- • del živega, niti da bom jaz sam učakal to noč. Čuden je ta svet in danes se vrše v Tenokti-tlanu reči, kakršne se še niso ki se jih najmanj nadejamo. Ampak nimam časa, da bi govorili. Prišel sem, da te pokličem pred zbor." "Kakšna usoda me čaka?" sem vprašal. "Da me vlečejo zopet nazaj na žrtvenik?" "Ne, glede tega ne imej nobenega strahu. Sicer pa ti ne morem povedati nič gotovega. Tekom ene ure boš mrtev ali pa velik med nami, ako je v teh dnevih sramote sploh mogoče reči o kom izmed nas, da je velik. Oto-mi je dobro delovala zate med knezi in svetovalci, tako pravi, in ako imaš srce v sebi, ji moraš biti hvaležen za to; po mojih mislih je malokatera ženska tolikanj ljubila moškega, kot ona tebe ljubi. Jaz sem imel drugje posla čez glavo," in ozrl se je po razbitem oklepu, Vvendar hočem tudi jaz povzdigniti svoj glas za tebe. Pojdi, prijatelj, baklja že do-goreva Sedaj moraš biti že dobro utrjen zoper nevarnosti; ena več ali manj ti je pac vseeno, kakor meni." Vstal sem in odšel ž njim v veliko dvorano, opaženo s cedrovino, v kateri so me bili še tisto jutro častili kot boga. Sedaj nisem bil več bog ampak ujetnik, katerega so sodili na življenje in smrt. Na odru, na katerem sem bil stal v uri svojega božanstva, so bili zbrani knezi in svetovalci, kolikor jih je še ostalo živih. Nekateri izmed njih so imeli kot Guatemok razbite, krvave oklepe, drugi navadno obleko, eden pa duhovniško haljo. Samo dvoje so imeli skupno med seboj, resne obraze in visoko dostojanstvo ; tisto noč se niso zbrali, da bi odločili mojo usodo, kajti ta je bila neznatna malenkost, temveč, da bi se posvetovali, kako bi pregnali Špance, preden t>i bilo vse mesto uničeno. Ko sem vstopil, je eden izmed njih, ki je nosil oklep, sedel je v sredi polkroga — in sem v njem spoznal Kuitlahuo, ki je imel po Montezumovi smrti postati cesar, hitro pogledal kviško in rekel: "Kdo je človek, Guatemok, ki si ga pripeljal seboj? Ej, spominjam se, tisti Tjule je,ki je bil bog Tezkatlipka in ki se je danes rešil žrtvenika.. Poslušajte, plemiči in velikaši. Kaj naj se zgodi s tem človekom? Povejte, ali je zakonito, če ga peljemo nazaj na žrtvenik?" Tedaj je duhoven odgovoril: "Na žalost moram reči, da ni zakonito, visoki knez. Ta Človek je bil ležal na oltarju boga in sveti nož ga je celo ranil. Toda bog Tezkatlipoka ga je zavrnil v usodepolni uri in zavoljo tega ne sme priti v drugič na žrtvenik. Ubijte ga, ako vam je drago, toda ne na žrtveniku." "Kaj se naj torej zgodi ž njim?'' je dejal knez še enkrat. "Krvi Tjulov je, zavoljo tega sovražnik. Eno je gotovo, da ne smemo pripustiti, da bi se pridružil belim hudičem ter jih obvestil o naši stiski ni bedi. Ali ni najbolje, da se ga n^ute_oma izn^bimo?" Nekateri zbranih so prikimali z glavo, drugi pa so molče sedeli in niso naredili nobenega znamenja. "Nujte," je nadaljeval Kuitlahua, "nimamo časa, da bi ga tratili s tem človekom, ko gre vsako uro za življenje tisočev. Vprašanje je, ali naj tega Tjula usmrtimo?" Tedaj je vstal Guatemok in izpregovoril: "Oprosti, plemeniti sorodnik, ampak moje mnenje je, da lahko tega človeka bolje porabimo in ga ne usmrtimo. Jaz ga dobro poznam; srčen je in nam zvest in udan, kakor sem že dokazal; nadalje on sploh ni Tjule, temveč napol od drugega plemena, ki sovraži Tjule kot jih on. On tudi pozna njihove navade in njihov način bojevanja, kar je nam neznano, in jaz mislim, da nam more dati dober svet v naši stiski.'' "Nemara, kakor volk jagnjetu," je dejal Kuitlahua hladno. "Svet, ki nas preda v kremplje Tjulov. Kdo bo porok za tega tujega hudiča, da nas ne izda, ako mu zaupamo?" "Jaz sem porok s svojim življenjem," je odgovoril Guatemok. "Tvoje življenje je preveč vredno, da bi ga tvegal za tako jamstvo, nečak. Ljudje te bele zalege so lažniki in njegova beseda je brez vrednosti, tudi če jo zastavi. Jaz mislim, da je najbolje, da ga ubijemo in naredimo vsej negotovosti konec.'' "Ta človek je poročen s kneginjo Otomi, Montezumovo hčerjo, tvojo nečakinjo," je nadaljeval Guatemok. "In ona ga tolikanj ljubi, da se je dala ž njim vred žrtvovati na žrtveniku. Ne motim se najbrže, da bo tudi ona porok zanj. Ali naj jo pokličem pred zbor?" "Ako hočeš, nečak! toda zaljubljena ženska je slepa; ni dvoma, da je tudi njo premamil. In dalje: ona je njegova žena samo po pravilih vere. Ali je vaša želja, tovariši, da se kr. :ginja pozove pred nas?" Nekateri so zanikali, večina pa jih je pritrdila in konec vsega je bil, da so poslali enega iz svoje srede po njo. Kmalu je bila v dvorani; videti je bila zelo izmučena, a ponosnega vedenja in kraljevsko oblečena, ko je vstopila, se je priklonila. "Gre za tole vprašanje, kneginja," je rekel Kuitlahua; "ali naj tako ubijemo tega Tjula ali pa naj ga zaprisežemo, da bo eden izmed nas, ako ga je volja, da priseže. Knez Guatemok je porok zanj in pravi nadalje, da boš i ti porok zanj. Ženska more to storiti samo na en način, s tem, da ga vzame za moža. Po pravilih naše vere si že poročena s tem tujcem. Ali se hočeš poročiti ž njim tudi po šegi naše dežele in jamčiti s svojim življenjem za njegovo zvestobo ?" "Hočem," je odgovorila Otomi mirno, "ako on hoče?" (Dalje prih.) DELO DOBI mlado, pošteno in pridno dekle pri družini z enim otrokom. Nič pranja ali kuhanja. Skrbeti za otroka. Plača po dogovoru. — Becker, 5568 W. Monroe St., Chicago. — Telefon: Columbus 3997. SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE so že na razpolago. Zdaj je čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. Zastopniki in trgovci, ki želijo razglednice naj prijavijo, koliko jih želijo. Prodajajo se: 3 RAZGLEDNICE 10c. Zastopnikom in trgovcem dovolimo, ako jih naroče najmanj ducat poseben popust. Knjigarna 'AMERIKANSKl SLOVENEC' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALLIS naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. »»»»»»»»»»ax ....»»»»»»»»»»»»MM««***' Slovenske VIKTOR Plošče [|0<>00000<><>OOCKXX>H>0^^ OOO Naša banka pošilja denar ^ . , kraj in vse druge