LETO XIV.
22 .APRILI 1961.
ŠTEV.263.
VPRAŠANJE ZDRAVE PAMETI
"V demokratičnih- drr.avab.' je zagotovljen razvoj tis tisi, ki se znajo organizirati."
( "Katoliški glas ", Gori ca)
Lokaj slabe novice prihajajo zadnje čase iz naše sončne Prinior= ske, iz Trsta in Gorice.Vse kaže, da so nedavne mladinske Sem oris trači je proti Slovencem inscenirali uradni ali poluradni italijanski kro= gi, da bi si na ta način pripravili "argument", da "narod noče" dvoje zičndsti,katero je Italija po ustavi in londonskem sporazumu dolžna, uvestl.Toda demonstracije šo ušle iz rok, vodstvo'nad'njimi so prev= zeli fašisti in posledica je bilo razbitje slovenske knjigarne,napad na Kulturni dom,ki jev gradnji, in na šole.
Že lanskoletne volitve so kazale,da gre uradnim italijanskim krogom v prvi vrsti za'nacionalistično politiko in ne za kakšen pro= tikomunizem,čeprav so jih vsa usta polna slednjega.Če bi jim namreč zares šlo za demokracijo,potem ne bi po slovenskih občinah postavlja li italijanskih volilnih list in s tem. onemogočali že v naprej zmago slovenskih demokratov. Cilj. takšne politike je dovolj nazoren:gre jim za to, da Slovence izbrišejo kot političen činitelj, ker bi ti na volitvah deloma glasovali za d.emokris ti jane deloma pa za k omuni s te.K er
bi tako Slovenci izgubili svoje politične predstavnike po občinah in v pokrajinskih svetih, je potem samo še vprašanje časa in manevra,da se proglasi, da Slovencev sploh več ni.
Z ozirom na takšno politiko so nekateri slovenski mož j e'znova o Poz ar j ali, da bije slovenskemu ži'vl jU kot političnem! čini tel ju morda enajsta ura in da je. zadnji čas, da se zedinijo v borbi za konkrete ne., narodno-politione cilje. Lani smo brali v "Demokraciji" članke g. dr.A.Sfiligoja,predsednika goriške 8DZ, za Kovo leto pa .je pozival na skupen nastop v obrambo slovenskih pravic novi predsednik tržaške SLZ g. dr J3 .Agneletto. Oba sta se. postavljala na nujno, edino možno in praktično izvedljivo stališče, spričo globokih temeljnih razlik ri mogoče misliti na narodno edinjaštvo ampak samo na zedinjeno akcijo za dosego zaščitnega zakona v okviru čl.6.italijanske ustave in za nz polnitev londonske spomenice (glede Tržaškega).
Veliko vprašanje je, če bo pri vseh slovenskih skupinah možno premostiti .gotove predsodke in tuje vplive, saj skupen slovenski na= s to^) gotovo ne bi bil po vol ji'italijanskim šovinističnim krogom, Ti so spet dosegli novo zmago,ko je rimska vlada končno odločila,kako gmotno omogočiti stalno naselitev istransko—dalmatinskih italijanskih Priseljencev na Tržaškem. Vsega skupaj bo tako zgrajenih štiri tisoč stanovanj,kar bo brez dvoma močno vplivalo'na narodnostni sestav tr » žaškega podeželja.
Edini sončni žarek je posvetil iz Gorice,- kjer so novofašisti \ vložili v občinskem, svetu predlog,ki nasprotuj e' dvoj ezičnitl spričeva= lom na slovenskih šolah, češ ds. to ni nič drugega kot začetek dvoje = zičnosti. S tem so kajpak hoteli spraviti rimsko vlado v zadrego,ker se je ta odločila uzakoniti obstoječe šole s slovenskim učnim jezikom in je v ta namen že pripravila zakonski osnutek. Slovenski občinski svetovalci so nato vložili protipredlog,nakar so podobnega vložili še komunisti in demokrščahi. Čeprav sicer slovenski predlog ni prodrl in je ob končnem glasovanju bil sprejet večinski (Democristiana),je bil b^laVendarle lep uspeh za slovensko stvar,ko so se vse politične skupi > v'A

ne, razen fašistov, izrekle v občinskem svetu Gorice za to, da se slo= venske šole uzakonijo.
Mučno polemiko pa je povzročila prenies ti tev'gor iškega'slovenskega kaplana na Travniku č.g.Mazore v Šempolaj. Prvi je vest objavil "Pri = morski dnevnik”potem sta o stvari pisala še Demokracija in Novi list, nazadnje pa se je oglasil še Katoliški glas. OdposlanstvovslovenskIli občinskih svetovalcev Iz Gorice ( gg.dr.Sfiligoj,dr.Kacin,Šuligoj in Bratuš) ter pokrajinski svetovalec g.dr.Makuc so šli pred samega goriš kega nadškofa, prevzvišenega gospoda Ambrosij a in ga'prosili,da bi preklical odlok o premestitvi o.g,Mirka Mazora,ker da je bil ta zelo priljubljen pri Slovencih ne glede na politično prepričanje kot pravi narodni duhovnik. Zato se upravičeno sumi, da so bile po sredi spletke, ki so pripeljale do njegove premestitve. Nadškof je odgovoril,da je va bil dva druga duhovnika, naj gresta v Šempolaj,a sta odklonila. C.g.Ma-zora pa da je ubogal. Na ponovno intervencijo je končno msgr,Ambrosi odgovoril, da so za celo zadevo sicer še druge stvari,ki pa da jih kot škof ne more praviti. Na izpraznjeno mesto naj bi prišel č.g.lericio, ki je doma iz Beneške Sloveni je, zdaj nekje v Furlaniji, a slabo obvla= da slovenščino.	.	“
V časopisni polemiki pozvan je se končno oglasil goriški "KatoliŠ ki glas",ki pa se je omejil na to, da so duhovniki dolžni pokoriščino škofu in da se ljudstvo ne sme vtikati v namestitve duhovščine.
Toda "Glas" s tem zadeve ni razčistil. Prav gotovo hi vprašanje, ali ima škof pravico razmeščati kaplane in tudi ne,ali naj verniki vplivajo pri tem na škofa.'0 tem ni debate. Tudi ne more biti debate, zakaj sta dva duhovnika Odklonila iti v Šempolaj,c.giMazora pa je ubo= gal škofa. To je pač stvär vesti.
Bistvo cele zadeve jev tem, ali je modro od prevzvišenega gospo= da nadškofa Ambrosijä, da na narodnostno mešanem ozemlju, pred očmi ko= munistične Jugoslavije, v borbenem narodno-političnem vzdušju,ki vla= da na Goriškem, celo neposredno pred občinskimi volitvami v maju,sklene premestiti priljubljenega slovenskega duhovnika iz'metropol e v za= kotno faro in s tem samo prilivati olja na ogenj. To je jedro cele te ■zadeve, gledano od daleč. Ne moremo tajiti presenečenja nad takim po= stopkom, zlasti še, ker smo doslej poznali goričkega nadškofa kot prevdarnega in objektivnega moža.
.BESEDE IN DEJANJA
Ko smo lani julija v komentarju ob " Slovenski'formuli" zapisali, da je težko pričakovati, da bi avtorjem verjeli na njihove lepe besede o demokraciji in svoboščinah, smo bili deležni zamere in kritike,' pa čeprav smo razložili,da se Narodni odbor sestavljajoče stranke v tem oziru niso pr.ed vojno bogve kako izkazale in da se večinska stranka v Odboru ne odlikuje posebej,kadar gre za uresničitev teh lepih besedi.
Ni nam bilo treba dolgo čakati, ko - žal - lahko spet opozorimo na grobo kršitev demokratske praks e.Ker pri tem ne gre za primer kake ga posameznika ampak za največji slovenski begunski politični tednik, ki mu načel juj e sam podnačelnik Slovenske ljudske stranke in tajnik Na rodnega odbora za Slovenijo, ki se' je lani avgusta pritoževal čez naš list (KT 256),moramo pisati,ker vidimo, da isti ljudje, ki na vsa usta oznanjajo demokracijo, v praksi skrbe,da jo duše.
Argentisnka "Svobodna Slovenija" je 24.novembra lani v svojem u = vodniku pisala o odmevih,ki jih je doživela " Slovenska formula".Ob te3 priliki je takole komentirala stališče "Klica Triglava":
"Drugi neprijazen glas je prišel od Klica Triglava.Ta skupina noče biti ne gibanje,ne stranka,ne bratovščina in tudi sama odkritosrčno priznava,da nima nobenega programa,temveč samo nekaj načel.Med ta načela spada nepomirljivo sovraštvo'do čla= nov N.0., zlasti do predsed.dr.Kreka.Pojav formule jim je dal
• hvaležno priložnost,da so se spet enkrat znesli nad N,0.Formuli sami nimajo kaj prigovarjati,saj se celo pohvali jo, da so nekaj takega že sami predlagali pred več leti.Öe bi bili sovraštvo do N.O* ločili od formule in najprej stresli svojo jezo na N.O., potem pa formulo pravilno omenili, bi bila stvar v redu.
(Zaključek uvodnika-na 4.s trmi.)
RAZGOVORI O MACEDONIJI (III.)
PROTI „BALKANIZACIJ!" BALKANA
SRBSKO MNENJE	Piäe: 3®.MILAN FURIÖ
Star bosanski pogovor pravi’ "Nikdar ne vrzi proč umazano vodo>doktor nisi pripravil Čiste«"
Jugoslavija, kakršna že je, nepopolna (brez Bolgarov in dela Mace-doncev), z znanimi kraljevskimi in komunističnimi pomankljivostmi, je kljub vsemu začetek širše, večnarodne državne skupnosti« Redek primer države: z več rasami, več narodi, več verami, več zgodovinskimi in kulturnimi posameznostmi«
Teoretično gledana■predstavij a Jugoslavija začetek federalistične skupnosti, za katere ostvaritev se bore najboljši duhovi Evrope«
Po drugi strani (še potem ko odstranimo žalostne vplive velesil ki so pogosto v teku zgodovine znale in vedele kako prižgati "balkanski sod smodnika) ostane dejstvo, da se tako balkanski narodi kot tudi pokrajine nagibajo k ustanavljanju drobnih državic, ki bi ne bile sposobne niti za nacionalno niti za gospodarsko in niti za kulturno samostojnost, dasi vsi:poborniki te takozvane neodvisnosti pišejo na svojih borbenih zastavah prav "samostojnost" in "neodvisnost"«
Da ne bi kdo mislil da tako govorim, ker imam v ozadju nekakšno velikosrbsko misel, sem primoran povedati, da se dosledno že desetletja borim za ostvaritev načel, katera sem v zgodnji mladosti sprejel in ka-
!
KOROŠKI ŠTUDENTJE
Kot smo že pisali v febr«štev« KT, je "Slovenska Pravda" pokre-nila v .Angliji nabiralno akcijo za pomoč revnim slovenskim dijakom na Koroškem, da bi mogli na-jdaljevati študije in da bi obe-| nem na tak način zagotovili ne-jmoten razvoj slovenske gimnazije jv Celovcu, kateri grozi ukinitev j posameznih razredov,če ne bi bi-j lo dovolj dijakov«
Obrnili smo se na vse svobod-:ne Slovence, Hrvate in Srbe, da po svojih močeh pomagajo pri tem narodno političnem poslu« S hvaležnostjo smo videli, da so nekateri časopisi ponatisnili naš poziv in prepričani smo v končni uspeh«
Vsak še tako majhen dar bo’ hvaležno sprejet in potrjen od blagajnika Slovenske Pravde«
Prosimo, pošljite svoje darilo na enega sledečih naslovov:
Mr«Ludvik Perko,
416, Southbury Road,
ENFIELD, Middx», England
Mrs« P«Miladinovič,
12j, Oxford Road, INGLEBURN,
N o S «L/«	Aus t ral i a
Mr„Vo Kremžar,
IIOIO - 109A Avenue,
EDMONTON, Alta., Canada.
tera zagovarjajo naj popolne j še svobode v vseh smereh, tudi v smislu svobodne samoopredelitve narodov, etničkih, kulturnih in drugih skupin, pa tudi pokrajin« To je načelo« Osnovno« In brez vsake izjeme.
Le kadar pride na dnevni red uresničitev takega načela, politični človek ne bi bil to, kar bi hotel biti«c« če ne bi znal izbrati pot, metodo, za uresničenje svojih idealov.
Razdelitev Jugoslavije (izlivanj e umazane vode), zato da bi ostva-rili neodvisne države ali pa širše federalistične ali konfederalisti-čne skupnosti, bi se - gotovo -obrnila proti demokratičnemu fede-* ralizmu in proti bistvenim interesom, balkanskih narodov. V najbolj-šem.primeru bi pripeljalo do ustanovitve balkanskega mozaika držav.
Se enkrat bi privedlo' na Balkan velesile in njihove prepletene interese in sablje, pod katerimi bi padale balkanske glave.
Po tej poti bi šli naproti novim sporom, novim: klanjem, močnejšim nacionalizme, kar bi za daljšo dobo onemogočilo ustvari tov širših južnoslovanskih ali balkanskih državnih skupnosti. To bi bil še en razlog .več, da; bi mefistofelske velesilo (pa tudi mlade afriške države) s prstom kazale na "balkanizacijo"»«« Balkana;.
»v- »»/»
•»*
Ne spuščam se v raziskovanje zgodovinskih, jezikovnih ali kulturnih osnov makedonske posebnosti.Enako kot g,Farkaš tudi sam smatram,da
so grško-bolgarskl-srbski viri v tem pogledu, negotovi in pristranski» Zs sodobnega političnega človeka obstoja makedonsko vprašanje že desetletji da ne rečm celo stoletje» A če obstoja, mu; je:'treba najti rešitev» Poli" tični človek sp: ne. sme ogibati odgovornostis'odločiive ali rešitve, kef potem ne bi bil to, kar je»	.	■
Rešitev makedonskega vprašanja je edino možno najti v demokraciji in preko demokracij e» Toda s pomočjo praves neizkažene demokracije» Ne take, kakršno smo poznali v predvojni jugo-slavij i ali Bolgariji» Se manj s pomočjo takozvane ljudske vladavine komunističnih partij»
Ideja referenduma je sprejemljiva, ker je izraz demokracije» Ali tudi v tem-primeru velja postaviti dva pridržka» Prvič; da referendum ne postane semanjski cirkus kakor pri Hitlerju in Stalinu» Drugič; da se vsi zainteresirani zares otresejo misli, da bi lovili v kalnem» Namrecl da se Srbi rešijo zanesenjaštva o izkoriščanju Jugoslavije in njenega državnega aparata za povampirpnje ideje o ''Stari Srbiji1' ali :'Zibelki srbstva1', a Bolgari ali Grki da prenehajo misliti o jugoslovanski zapuš-1 čini, iz katere bi oni potegnili levji delež»
Tako kot sem rekel za Jugoslavijo, smatram da tudi ni treba razbiti obstoječo Macedontjo', in sosednih držav, v katerih žive Mace-donci, da bi ustanovili neko boljšo, srečnejšo, pravičnejšo ali svobodnejšo. Mače" donijo» Treba je zadržati - do končne narodne odločitve - sedanje držav" ne okvire in z vsemi močmi delati, ne ha "balkanizaciji” Balkana temveč na pravi demokratizaciji in federalizmu, ki bo omogočil balkanskim naro" dom, da rečejo, kar mislijo in da najdejo pot-zbližanja, ne pa pokoljev» Obenem pa se za vsako ceno izogniti vmešavanju velikih ker nam vsakodnevni primeri ustvarjanja ''vplivnih zon” ali takozvanih "niči j ih dežel ' jasno kažejo, da se na takih mestih vodi bitka velesil v pogubo malih»:»» ki so iskali "močno zaščito1' velikih» Veliki bi se vmešavali celo takrat ko bi mi zahtevali v Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji "referendum pod medi narodno kontrolo"»
Torej namesto, da svoje napore usmerimo v iskanje mednarodne intervencije za izvedbo referenduma, bi bilo mnogo bolje usmeriti vse naše st' le k demokratizaciji Jugoslavije, Bolgarije in Grčije» Kajti prava demo" kracija razume ne le svobodno izražanje in odločitev v vseh vprašanj tir temveč tudi zapustitev gotove državne skupnosti, vstop v neko drugo ali ustanovitev neke tretje»
‘1»	».•	«v*
Neresno bi bilo trditi, da je Macedonija srbska, bolgarska ali grška1 Macedonila je macedon-ska» Hvala Bogu, kajti potoki že pretite krvi ob zavojevanju Macedonij e, bi se zdaj spremenili v veletoke, ko bi v Mače" doniji kdo spet začenjal razmejevati Bolgare, Srbe, Grke in Mäöedqnce» Tako kot ni.čarovnika, ki bi mogel razmejiti Hrvate in Srbe, tudi ni ču" dodelca, ki bi pravično razmejil Bolgare,. Macedonce, Grke in Srbe»1
Namesto, da bo jabolko spora in klanja, ima Macedonij'a zgodovinsko, mtsijo zbiranja, povezave in zedinj enj a naj prej južnoslovanskih in poteh vseh balkanskih narodov»
/ ZAKLJUČEK UVODNIKA z Istrani:/
Sami hi imeli svoje otročje ves el j e, N. 0,bi pa to nič ne ško= dilo.Tako pa so povzročili konfuzijo,đa zdaj niti sami ne vedo, kaj prav za prav hočejo."
Čeprav smo v tem listu večkrat občimo poročali in komentirali Formulo,šmo se ki juh temu vzdržali protinapada in"je Zato naš urednik 3.januarja 1961.pisal pismo uredniku Svoh.Sloveni j e,kjer mu je znova obrazložil stališče Klica Triglava ter prosil ža"ohjavo v Svob.Slove= niji,da hi tako njeni hralci laže pr es o j ali, kaj je na s tvari .(B es edi= lo Objavljamo na 9.strani.) Ker je bilo pismo poslano z zračno"pošto, ga je uredništvo Svoh.Slovenijo moralo imeti v rokah Okoli 10,janunr= ja. Čakali smo bodisi na pismeni odgovor bodisi na objavo našega pi = srna.Do 9.marca nismo bili deležni ne enega ne" drugega. Zato sklepamo, da pisma ne bodo objavili in da bodo še naprej držali svojo bralce v nevednosti in napačni poučenosti.Žal nam"jo, da 1 judj e^ki hočejo biti narodni vodniki tako pojmujejo domokrncijo,ki jo oznanjaj o.A naj se" potem ne čudijo, ako jih odklanjamo.Sami so si izstavili legitimacijo.
UREDNIŠTVO.
A N G LE Š KO BERILO
REVI E' f - published by - the Study Centre for Yugoslav Affalrs; London I960; 72 strani; 9/- ali.$1 *5o■
Le neusmiljeni zob časa je povzročil pomanjkanje navdušenja nad prvim znanim izdelkom jugoslovanskega Studijskega centra* katerega so teta 1958 osnovali v Londonu* kot povedo platnice* '* raziskovalci * pis-' ci in novinarji* ki so zapustiti Jugoslavijo in se sedaj ukvarjajo z nepristranskim raziskovanjem dogajanj v svoji domovini'‘o Pred desetimi leti bi pozdravil tako revijo z odprtimi rokami* še predno bi odprl platniceo Zdaj pa mi je kalni veselje strah pred emigrantskimi kloba-sarijamio Toda čeprav je pozna, taka revija seveda nikakor ni prepoz-na» Izpolnila naj bi vrzel* ki jo pušča uradna jugoslovanska propaganda, in dopolnila enostransko sliko' o Jugoslaviji» če drugega ne,bi pokazala tujcem na Zapadu* da Jugoslovani* ki si lahko privoščijo- svobodo misli in govora, niso fašistični koštrimi, ne komuni stični-backi, ne reakcionarha teketa, ampak razumni demokrati»
Po svoje se tudi uvod revije dolgovezno* a ne posebno zgovorno* strinja s tem mnenjem» Enostransko sliko o Jugoslaviji pripisuje slabemu poročanju neprizadetih tujcev» Premalo poudari* da j e nepopolna predvsem zaradi enostranske propagande;prizadetih.in da jo edino emigracija lahko izpopolni* ker v■Jugpslaviji opozicij a sploh ne pride do besede» Nikakršnega/drugega, razloga ni treba za izdaj anj e . revi j e; opravičevanje pa sploh ni potrebno» le bo revija dobro sestavljena* se bo sama uveljavila» če'ne bo, pa j-i ne ; ho a pomagali o še tako pridiganje o medsebojni zavisnosti sveta* o čemer ima uvod veliko povedati»
V uvodu je izrecno zapisano* da je revija namenjena ;,malemu šte-•-vtlu ljudi v Angliji,; ZDA in drugod, med katerimi so tisti* ki se ukvarjajo z jugoslovanskimi zadevami po uradni dolžnosti'1» Poleg tega ~ upa, da bo našla bralce ''med nekoliko širšim krogom ljudi, katerih šte-viLo še ni določeno in ki žele zasledovati razvoj, dnevnega življenja v naši državi '» Uvod postavlja tudi cilj reviji" ''Dopolnjevali bomo obstoječi pritok poročil diplomatskih predstavnikov in. tiska; resno bomo mislili o novicah; hladno bomo poskušati komentirati zadeve* kot se porajajo, in upamo, da bomo postali zanesljiv faktor v razlagi naših vprašanj ljudem na Zapadu1'» '
Namen revije je torej jasno postavljen in j e neoporečen in hvale-" vreden» Prav po teh izjavah je treba revijo tudi soditi» Precej .- je treba pripomniti, da so o novicah sicer morda resno mislili, niso pa uspeli, da bi j ih vključili v revijo, ki je izšla koncem I960, a vsebuje podatke le do konca 1959» In prav po uvodnih izjavah sodeč j e izbira prvega članka nedosledna in ponesrečena»
Nikakor sicer iie nasprotujem mislim tega članka g»Božidara Vlaji-ća, ki so pozitivne, trezne* dobrohotne in tudi potrebne* kar kaše že povzetek v Razgledih g»Farkaša (KT j an»1961)» Članek vsebuje tudi misli, izražene v intervjuju pred letom (KT j an»I960)» Vsebini torej ni Mogoče nasprotovati» Pač pa oporekam objavi tega članka v reviji* ki je namenjena tujim bralcem in ki naj bi se ukvarjala z jugoslovanskimi in ne emigrantskimi vprašanji Treba bi bilo upoštevati, da gledajo tujci na emigrantske zadeve z zdolgočasenim prezirom* ki ni nezaslužen» Revija se mora strogo paziti, da se otrese, tega prezira»
GoVlajič pravi dobesedno’ ''Z razpravo v tej obliki se obrača begunec na svoje brate begunce, toda njen namen je proučiti probleme,ki se postavljajo pred državo in njene narode v širšem okviru»Zato dom-uev'am, da je bila objavljena v angleški reviji s preprostim, a plemenitim namenom, da pomaga k ureditvi emigrantskih razmer» Morda so u-fedniki mislili* da bo narod emigrantski posvetil več pozornosti dobrim ukom, če bodo zapisani v angleščini» To se mi zdi dvomljivo in goVlajič me ne prepriča, ko dodaja: ''Z odkritim povzetkom debate, ki je med 'Jugoslovani v svobodnem svetu' šele v začetku, upamo, da bo ta razprava morda skromno pomagala zapadnim proučevalcem jugoslovanskih razmer.» "
Stran_6._____________________KLIC^TRIGLIVA___________________Štev_.263^
Da bi bila za tujce zanimtva/bi morala biti razprava posebej prirejena za ljudi j za katere sta ''narod1 in ‘'država'1 pogosto sinonimna in od katerih ni mogoče pričakovatis_da bi bili izvedeni v balkanskih lokalnih patriotizmih, Ker pa je namenjena 'beguhcemv se prevajalec ni po-trudils da bi srbske (ali bolje rečeno: kontinentalne) misli prelil v angleške. Tako se praskam po glavi ob omembis da demokracijo simbolizira jogi in ne komisar (str,3)j, da je potreben novi svetovni nazor in nova ideologija (stroS)., da j e politika uporabna znanost (str, 9,) in ob podobnih malenkostih, Kaj naj bi bilo ''a general levelling of conditions of Ufe11 (str,I4)? Najbrže izenačenje življenskih pogojev, a tujec, ki bi to razumel, zasluži dinar, Kaj naj pomeni ''kongres diplomatskih delegatov' (str,14), ki bi utegnil biti ustavodajno telo nove Jugoslavije? Na take malenkosti bi bito treba paziti,
te bi kdo rekel, naj neham sitnariti in naj raje povem, kaj naj taka revija sploh vsebuje, bi mu v zobe vrgel članek g,litje Jukiča o Titovem sporu s Stalinom. Spretno razvija zanimivo tezo, da-je do) spora leta 1948 prišlo zaradi Grčije in Italije, Navaja podatke, po katerih je Stalin pripravljal v Italiji revolucijo, v katero naj bi se vmešala tudi Jugoslavija s svojimi četami, Tito pa se.je ustrašil■zapadnih groženj in se je odtočit, da za Stalina ne bo pobiral kostanja iz žerjavice«
G.Jukiču nihče ne more očitati, da j e zastarel ali zabit emigrant. Mimogrede v enem samem stavku sijajno oceni, da je prišlo do Titovega režima v Jugoslaviji zaradi ''neverjetnih zablod in napak, ki so j ih med vojno zagrešili v Jugoslaviji in izven nje njegovi nasprotniki kakor, tudi zapadni zavezniki . A le bi se drznil ugovarjati, da je Titu in njegovim pomagala slepa in fanatična vera v Stalina in ZSSR. Tito je bil sam v Moskvi med čistkami tridesetih let in j e celo postal sekretar KPJ -kot naslednik enega od likvidiranih tovarišev. Pdina slepa vera, ki mu je še ostala, je bila vera v komunizem in v uspeh socialistične revolucije,- Toda kaj bi grizel besede! G,Jukič me j e skoraj prepričal s svojim napetim pripovedovanjem. Le nekoliko trdovratnega, dvoma je še ostalo, da preloma med Titom in Stalinom niso povzročile toliko zunanje zadeve kot notranji razlogi0 sovjetska nadutost, poniževalno vmešavanje v notranje zadeve in gospodarsko izkoriščanje. Na.te stare razloge g,Jukič kajpak ni pozabil; a zdi se mi, da jim posveča premalo pozornosti, ko vneto zasleduje svojo tezo. Članka je prekmalu konec. Z veseljem zvem da je izvleček iz knjige, ki bo izšla v Londonu.
Tudi na tretji članek so tako pisec kot izdajatelji lahko ponosni, G.Vido Arnež v članku ;lPomoč in trgovina1' stvarno in poučno prikazuje razvoj jugoslovanskih gospodarskih odnosov s svetom. Ko ocenjuje politični pomen zapadne pomoči Titu, pravi, da je pomagala utrditi komunistični režim, ter dostavlja, da morajo zapadne sile podvzeti bolj dosledno in aktivnejšo politiko v podporu zapadu naklonjenih elementov v Jugoslaviji, da bi odtehtale Sovjetske načrte in spremenile državo v trden branik Zapada. Vprašanje, kako naj bi to dosegli, presega okvir tokratne razprave. Morda se ga bo g.Arnez lotil prihodnjič.
Statistike navaja g.Arnež izčrpno in kritično; toda rad bi vedel, v koliko je porast jugoslovanskega izvoza v letih 1954-59 le prividen zaradi padca vrednosti dinarja (str.44), Omenil bi tudi lahko (str.4l), da je električna centrala na Trebišnjici, za katero so dali posojilo Amerikanci, del velikopoteznega načrta aluminijske industrije v črni gori, za katero so preje Sovjeti■obljublj ali pomoč. Podobno ne omeni, da so ZDA pomagale tudi s-posojilom za tovarno umetnih gnojit v Pančevu, ki- jo je ZSSR pustila na cedilu.
četrti in zadnji članek je najdaljši in se mi zdi najmanj zadovoljiv. G.Desimir Tochitch piše o '‘Dtlavskem samoupravljanju v praksi'1''.
Po uvodu o razlikah v komunističnih sistemih prehaja na značilnost Jugoslovanskega razvoja, delavsko samoupravljanje, in trdi, da ne pomeni ne splošne ne posebne decentralizacije gospodarstva, ampak dekoncentracijo oblasti. Opomba pod črto te napoti na francosko delo pisca o tej temi, ki je nedvomno bolj poučno in jasno. Nadalje postavlja tri osnovne -točke delavskega samoupravljanja: odločanje o dohodkih, o fondih in o dobičku. Kaj so fondi, ostane nepojasnjeno. Enako ne vem, kam spadajo plače. Razlaga na str.56 potrjuje mišljenje, da plače ni mogoče šteti pod dobiček, ampak da je dobiček tisto, kar ostane, ko so poravnani vsi
___liev.ge^j.________________KLI^TRIGLiVi______-fcran_7.___
proizvodnji stroški j, vkijučno piače. Toda na str^SI; pravi čianekj da je mogoče deliti plače tudi iz dobička«
To ni edino protislovje v članku« Na str. 52 pravis da je revizija tarifnih pravilnikov popolnoma v vladnih rokah in" da lahko nasprotuje interesom sindikatov« Toda na isti strani spodaj šteje sindikate med 'vladni in partijski aparat1', deset strani kasneje pa trdi,* ''da so v vsakem komunističnem sistemu sindikati ena od rok vlade"«' le bi vlada tako nasprotovala svojim lastnim interesom, bi biti Titu dnevi šteti« Moti me tudi, da članek ne pojasni jugoslovanske razdelitve na republike ne pri prvi ne pri drugi omembi, ampak šele pri tretji (str» 52").
Pisec hrabro razlaga, naj prej določanje plač in nato razdeljevanje dobička ter potrjuje domneve, da stvar nikakor ni ne jasna ne'ustalj ena« Vendar premalo poudari, da se sami titovci sproti izmišljajo, kako bodo naprej vozili in da imajo napake iz leta 1952, ki jih na debelo navaja, le zgodovinski pomen, če jih ni mogoče podkrepiti s kasnejšimi primeri» Ni popolnoma pravičen, ko sodi jugoslovansko delovanje po tem, koliko dobička so razdelili» Prvič nikakor ni jasno, kaj je dobiček, ker ga ni mogoče na slepo enačiti s komercialno ali ekonomsko definicijo angleškega izraza "profits"» Drugič je treba upoštevati zadrego, ki nastane pri razdeljevanju dohodkov na plače, investicije in družbene potrebe, da bi bili delavci dobro nagrajeni in zadovoljni, da bi se podjetje razvijalo in da ne bi bile zanemarjene šole, knjižnice, gledališča,, cestna razsvetljava in javna stranišča» Tega vprašanj a članek ne omenja»
Zamerim mu tudi, da opleta z izrazi, s katerimi se pačijo pol-pis-meni jugoslovanski voditelji, a v resnici malo pomenijo» Tako navaja razloge "objektivne" in "subjektivne" narave (str„52) ter, čudo čudovito, šteje vlado in partijo med objektivne, zaostalost delavcev pa med subjektivne» Zdi se bosa, da bi bila partija objektivna ali nepristranska« Zdi se mi tudi, da zdaj le marksisti trdijo» da vedo, kaj je "presežna vrednost" ali "presežno delo" (str»58 & 61), medtem ko. se zapadna gospodarska veda izogiblje teh izrazov» Pisec pa mirne duše trdi, da ta presežek na zapadu dele z nagradnimi nagradäni(premium bonuses) ali trinajsto mesečno mezdo» Tudi veselo uporablja izraz "stvarnost", kadar menda misli na dejstva» Na isti strani prevaja v tabeli dobesedno, "potrošeno na osebno potrošnjo" in "investicije v gospodarstvo", čeprav sta izraza "osebna, potrošnja" in "investicije" sama dovolj zgovorna»
In čeprav so se moji klasični študiji ustavili pri Cezarju v Galiji, si le drznem trditi, da je izraz "uravnilovka" ruski in.ne klasičen (str»54)o A odmiranje države (na :str»63 ga za zvrhano mero prevaja v francoščini in nemščini, ne pa v angleščini kot "withering aw.ay of the State") je pač Engelsovo in ne izvirno jugoslovansko geslo» Take in podobne, kakor tudi uporabi j anj e. .po franco zenih izrazov in navajanje skoraj izključno francoskih virov, dajejo članku pikantnost, za katero je morda treba kriviti prevajalca« Toda moram, reči, da se mi prevajalec smili, če ni imel popolnoma prostih rok, da preuredi in skrajša članek« Na splošno se mi dozveda, da je reviji manjkalo urednika» Ta 'bi moral paziti na jezik in na take. malenkosti kot opombe pod črto, ki se le v Jukičevem članku drže angleških običajev« Težava, s katero bi prevedel tri naslove v slovenščino, kaže, da j ih j e nekdo zelo dobro prelil v angleščino» Škoda le, da ni iste pozornosti posvetil tudi člankom in zaključnim stranem.
Na šestih straneh je objavljena kronika jugoslovanskih dogodkov v letih 1958-59» Pregledal sem le prvi dve strani, ker se mi je uprla štorasta angleščina; a že na teh dveh straneh sem našel take nedoslednosti, da moram obsoditi kroniko kot nezanesljivo in površno sestavljeno» Recimo, da je en dan razlike pri datumih postranska stvar» (Očividno so večkrat vzeli datum poročila v časopisih in ne sam dan dogodka ) Toda kakšen smisel ima navajati, da je Veselinov obiskal Nennija’, obenem Pa izpustiti, da se je Tito sestal s Radarjem 27/28 marca 1958? Kakšen smisel ima poročati, da je bil 3,aprila napovedan Titov obisk Poljski, Potem pa zamolčati, 'da je bil 23.maj a ta oblsk odpovedan?
Kronika napačno trdi, da se je začel 7.kongres ZKJ 21»aprila in da sta. bila statut in program "kasneje ostro kritizirana od sovjetske KP", v resnici se je kongres začel 22»aprila, moskovski KOMUNIST pa je kritiziral program že štiri dni preje» Kronika beleži, da so 2I»maja "jugoslovanski komunisti odgovoriii na napade bolgarskih komunistov" (ni-
Stran 8.	KLIC TRIGLAVA	Štev.263.
_ _ _ ____ __— ^
mam pojmas na kaj naj se to nanaša) 5 ne zabeleži pas recimo, da je BORB' napadla sovjetsko protijugoslovansko gonjo Lojunija, Tito pa I5ojunija»1 Vendar poroča, da je Hruščev II«julij a napadel titovce v Berlinu; toda fant se je podobno odrezal že 3« junij a v Sofiji, česar kronika ne pove» Samo eno bom še navedel, ker postaja stvar že dolgočasna: Kronika pravi da je bil SChmaja sprejet novi šolski zakon« Toda zvezna skupščina, ki sprejema zakone, takrat sploh ni zasedala« Sprejela ga je šele na seji 25/26.junij a« Ali je taka kronika vredna papirja? Tudi pregled knjig o Jugoslaviji na zadnji strani bi bil lahko boljši in kratke ocene bi bile dobrodošle«
Po obliki in opremi revija sitči ''International Affalrs'' angleškega Kraljevskega instituta za mednarodna vprašanja. Pozabili so le navesti urednike in izpustili so vsebinsko kazalo, s čemer so si prihranili eno stran. Tisk angleške tiskarne je jasen. Tiskovnih napak je razmeroma ma' lo« Platnice so se odtrgale prvi dan. Cena revije je visoka«
ŠTEFAN TOMAŽIÖ
..ooOoo..
SELILI SO NAS
V tem easu, ko sodijo v Jeruzalemu vojnemu zločincu Adolfu Eich-manu za njegova grozodejstva v uničevanju milijonov ljudi, se sporni -njamo dvajsetletnice, ko so se pričele masovne selitve iz Slovenije, katero so zasedle nemške horde.
Preden je nemški škorenj stopil na slovenska tla,"je bilo že v Berlinu sklenjeno, kako bodo selili Slovence. Pri”tem je imel Eichman veliko besedo, njemu so pošiljali poročila ih on je dajal navodila. Posebne prešeljevalne ekipe so bile pripravljene za Štajersko in za GO rejsko,, preseljevali pa so po spiskihjki jih je takoj po zasedbi Slo* venij e izdelal varnostni aparat. 5.maj a so se zbrali gestapovski in SS voditelji v Mariboru,da bi sklenili,kam preseliti Sl ovence.Računali so s Srbijo in Hrvatsko,kamor so hoteli dnevno spraviti po tisoč Slovencev. Toda vojaški tranpsorti (Kreta!) so načrte nekoliko zavrli* Načrt je bil,da bi na' ozemlju staro Srbijo naselili 260,000 Slovencev* Y prvi etapi bi do 5.julija 1941 izselili iz Štajerske 5000 politično obremenjenih slovenskih intelektualcev.V drugi etapi bi preselili na Hrvg.tsko (do konca avgusta 1941) 25.000 Slovencev,ki so se naselili na Štajerskem po 1919.letu. Y tretji etapi pa bi prišli na vrsto Slo= venci, nas el j eni na ozemlju med Rajhom in NDH,Rajhom in Italijo“ ter dol prebivalstva iz Gorenjske. Prvi tranpsort jo krenil na pot 7.junija iz Slovenske Bistrice s 300 Slovenci v Arandjelovac. Seveda pa celotni načrt ni bil izveden, ker je manjkalo transportnih sredstev. Cenijo,df je bilo vsega, skupaj preseljenih okoli 90,000'Slovencev in sicer v pr11 vi etapi iz Štajerske okoli 2000 ljudi v Srbijo, v drugi etapi okoli' 15.000 na Hrvatsko, v tretji etapi pa kakih 50.000 v Rajh, Ostalo naj bi bili Slovenci iz področja Gorenjske in jugosl.dela Koroške. Bo kon^ ca 1941.leta je bilo zaseženih 4.o92 gospodarstev s 127.217 ha.zemlje*
Odločilna za preselitev je bila ocena o rasni, narodni in politi^ ni pripadnosti. Popisali so vse slovensko prebivalstvo. Vendar pa to ni veljalo za prvo in drugo etapo, ker je tam šlo za "rasno prečišče= nje" okupiranega ozemlja.Tu so bili avtomatično izseljeni vsi politika ni,narodni In gospodarski nasprotniki. Načrt je tudi predvideval to= talno izselitev slovenskega prebivalstva iz'pasu 20 km. vzdolž tedanje meje med Rajhom in NDH ter Rajhom in "Ljubljansko pokrajino".Tu so hoteli Nemci ustvariti takoimenovani strnj.en etnični pas.
Vredno se je spomniti,kako je novi šef civilne uprave no. Štajer= skem dr.SiegfriedJJeberreiter razglasil svoj delovni program:
"...Spodnjo Štajersko bom tako privil,da bo v njej prostor samo za Nemce in tisto Štajerce,ki so se leta, desetletja, in stoletja dolgo zvesto in tovariško borili ž nemškimi rodbinami ramo ob rami. Vse drugo je treba izseliti...V te j” pokrajini, ki ji je fiihrorjev ukaz začrtal novo mojo,bodo"živeli samo ljudje,ki se svobodno in z veseljem opredelijo za führerja...Hladnokrvno bom ukrenil vse potrebno,da v tem razvo ju ne bo zastojev."	(ps)
Štev.263
KLIC TRIGLiY.A
Stran 9.
UREDNIKU „SVOBODNE SLOVENIJE"
Y zvezi z enim od ■uvodnikov v današnii številki okjavljamo loese dilo pisma,ki ga je naš urednik pisal 3, j anuar j a letos tiredniku SVO= BOPNE SLOVENIJE v Buenos Mresu.Pismo se uvodoma sklicuje na komen = tar v omenjen©in .tedniku ( 24.novembra 196o*)in nato nadaljuje:
"Popolnoma nič ne bi imel proti,če bi zavrnili stališče Klica , kakor je bilo v njem podano.Toda zaradi načina,kakor“ste komentirali Klicovo pisanje,ne da bi ga objektivno prikazali svojim bralcem,se čutim dolžnega pisati to pismo.
Predvsem je treba ločiti,kaj piše Klic Triglava,ki je politično neodvisni list, in kaj pravi skupina ""Slovenska Pravda'1,ki list izda ja. V vsaki številki je zapisano,da predstavi jaj o samo tisti prispev ki Pravdino mnenj e,ki so podpisani od njenega izvršnega odbora«Tako zaenkrat nima Slovenska Pravda nobene zveze S pisanjem Klica Trigla= va v zadevi "Slovenske formule".Do te doslej ni zavzela nikakšno s tališč e.
Gola demagogija je pisati,da spada med načela Slovenske Pravde "nepomirljivo sovraštvo do članov Narodnega odbora,zlasti do predsed nika dr.Kreka". Kolikor vem,se izvršni odbor Slovenske Pravde po svo jočasnik neuspelih poskusih reorganizacije in aktivizacije Narodnega odbora s tem vprašanjem ni več bavil,ker je spoznal,da je~to izguba časa.Po izjavi izvršnega odbora Slovenske Pravde ob petnajstletnici emigracije (pomlad I960),izjavi,ki je bila dostavljena tudi Vaš emu U s tu in ki sta jo med drugimi objavili tudi .Ameriška domovina in Slo= venska država, ni težko sklepati,da za Slovensko Pravdo v njeni seda nji obliki kakšno članstvo v Narodnem odboru ne prihaja več v pošten Pa'bi zato bilo naravnost otročje,delati zaradi tega vprašanje simpa tij ali sovraštva.Kot uredniku,torej kot posamezniku,pa mi vera pre= poveduje, da bi koga sovražil'.Toda to mi ne preprečuje, da ne bi vse = stransko poročal o dogodkih,jih komentiral,hvalil ali grajal.
Potem ko sem v Klicu Triglava objavil objektivno poročilo o vse bini "Pormule" in o dr.Krekovi razlagi iste, sem objavil tudi poroči lo o stališču Slovenskega državnega gibanja ter o odmevu pri rojakih doma,kakor ga' je zapisal naš dopisnik v Trstu. Poudarjam,da so bila ta poročila objavljena kot poročila, brez vsakega komentar ja, in daje Prostor za poročilo o' "Porurili" zavzel isti obseg kot prostor za obe ostali poročili skupaj.
Kar zadeva uredniški komentar,smo v maju in juliju pisali,da vi dimo praktični pomen Pormule le za emigracijo.Torej'Klic Triglava ni Pormule a priori odklonil.Odklonili smo jo samo,kar zadeva njen na = mišljeni pomen za domovino. Ta zaključek smo bazirali na dejstvu, da doma vsaj trideset letnikov, torej polovica naroda z ozirom na živ = Ijenjsko povprečje, nima pojma o Narodnem odboru, o njegovih vodni = kih in predvojnih strankah. 'O usodi naše domovine bodo odločali ti novi rodovi v domovini, rodovi, katerim "Slovenska formula" ne pove nič novega,'ker jim isto deloma daje deloma pa trobi leta in leta Ti tov režim; tenih v glavnem verjamejo, ker v pretežni večini sploh poj md nimajo,kaj je bistvo demokracije, kaj je demokracija. Po našem ime hju alternativa oblasti ne bo prišla od emigracije odn. od "Narodne= ga odbora" ampak bo tekom časa vzniknila lahko samo v domovini.
To bi bilo grobo bistvo stališča,ki ga je zavzel Klic Triglava. Ker sem kljub zelo grobi reakciji Vašega lis ta,1 gospod urednik, pre= Pričan, da cenite načela o svobodi tiska, prosim in pričakujem,da bo ste objavili to pismo, na podlagi katerega bodo Vaši bralci laže so= dili, -kaj je na celi stvari.
Zahvaljujem in pozdravljam,
Dušan Pleničar urednik."
"KOMENTAR JE SVOBODEN, TODA DEJSTVA SO NEDOTAKLJIVA."
( C. P. Scott )
Srbi v Sloveniji
Spremljam zanimivo razpravljanje v našem svoloSnem tisku o zapo= stavljenju slovenščine v Jugoslaviji.Zadnje mesece je v to posegel tu di g.dr.Krnjevic,ki je najprej Hrvatom predstavil Jezovo "Novo tlako slovenskega naroda",nato pa je tudi pisal o članku v Klicu Triglava "Naš narod in kultura" (KT 260).J tu bi pripomnil,da':je lilo navaja= nje Klicovega pisanja pristransko,ker so lili podatki vzeti iz kon = teksta in tako niso dali prave podole, kaj je dotieni članek pisal. Temu sta kasneje nasedla tudi urednika N-.še reči in Iskre,ki sta v neki obliki polemizirala z dr.Krnjevidem,ne da li šla gledat,kaj je dejansko poročal tržaški dopisnik Klica Triglava.
Mnenja sem,da jelil dotični članek v Klicu pisan dobro.Opozor= jen pa" sem bil od prijateljev, da se tržaški 'dopisnik ni dotaknil đa^ leč hujšega vprašanja kot'pa'je "posrbljenje Slovenije", namrečrčisto enostavno biološko zaostajanje Slovenčev,ker rojstva padajo in splavi rastejo. Y tem pogledu Slovenci prednjačimo v Jugoslaviji! Tu leži večja in hujša nevarnost za naš rod in našo zemljo kot pa v kakšnih srbskih naseljih.
Tri skupine priseljencev
Prav dobro poročilo je objavila buenosaireška Svobodna 31oveni= ja o tem vprašanju.Po;nj enih informacijah so tri skupine, ki prihaja= jo z juga v Slovenijo in v teh treh smereh se Čutijo srbski vplivi: vojski, študentj e,navadni delavci. Vojska gradi okoli vojašnic stanovanja za častnike in podčastnike ter njih družine.Toda takšni prebi = valci'"srbskih naselij" se menjavajo z ozirom na vojaški razpored. V Ljubljani študira okoli 2500 dijakov iz juga.Po končanih študijih se navadno vračajo domov, njihova mesta pa zasedejo novi. Kot pred vojno tako tudi zdaj še vedno prihajajo v Slovenijo na delo delavci z juga, zlasti iz Macedonije. Ta delovna moč je cenena in za težaška dela dobra. Tudi delavci prihajajo in odhajajo. Zato ni Čudno,da slišite po mestih precej srbske in hrvatske govorice..A pozabiti ne'smemo; da tudi Slovenci odhajajo v druge republike in čes to - tam zasedajo boljšat rr©ta.
Slovenci,ki ne razumejo srbski .	-
Öul sem za primer iz ljubljanske Ljudske kuhinje,ki je še vedno v Streliški ulici.Tja je nekega večera pripeljal na večerjo neki sloveni ski univerzitetni asistent iz Zagreba skupino hrvaških študentov,ki je obiskala Slovenijo.Ko je blagajničarka slišala hrvaško govorico,je odklonila prodajo listkov,češ da "Hrvatarjem" večerje ne da. Asistent ne bodi len je pisal v ljubljanski časopis,nakar so upravne oblasti kuhinje pohitele z javnim opravičilom in naznanilom,da so blagajničar^ ko odpustili Iz službe.
V časopisju pa sem bral polemiko,zakaj So nekaterim tovarniškim proizvodom iz Slovenije dodana navodila zgolj v srbohrvaščini.Sem spa^ da "Mehanotehnika" iz Izole,ki izdeluje razne igrače.Podjetje "Hemo" prodaja štedilnike z navodili v srbsko-hrvatskem jeziku. Enako prodaj3 "Tovarna zdravil Lek"v Ljubüjani'zdravila samo s'srbskim odn.hrvatskim navodilom za uporabo. Ne le da je tako postopanje nerazumljivo za slo= venske tvrdke, ki prodajajo po Sloveni ji,ampak je neumno iz čisto trgovskega vidika, ker odbija odjemalce, saj so se n.pr. primorski Slo= venci pritoževali, da srsbko--hrvatski jezik težko razumejo, ker se ga nikdar prej niso.učili in Zato zlasti zdravila neradi.kupujejo, če ji^ ni povsem jasno, kako jih. je treba uporabljati. .	(ds)
V Ljubljani so pričeli s podiraniem starih'hiš (Bonačeve,Kozlar^ jeVe) v bivši Šelenburgovi ulici.Ob novi razširjeni cesti bodo zgradi li moderne palače, ki bodo okoli novega Trga revolucije (b.Kongresni trg s podaljškom na Šubičevo ulico,Nunski vrt) predstavljale politično in upravno središče slovenske prestolice.Sodi jo, do je Tr .mogočem med G-radom in Rožnikom naseliti do 300.000 ljudi, če bo to področje temeljito modernizirano.
'Štev.263»	KLIC TRIG-LAKi	Stran 11.
'PISMA UREDNIKU .
'C... ON011 Ji IN JUMOirai: U G. urednik! V zadnji š t e v. K1 in e g. S1 r c vpr a š u=
j e; kani prištevam nemškega gospodarskega mini = štra g. Er kar ta. Gotovo med liberale, • toda ne đr'.Siroevega kova. G.EriEct je namreč v svoji knjigi "Blagostanje za vse" jasno povedal, da je do£ sega polne zaposlenosti ena'glavnih nalog vsake vlade ter hkrati pogoj 3a. gospodarski vzpon in da je njemu osebno eden glavnih ciljev:social= ha pravičnost in blagostanje za vse. Nemška gospodarska praksa to pötr juj e.Dr.Sirc pa se zaletuj e prav v te pojme. Da si osveži spomin,naj si vendarle prečita,kaj je pisal'v svojih lanskoletnih člankih v KT.
Dalje nas dr.Sire uči,kako je v gospodarstvu prva stvar,primerja= ti stroške z izkupičkom.Doda o tern na zapadu že nekaj desetletij nihče več, ne razpravija,saj so si v tej točki vsi'ekonomisti edini. Tudi o tem ne,ali naj država posega v gospodarstvo ali ne na osnovi nekega pro grama ali načrta. Z luninimi spremembami že precej časa nihče več ne tolmači pojavov v gospodarstvu. Ekonomisti se razhajajo v tem, v kolikš ni meri in s kakšnimi sredstvi naj država posega v gospodarstvo.To pa seveda ne zavisi samo od visokih teoretičnih.domislic temveč v prečej= šnji meri od kvalitet in lastnosti posameznih narodov. V deželah,kjer je disciplina ljudem „prirojena,kot n.pr. v Nemčiji, se poseganje drža= ve v gospodarstvo lahko več ali manj omeji na nasvete državnih organov gospodarskim združenjem, ki potem običajno brez posebnih težav uspejo, da njihovi člani sprejmejo vladino politiko. V dež elah,kj er je disci * pline'manj., so potrebne drugačne mere.
Nisem pa .si na jasnem, če ima smisel razpravljati o ekonomski teo riji,ko pa g.dr.Sire tako .čudno obrača bolj otipljive reči: V zadnji štev. KT nam predstavlja Švedsko,ki je med zapadnimi deželami-prav go tovo najbolj socializirana, kot državo, v kateri sc nič ne govori o so člalizaciji (in je torej kla.sično-llb eralna), Franci j o, ki spada pö do= sedaj poznanih statistikah raed zapadne države z hajvišjim življenjskim standardom, pa prišteva med dežele z nizkim življenjskim,hivojem. Vsem nam,ki živimo v tej sijajni deželi,ki' je Francija, bi'g.Sirc storil ve liko uslugo,Če bi nehal podajati o tej državi mišljenje,ki ni točno.
Dr.Sire mi očita moje "marksistične šole".Toda če bi imel priliko izbirati samo med ljubljansko ekonomsko fakulteto in med kakim zavodom ha zapadu,v katerem poučujejo take ekonomske teorije,kot jih berem pri g^ircu,bi raje ostal pri Ljubljani. Jugoslovanski titovski ekonomisti s_(j v svojih vsakodnevnih stikih z Zapadom naučili vendarle marsikaj,ne kateri,, emigranti pa so sredi Zapada ostali popolnoma imuni proti vsemu kar se tu godi.	' ■	-	•
Italijanski pisatelj Guareschi je v romanu "Don Camilo" postavil v osebi upokojene vaške učiteljice nesmrten spomenik"' vsem tistim* 1= talijanskim monarhistom, ki so v času plebiscita o kraljevini progla = sili vsakogar,ki je bil za republiko, za rdečega boljševika. Bilo bi zelo škoda,če bi g.Sirc poslal simbol tistih nekaj redkih mohikancev druge polovice 20,stoletja,ki meni jo, da vsa človeška bitja lahko deli= mo po njihovem prepričanju samo na liberale .In marksiste.Bil pa bi tu= di veliko manj"napadanj (nad čemer se pritožuje,)če ne bi žapadnega'go=
• Spodarskega, sistema prikazoval bralcem emigrantskih listov zmrcvarjene ga v kalupih klasično-liberalne šole in če ne bi nekaterim dopisnikom KT skušal podtikati stvari,ki jih le-ti niso nikdar napisali niti misli
11 *	MILIN ŽhGhR
G.urednik! Prijatelj Sire (KT 262) mi svetuje,da'bi moral premi = zliti, aTi ničia neka stvar dveh plati.0 tem sem premisi j al, ~ odkar berem ujegove " Spomine" 'in prav to me je dovedlo do zaključka,da moj prija ‘M:lj Ljubo v najboljšem primeru slabo pozna drugo plat - Mihailoviče^ v najslabšem primeru,pa da ne pozna ne ene'ne druge plati.Zato som pro "testiral. Kot bivši interniranec, četnik in domobranec, ki med vojno ni nikdar prisegal nikomur drugemu kot bivšemu kralju Petru, smatram,da je moja dolžnost,da branim Čast In spomin svojih tovarišev in tovarišic Katerim je Gestapo pulil nohte,da bi zvedel skrivnosti četniške organi sadje, kakor tudi onih, ki so bili odvlečeni v Dachau, Matthäus eh in Ra= vensbrück in se niso nikdar več vrnili,a katere komunisti zmerjajo s
kolaboracionisti in fašisti.'Kar se politične strani tiče, bi rekel, da se prij.Sircu tudi pozna, da je hodil v marksistične šole - politično --partizanske šole,dasi se tega najbrž ne zaveda,kajti sicer ne bi po e ni strani ponavljal obrabljenih komunističnih propganadnih fraz o čet= nikih in domobrancih,po drugi strani pa docela ignoriral,a)da so komu= nisti za Časa vojne pod masko narodno-osvobodilne borbe vodili social= no in politično revolucijo in b)da so komunistični vrhovi kolaborirali tako z Italijani kot z Nemci. Če bi pri j.Sirc hotel biti ob jektiven,bi moral dejansko poznati obe plati in posledice gotovih dejstev,ki so se vsiljevale nekomunističnim odn. nacionalnim elementom. A to je komplek sna stvar,ki je ni mogoče odpraviti na način,kot jo odpravlja on. laja ti nauke iz sončne Italije in varne Švice ni ista stvar kot dajati Pametna navodila na terenu,ko stojiš med hudičem in belcebubom.Meni in marsikomu ni nepoznano,kaj je počenjal major Novak - in ne le major No vak, toda enako mi ni nepoznano,kaj so počenjali razni Telebiti v nem= škem štabu v Zagrebu in člani KP v Gestapu, ali pa kako so isti Lahi,, ki so dajali napoleonske puške belogardistom v obrambo pred komunisti dostavljali (pred kapitulacijo”Italije!)’partizanom'cele vagone orožja municij e, hrane in obleke. Kje je bil prij.Sirc tedaj,da bi dajal nauke? Sef ameriške misije pri Mihailoviču, poik.Lonovan, ki pri j.Sircu vedel verjetno povedati o stotinah zavezniških pilotov,ki so jih rešili Miha ilovičevi agenti iz nemških krempljev in jim omogočili povratek v osvo bojeni del Italije,dejstvo,ki si ga danes laste titivci.In tako bi šli lahko v neskončnost.Toda "Spominov" ne pišem jaz ampak jih Ljubo Sire in moral bi imeti dokaj trdo kožo,da ne bi pri vsem svojem poznanju stvari odločno postavil piko,kjer jo je treba po,staviti. In še to:Dej= štev,ki jih prij.Sirc sedaj navaja v KT 262,ni nikjer v njegovih "Spo=
minrh" .	. -	IY_4N 3'TiNIČ
/ "Spomini",ki jih objavljamo, so le izvleček iz zelo. obširnega roko= :pisa in tako včasih nehote in neizogibno izostanejo kakšne navedbe, za katere se izkaže kasneje,da bi jih bilo treba le objaviti,a je že prepozno. Navedeni dodatni, podatki so kajpak bili objavljeni v rokopisu. Ur.KI./
MARČNI DOGODKI 1941* G.uredniki V "Savremeniku" št.56.februarja t.l.,
•	r *” je bil objavljen članek g.Vekoslava Farkaša pod
naslovom "Izgubljena logika".(Is ti članek je bil objavljen v'Klicu Iri glava št.257,okt.I960. Op.ur.) Ni moj namen ugotavljati,ali je bil g. Milan Rotič na pravi ali napačni poti,ko je pisal svojo knjigo,kakor tudi, ali je kritika g.Farkaša osnovana,če se upoštevajo vsa protislov ja,katera je g,Farkaš izrekel v svojem.članku,ko je obravnaval dogodke 25.in 27.marca 1941.leta.	”
. Omejil se bom le na izvajanja g.Farkaša v tistem delu njegovega članka, ki se me kot udeleženca teh dogodkov tičejo.
Po g,Farkašu je bil v glavnem cilj 27.marca,da.zruši "diktaturo" kneza Pavla in da uvede " demokratičen " režim v Jugoslaviji. Govoriti o diktatorskih lastnostih kneza..Pavla, je več kot smešno. Ne vem,kako si g,?Farkaš,ki je celo pisec brošure o demokraciji, zamišlja vpeljavo de = mokratičnega režima v Jugoslaviji na čelu z generali Dušanom Simovičem, 3ogoljubom Iličem in Borom Mirkoviče© :in,podporo gen.Petra,.Živkoviča,no sil ca - vojaške diktature,ki je delala toliko skrbi Namestništvu pri II = kvidaciji vseh onih notranjih težkoč in skrbi,ki mu jih je zapustil v nasledstvo ta prejšnji diktatorski režim!
Ali misli g.Farkaš, da je bila tista usodna četvorica - Kneževič--Voloska-Zobenica-Roždjalovski - garancija za'vpeljavo demokratičnega režima v naši domovini? Po g.Farkašu kaže,da je bila vlada Narodnega sporazuma, na katere Čelu sem bil kot predsednik, nosilec diktature.Pi s ec brošure o demokraciji g.Farkaš bi moral vedeti,da nosi diktaturo človek ali politična stranka prežeta s totalitarnimi ideologijami.
Vlado Narodnega sporazuma so sestavljale stranke,ki niso'imele ni= česar totalitarnega niti diktatorskega v svojih programih.To je tako jasno, da tega nNpotreb.no poudarjati, a posebno, če imamo v vidu, da so to vlado sestavljale sledeče politične stranketHrvatska seljačka strani ka,Samos talna demokratska stranka, Srpska zemljoradnička stranka,Slo =
venska ljudska.'Strank'a,.. Jugoslovanska muslimanska or s oni s a ci ja in tri najmočnejše frakcije Narodne radikalne stranke.
Še manj logični zaključki g,Farkaša so o izidu Druge svetovne voi ne,ko primerja Jugoslavijo z usodami,katere so zadele Madžarsko,Romu= ni j o in Bolgarijo. C-.Farkaš pozablja, da so Lile vse te tri države voj ni .zavezniki Hitlerjeve Nemčije in da so aktivne sodelovale v Hitler= jevih naPadšlnih načrtih, a da Jugoslavija s paktom 25.marca ni ime la nič skupnega s terni osvojevalnimi načrti. Če.ne Li 27.marec povle= kol Jugoslavijo v vojno, Li ta kot nevtralna pričakala primernejši' trenutek,da da svoj doprinos svobodnemu svetu, v borbi proti Hitlerju.
Ko že g.Farkaš želi primerjati in -izvajati logične zaključke,po= tem bi mu bilo lažje,če bi primerjal primer Švedske,ki je skozi svoje ozemlje prepustila tudi nemške enote za napad na Norveško,pa so jo ^ kljub temu na koncu vojne obravnavali kot zaveznico in ni bila izroČe na komunizmu.
Danes mora biti jasno vsem,pa tudi g.Farkašu,da ni bil 27.marec, na čelu z generali In oficirsko kliko, borba za vpeljavo demokracije temveč borba za odvzem oblasti in vpeljavo režima,kakršni se lahko najdejo le v deželah Južne Amerike ali nekje na Srednjem in Daljnem Vzhodu.	PFlAC-IŠA CVETKOVIČ
V naslednjem je odgovor našega stalnega sodelavca g.V.FARKAŠA:
"l)Ko sodimo o preteklosti,o dogodkih iz preteklosti,moramo upo« rabiti gotovo merilo,ki zävisi od naših pogledov na svet.Komunsiti bo do n.pr. tolmačili preteklost na en način, f ašis ti no. drugi, demokrati na tretji, pa čeprav bodo razpolagali z istimi dejstvi«Ko sem pisal kritiko knjige g.Milana Fotića,sem vzel merilo,ki ga uporabljajo de= mokrati na zapadu.Po tem merilu je bil knez Pavle diktator,čeprav mo= goče zelo mil, a Namestništvo in vlada Narodnega sporazuma niso bili Proizvod na demokratičen način izražene narodne volj e.Zelo je verjet= na,da je knez Pavle verjel in da verjame,da je delal v narodovo korist (verjetno narod "ni bil zrel za demokracijo!").Zgodovina je polna dik tatorjev,ki so iskreno verjeli, da delajo v dobrobit svö j ega, naroda, da samo Oni vedo,kaj.narod hoče in kaj je za narod najboljše, da imajo zato-samo oni. pravico,da mislijo in, odločajo v imenu celega naroda,ka teremu so ukinjene ali zmanjšane svoboda ves ti,svoboda izražanja,svo= bodo. združevanja in svoboda odločanja.
*.2) Tako g. Dragiša Cvetkovič kot tudi . g.Mil an Potic špekulirb.ta' kaj bi bilo,ko ne bi bilo 27.marca? To je špekulacija in-ne izvajanje zaključkov ha osnovi stvarnih dejstev, ker nihče od nas ne more trdi= ti, da ve^kaj bi bilo,če ne bi bilo". Tako so možne številne špekulacij je,tako je dovoljeno tudi meni,da špekuliram: kaj bi bilo, če ne bi bilo 27.marca? C.Fotic si v svoji knjigi prisvaja pravico špekulira= nj a, a krati to pravico vsakomur,ki se z njim. no strinja.
Primerjava Jugoslavije s Švedsko se mi ne'zdi'na mestuSvedska ni imela tistih "notranjih tožkoč in skrbi",ki jih je imela Jugoslavi ja kneza Pavla, kot piše g.Cvetkovič. Na to se je treba ozirati pti špekulaciji o razvoju dogodkov, če ne bi bilo 27-.mnrca. Tako je moje prepričanje, da bi v Jugoslaviji izbruhnila državljanska vojna v tis= tem trenutku,ko bi Hitler napadel Sovjetsko zvezo, Angleži bi gotovo delali na tem, (tudi jaz bi na njihovem mestu.) Mussolini bi zaradi Dalmacije pomagal ustašem in makedonstvujočim,a potem bi moral tudi Hitler intervenirati. S 27.marcem smo imeli najprej vojno in potem dr ’žavljansko vojno. Brez 27.marca bi bilo obratno. S 27..marcem je bila vsaj Čast rešena. Kriviti„za današnji komunistični režim 27.marec-'ni Pošteno, ker je to posledica "notranjih težkoč in skrbi" v predvojni Jugoslaviji. Te "težkoče in skrbi" pa so v veliki meri posledica po= manjkanja normalnega demokratičnega političnega življenja od 1.1929« do začetka vojne.
Mnogo zanimivejša bi bila špekulacija: kaj. bi bilo, če ne bi bi= lo 27.marca? In verjetno ga ne bi bilo,če ne bi zunanja politika nuj= no vodila k 25.mo.rcu, kakor je notranjo, politika neizogibno vodila k 2 7. marcu, 11	Ur.KT.
SK3I NA KOROŠKIM: C.urednik! Ölanek v KI.259. "Ne pačimo zgodovine!"
.	. ne je precej podžgal.Moje priznanje piscu,ki je 1=
mel pogum javno napisati ta zgodovinska dejstva. Pisec oktolerskega uvodnika v "Slov.državi" je res drzno pačil zgodovino.Prebral sem P.Erjavčeve "Slovence na mirovni konferenci 1919-20" in več drugih reči,ki so se nanašale na dogodke ha Koroškem po prvi svetovni voj=-ni,in vse potrjuje dejstva,ki jih“ je napisal "Eden izmed 15.279-tih" v Pašem listu. Vprašujem se, zakaj "Slov.država" ne poda ocene orne = njene Erjavčeve razprave,za katero sem se informiral pri Založbi Slo venske Pravde, da ji je bila poslana v oceno. Naj povedo svoje mnenje tudi pisec omenjenega uvodnika v Slov.državi, dekan č.g.M.Škerbec, g,Mirko Travnikar (katerega poznavanje koroških zadev visoko cenim) in vsi tisti Slovenci na Koroškem,ki so mhenja,da je treba to reč že enkrat razčistiti. Zanima me'njihovo mnenje o navedbah na str,14-15
v	omenjeni razpravi pok.P.Erjavca.	DUŠAN HORVAT
VERA, CERKEV IN NAROD: G-.urednik! G.Kisovec je v zmoti,ko trdi, da ni
prišlo pri nas do "nacionalizacije Cerkve" za= radi"pomanjkanja narodnega ponosa" naše duhovščine. Do tega ni pri = šlo, ker konkordat, ki je dajal“ zadevne koncesije, ni bil ratifici = ran od Narodne skupščine,ampak je bil ubit na beograjskih ulicah.
Pretirano je trditi, da "našim duhovnikom“ ni bil pri srcu narod ni jezik" sv.Cirila in Metoda. Živi-slovenski jezik .jim ja bil tako pri srcu, da so v tridesetih letih.našega stoletja“dosegli,da so sme li povsod v bogoslužju uporabljati živi slovenski jezik - z izjemo pri sv.maši,ki jo je duhovnik opravljal latinsko,verniki pa sö jo mo gli glasno spremljati v slovenščini;. To je bila koncesija,ki je niso prejeli daleč mogočnejši in vplivnejši narodi Od Sv.Stolice!
Kar pa se tiče odgovor č,g.Rekarja,mi ni jasno, zakaj n.pr, ce= lovški škof,ki .ima moč in oblas t,, ne“ prepreči protislovenskih nasto= pov takega "višjega cerkvenega“,dostojanstvenika",kot je gen.vikar dr K a d ras. Ker škof, ki predstavlja Cerkev v Korotanu, pri tern ne napra
vi	reda, Pada pač slaba luč na Cerkev. Kolikor vem, vedo zdaj v Vati
kanu prav dobro“- iz duhovniške in laične strani,- kaj je na stvari. Bomo videli, kaj bodo ukrenili,	,	S.JAMNIK
VOJNA ZA MAČEPONIJO? - G.urednik! Razpravljanje o Macedonlji je zali
--- 	~	“ mi v o In č 1 an ek g. P e e va k or i s t en, s a j je v emi=
graciji še mnogo takih,ki mislijo o Jugoslaviji kot državi SHS. Zato se mi zdi škoda, da g.Peev ob koncu zaide.v oblake in mu zmanjka tal“ pod nogami. Piše, da je proti Jugoslaviji, češ da ta ne bo ,pričela“vj ne z Grčijo in Bolgarijo za' osvoboditev In združitev cele Macedonije.
Le kdo bi pričel vojno v tej'atomski ;dobi? Ali pa.g.Peev misli, da bo do-Grki in Bolgari Iz same 1 judo Mlos ti odstopili Skopi ju (pardon, Skopju) vse zaželeno ozemlje,če se le odpove .Beogradu? Bolje drži kakor lovi ga, ali: bolje vrabec v roki kot golob na strehi! Saj bi tudi Slovenci radi svobodno Koroško in Primorsko, pa le nihče ne govo
"r-I o vojni. In končno bi se dotaknil pravopisa v "Svobodni Makedoni= ji" g.Peeva. 'Uporablja na primer bolgarske znake za J,JA,JU,ki jih v Ljudski republiki Macedonlji ne poznajo. Slovenske prkarske pravde so dobrih 100 let za nami, pa bi svetoval g.Peevu, da bi Macedoncem po= magala. enotnost v pisavi, ko prepričujejo druge,da so res narod.
.____________ ■ .	■	’ ._L________ .	_______________S'. TOMAŽIČ '
KLIC TRIGLAVA.izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda". Njeno mnenje predstavijajo-le tisti prispevki,ki so podpisani od Iz= vršnega odbora. Letna naročnina: L 1-4-0; SA 1-10-0; “^ 3.50; NP 12.-BM 13.-, Sch 40; Lt 2000. Letalska dostava'preko morja:dvojna cena . Poverjeniki: Mrs.P.Miladinovič za Avstralijo: 12 Oxford Rd,Ingleburn N.S.W.j Mr.V.Kremžar za Sev.Ameriko: 11010 - 109A Avenue, Edmonton,Al ta, Canada.
Naš naslov: BM/TRIGLAV, LONDON ¥.0.1
Štev. 263.	..........................................................- KLIC. .TRIGLAVA
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Stran 13.
OD MESECA DO MESECA
Ves "socialistični kamp" se raduje^ker je Sovjetska zveza prva, ki je poslala pr vega človeka v vesolje. A v Jugoslaviji 'žalujejo - žalujejo, da niso v "kampu",da ne morejo "deliti" 'sovjetskega uspeha.
Tito in Jovanka se'nahajata sedaj na poti domov po končani afriški'turi.Kjer= koli je Tito govoril, je govoril o enem in istem - in ko se vrne v Beograd, bo 'že enkrat ponovil stare fraze.
Dobrivoje Vidič, dosedanji jugoslov. predstavnik v Združenih Narodih,je govo= ril na 2.plenumu zveznšga odbora sociali= stične*zveze, ki je razpravljal o novih gospodarskih ukrepih v zvezi ž denarno re formo in novim sistemom delitve dohodka v podjetjih. Vidic je kritiziral one na Za= hodu, ki menijo, da se Jugoslavija vrača na pot kapitalizma in da ni prav, da se dajejo milijoni dolarjev onim, ki v Zdru= Ženih Narodih glasujejo skupaj s Sovjeti. Vidič je to.obsodil kot vmešavanje v no= tranje zadeve neodvisne dežele in dodal, da ne bi bilo potrebno izvesti revolucije, pobiti 1.7 milijona Jugoslovanov, razlasti ti izkoriščevalce, likvidirati celotni predvojni kapitalistični sistem v Jugosla viji in p0raziti razne Četnike, ustaše, nediČevce, kvislinge in begunske vlade, ako naj bi v Jugoslaviji ostalo vse pri starem. Zahodni komentatorji (omenil je nekaj Časopisov, toda izpregledal je po= dobno kritiko prijatelja Lavrenčiča v DAI LY TELEGRAPHU) "sploh ne razumejo, da je slo za uvedbo socialističnega sistema, družbenega samoupravljanja". Toda,je‘de= jal Vidič,.zahodni, komentatorji vsaj ne kritizirajo teh stvari z marksističnega, vidika, ker pač niso komunisti, medtem ko oni, od katerih bi pričakovali pravilnej= Še ocene - onih na Vzhodu - trdijo,da smo sedaj v krempljih'imperialističnih monopo lov. Edino poljski Časopisi so.objavili nekaj bolj objektivnih informacij.
Skratka; Po Vidičevem mnenju niti oni na Zahodu niti oni na Vzhodu ne vedo, kaj prav za prav počenjajo titovci v'Jugosla= viji.
Titovci niso bili nikdar posebno briht ni, toda sojenje skupini beograjČanov na Čelu z ing.Vlastimirjem Popovičem, bivšim višjim tehničnim svetovalcem na strojni ■ fakulteti, za vohunstvo in Črno borzo, je izpadlo v očeh javnosti tako mizerno, da se bodo verjetno titovci drugič dvakrat premislili, predno se(bodo ponovno posto= pili take neumnosti. Slo je za "gospodar^
planu, ki so ga obtoženi baje dostavili ne kemu zmešanemu emigrantu Sili ju v Mline heng. Dve stvari sta pri tem jasni; 1) da se je ing.Popovič nekomu moral sila zameriti, ko je še bil svetovalec na fakulteti, pa se mu je "osvetli" in 2) da o državnem planu - originalnem, popravljenem, izpolnjenem in neizpolnjenem - Čivka že vsak vrabec in da ni potrebno nekega Silijä v MUnchenu,ki bi ga svetu Šele "razkril". K temu bi mor da dodal Še to, da je s tem procesom neki titovski butalec hotel še enkrat pokazati, kdo je "ablast" v Jugoslaviji.
Izgleda, da so"titovci zadnje Čase iz= postavljeni fizičnemu obračunavanju s stra ni svojih prijateljev na Vzhodu. Najnovej Ša žrtev je bil Živojin Bulat, svetnik v jugosl. veleposlanstvu v Pragi, katerega so omamili v stanovanju nekega češkega pi= sca.Mož je bil nezavesten celih sedem ur in nihče nima pojma, kaj se je med tem do= gajalo. Jugosl.vlada je seveda vložila ura den protest, toda cela zadeva ne bö najbr= že nikdar docela razjasnjena.
V Ohridu so poslali v ječo tri albanske vohune, ki so pošiljali svoja poročila taj niku albanskega poslanstva v Beogradu.Jug. vlada je tajnika kajpak izgnala, nakar so Albanci izgnali tajnika jugosl.poslanstva
v	Tirani. V poročilih teh vohunov je bil baje ‘tudi podatek, da se nahajajo v jugosl vojski ameriški inštruktorji in da jugosl. enote razpolagajo z raketami,- Jug.vlada je tudi izdala posebno Belo knjigo o so= vraznih akcijah Albanije napram Jugoslavi ji in jo dostavila Združenim Narodom.
Poročilo zveznega izvršnega. sveta(t.j. zvezne vlade) za 196o'pravi med drugim,da je tudi "Katoliška cerkev napravila pozi= tiven korak v smeri prilagoditve svojih aktivnosti novim socialnim pogojem in v skladu s pravnim položajem cerkve v naši deželi." Omenja spomenico Škofovske kon= ference in vladin predlog, da pride do razgovorov. Toda "škofi za to niso dobi= li dovoljenja iz Vatikana." Vseeno, pra=
vi	poročilo, bo vlada nadaljevala s seda njo politiko in proučila vsako iniciativo s strani katoliške cerkve v skladu z ustav nim zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji.
Lidija Šentjurc, Kardeljeva desna roka in zvezna tajnica za socialno politiko in komunalne zadeve, ki nas običajno mori v skupščini z dolgimi klobasarijami,je obi= skala ZDA in-"proučila" urbanistično poli
sko' Špijonažo", t.j. za podatke o državnem tiko, izgradnjo stanovanjskih Četrti in
gospodarsko politiko v srezih, Kon6no se je tudi Lidiji izpolnila prikrita zelja vseh "proletarcev’1 - da vidijo kapitali= stidno nazadnjaško Ameriko.
Cvijetin Mij at o vic in Anka Berus., üla= na CK ZKJj sta prisčustvovala kongresu francoske sociali jsticne stranke v imenu jagosl. socialistične zveze.
GOSPODARSTVO: Ameriški fond za gospodarski razvoj je odobril Jugoslaviji še tri poso jila: Ih milijonov dolarjev za izgradnjo druge stropnje kosovske termocentrale, 8 in pol milijona za razširitev Železarne v Sisku in' nekaj cez 3 milijonov dolarjev za nakup diesel lokomotiv.
Zvezna zbornica za industrijo je ustano vila pbseben odbor za gospodarsko in teh= niŠno sodelovanje z Veliko Britanijo,
Sir John Cockroft, Član britanske upra. ve ža jedrsko energijo
s katerima Jugoslavija zamenjuje elektriko sta Italija in Avstrija. V načrtu je tudi izgradnja vodnih elektrarn v Djerdapu* kas tere bi uporabljala tako Jugoslavija kot Rumunija.
Sovjetska zveza in Jugoslavija sta pod* pisali trgovske sporazume za letošnje leto in za dobo do 1965.leta. Podrobnosti mi ni so poznane.
Japonska in ZDA bosta letos prvič raz= stavljali na mednarodnem tekstilnem vele= sejmu v Leskovcu.
220 jugosl.podjetij je razstavljalo na spomladanskem velesejmu v Lipsku (Leipzig) v Vzhodni Nemčiji. Prodali so izdelke v vrednosti treh milijonov dolarjev.
Tovarna automobilov v Priboju je proda la združeni arabski republiki 36 autobusov. Mariborska tovarna TAM pa je prodala TurČi } je obiskal jugosl. ji 80 autobusov in tovornih automobilov v
vrednosti 650.000 dolarjev.
RAZNO: Preiskava je ugotovila, da je do
ustanove, ki se bavijo z jedrsko energijo in razgovarjal o nadaljnem sodelovanju z njimi.
Raziskave so pokazale, da ima Jugosla= sreče v zagorskem rudniku prišlo zato, ker vija kakih hOO ležišč urana v Srbiji in Ma niso pred običajnim razstreljevanjem izme= kedoniji.	pili nivo nabraneg-a plina. Zaradi te neprc
Razgovori o sodelovanju pri uporabi je vidnosti je izgubilo.življenje 13 rudarjev, drske energije so se vršili tudi z egiptov skimi in poljskimi strokovnjaki.
V jugosl.trgovinah se pojavlja vse veČ tujih izdelkov, kar je posledica denarne in zunanje-trgovinske reforme. Med njimi bodo v kratkem tudi angleški, zahodno-nem Ški, japonski in drugi štofi, za katere vlada veliko zanimanje. Trgovine so tudi dobro založene z doma izdelanimi elektriČ nimi aparati, kuhalniki, pečmi, vakuum Či stilci, pralnimi stroji, hladilniki, radio •in TV aparati, itd.- Toda: sarajevska tovarna dvokoles MSTA, n.pr., je "znižala" cehe svojim proizvodom, tako da stane sedaj dvokolo od 28.h50 do 29.950 dinarjev, kar je mesečna plača visokokvalificirane= ga delavca.
Plenum glav.odbora, sindikata poljedelj skih, prehrambenih in tobačnih delavcev je ugotovil, da so bile lani povprečne plače poljedeljskih delavcev za 30$ nižje od povprečnih plač industrijskih delavcev . in da je življenski in zdravstveni nivo poljedeljskih delavcev tako nizek, da je • lani polovica delavcev bila povprečno po 18 dni na bolniškem -dopustu, medtem ko se je Število nezgod pri poslu povečalo za ho.6$ v primeru z 1.1957.
Zamenjavo električne struje so sedaj
IhO ljudi, večinoma otrok, je obležalo v bolnici v Kosovski Mitroviči, ker so je= dli slabo pripravljen sladoled.
Delegacija angleškega mesta Oldham bli zu Manchestera je bila ne petdnevnem obi= sku v Kranju in razgovarjala o bodočem so delovanju med obema "industrijskima mesto ma",
Tri večje skupine jugosl. izseljencev iz ZDA bo letos poleti obiskalo Jugoslavi jo in se seznanilo z "gospodarskim razvo= jem, zgodovinskimi spomeniki in naravnimi krasotami naše dežele".
Želez, niške karte za tuje turiste bodo letos znantno cenejše zaradi novega teČa= ja (600 din za 1 dolar). Karta od Italijan sko-jug.meje do jug.-grške meje bo stala $6.20 (preje $10). Cene sobam v hotelih bodo ostale iste kot lani, a hrana v re= stavracijah bo za 25$ nižja. Posebne turi stične ladje bodo vozile na progi Benetke - Opatija.
Portugalska vlada je odbila vstopne vi ze članom jugosl. mladinske nogometne re= prezentance,-ki se je hotela udeležiti tek movanja evropske mladinske nogometne zveze. V znak "solidarnosti" so tudi vzhodno-nem=
uvedli tudi z Madžarsko. Drugi dve deželi, ški nogometaši odpovedali sodelovanje.
I. STANIČ