nevroni
v irntrni, f soboto i. avgusta WZ5.
ceno um ra>
SLOVEN
wM*\m vsak dan popoldne, livzemši nadeli« ln praznike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. «—• Insera nI davek posebej. — „Slovenski Herod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravnletvo: Knaflova ulica stav. 5, pritličje. — Telefon fttev. 304. Uredništvo: Knaflova nllea it. 5, I. nadstrople. — Telefon šle v. 34.
Poštnina platana v gotovini.
Pred veliko rudarsko stavko na Angleškem
Na Angleškem je prišlo ta teden do velikega nasprotja med rudarskim delavstvom in lastniki angleških premogovnikov in rudokopov. Gospodarska kriza, k! se pojavlja te mesece na Angleškem v obliki kritičnega nazadovanja konzuma, razprodaje in cen, je zajela tudi rudarsko produkcijo in spravila lastnike angleških premogovnikov in rudnikov v težak položaj. V takem položaju ni preostalo drugega, kakor da so lastniki teh velikih angleških gospodarskih koncernov izjavili, da ne morejo pod sedanjimi okoliščinami in s sedanjimi produkcijskimi izdatki, predvsem s sedanjimi mezdami obratovati in da bodo prisiljeni omejiti delo in odpuščati delavstvo.
Delavske strokovne organizacije, slovite trade unions so takoj reagirale na pretečo nevarnost in izjavile, da stopijo takoj v stavko, čim izvedejo lastniki premogovnikov te svoje sklepe.
Generalna stavka angleškega rudarskega delavstva bi imela za angleško gospodarstvo dalekosežne in usodne posledice. Vsled tega se je angleška vlada podvizala, da mirnim potom likvidira pretečo gospodarsko nevarnost in da odvrne obenem s tem socijalno krizo od Angleške. Sam lord Baldwin, ministrski predsednik je prevzel inicijativo in vodi osebno vso posredovalno akcijo.
Premogovni finančniki so obrazložili svoje stališče, ki je popolnoma utemeljeno radi splošne gospodarske krize, katero preživlja Angleška, in zahtevajo za obrate dalekosežne finančne podpore iz državne blaeajne. Z drugimi besedami predlagajo večje državno posojilo, ki naj omogoči največji in naj-razsirnejši angleški industriji, da preboli sedamo faktično krizo, ki je kriza produkcije, konzuma in visokih produkcijskih stroškov in mezd.
Angleška vlada je prvotno odklonila misel take državne subvencije. Zdi se pa, da bo prisiljena sprejeti zahtevo angleških kapitalistov, ker se med tem za celim sporom pojavljajo dalekosežni politični momenti.
Angleško rudarsko delavstvo se zaveda, da je angleška premogovna industrija v krizi. To krizo popolnoma priznava. Davesov načrt je zadel Angleško, ki je doslej dobavljala premog Francoski. Na mesto Angleške je stopila Nemčija, ki mora po tem načrtu zalagati Francosko s premogom, da reši re-paracijsko vprašanje. Od tod kriza produkcije in konzuma, odnosno razprodaje angleškega premoga. Tega ozadja se kakor rečeno zaveda angleško delavstvo in strokovni vodja tega delavstva, bivši minister Macdonaldove vlade, mi-ster Cook je to te dni v Parizu odkrito priznal.
Radi tega več ali mani upravičenega stališča angleških premogovnih lastnikov se hoče angleško delavstvo zavarovati s skrajnimi sredstvi, da uveljavi svoje stališče, odnosno da obdrži sedanji, kakor pravi minimalni življenjski standard. Velike angleške transportne, žeelzničarske in druge organizaciie so priDravljene pristopiti takoj k stavki angleškega rudarskega delavstva. Taka stavka bi pomenila nepopravljivo škodo na celokupnem angleškem gospodarstvu in bi stala angleško narodno premoženje m ili ta rde.
Tu tiči razlog, zakaj podviza angleška vlada, da reši sedanji spor in zakaj bo celo pristala na državno subvencijo premogovni industriji. Ministrski predsednik Baldwin je pripravljen dovoliti tako subvencijo, ki bi bila za prvi čas brezobrestna in ki bi veljala dotlej, dokler angleška premogovna industrija ne prebrodi sedanje krize. Zdi se, da se bo spor, ki preti vreči Angleško v še težji gospodarski in socijalni položaj, na tej podlagi likvidiral.
Po drugi strani ne smemo prezreti tudi političnega momenta tega spora. Angleške trade unions podpira v sedanjem konfliktu z vsemi razpoložljivimi sredstvi velika angleška delavska stranka. Labour party. Stranka ne more preboleti padca, ki jo je strmoglavil lani raz vlade. Vse kaže, da je tej veliki Stranki sedanji spor in kriza med angleškim delavstvom in angleško premogovno indu-. strijo dobrodošla, da meri svoje sile s konservativno vlado ministrskega predsednika Baldwina.
Ako izbruhne generalna stavka, se boj takoj prenese na politično polje ter zavzame izrazito politično tendenco. Potem bi šlo za to, da se strmoglavi vlada, ki ne more obvladati položaja ter rešiti gospodarskega konflikta najdale- •
Cisbovni znlion v zakonodajnem odboru
Radikali nenaklonjeni radićevc
večje reak
— Beograd, 31. julija (Izv. ob 12.30) Plenum zakonodajnega odbora je danes od S.45 dopoldne do točno opoldne razpravljal o tiskovnem zakonu. V plenumu so radikali proti svojim radičevskim za vernikom napravili zopet nov manever. Niso jih pustili da kot vladina stranka dobe zastopstvo v predsedstvu odbora namesto odstopivših samostojnih demokratov.
Na dnevnem redu je bla danes volitev pod predsednika in tajnika. Radikalni poslanec dr. Voja Janjić, ki ga je doslej radi njegove odsotnosti v Rimu pri pogajanjih z Vatikanom zastopal njegov namestnik je predlagal, naj se zakonodajni odbor izvoli mesto odstopivšega sam. dem. posl. Juraja Demetrovića za podpredsednika radikala Milorada V u j i č i ć a in za tajnika mesto posl. Gligorija B o ž o v i ć a dr. Ivana Lončareviča tudi radikala. Posl. Moskovljević (zemljoradJ je protestiral proti temu, da sodeluje posl. dr. Janjić mesto katerega je bil v odbor pozvan njegov zastopnik. Vladina večina ni tega procesa uvaževata ter je izvolila z večino glasov gori omenjenega kandidata.
Zakonodajni odbor je prešel nato v podrobno razpravo o VIIT. poglavju tiskovnega zakona. To poglavje določa kazni za razne tiskovne prestopke. Razvila se je ze-
em, ki jih opozicija nazivlje naj-cijonarce.
lo živahna debata, v katero so pesegli Fran S m o d e j (kler.), dr. K u m a n u d i (dem.), posl. Juraj Demetrović (sami. dem.) In dr. Ž a n i ć (HZ.) Opozicijonalni govorniki so radičevcem očitali njih nedoslednost, a na očitke niso reagirali. Posl. dr. Kuma-nudi je stvarno utemeljeval zahteve opozicije po zmanjšanju denarnih in zapornih kazni. Posl. Juraj Demetrović je pledira! za demokratizacijo tiskovnega zakona in za garancije tiskovne svobode. Radicev-ce, ki so v skupščini nastopali kot največji poborniki demokracije, smatra za največje reakcijonarce.
Pri glasovnju je bilo nato sprejeto VIII. poglavje z večino glasov. Poslanci dr. Ku-manudi, dr. Zanič, minister dr. S r skić in posl. Velja Po p o vi ć imajo nalogo, da definitivno prestiliztrajo to poglavje za plenum narodne skupščine.
Seja zakonodajnega odbora je opoldne končana.
Splošno je v parlamentu vtis, da so radikali v agrarni reformi podtaknili kamen, na katerem se lahko spodtaknejo in treščijo v propad. Splošno smatrajo k dvanajstin-kam pride jane dopolnitve glede agrarne reforme za strupeno pilulo, ki jo imajo požreti radičevci.
Bencinska afera v sHlni
— Beograd, 31. julija. (Izv. cb 12.30.) Za 10. uro dopoldne določena skupščinska seja je bila otvorjena šele opoldne. Na dnevnem redu je interpelacija posl. Drago-tina Rankovića (dav. dem.) na finančnega ministra in ministra za socijalno politiko glede milijonskega izplačila za bencin Petru Rajkoviču. Za današnjo sejo vlada minimalno zanimanje čeprav izziva ta afera splošno pozornost javnosti. Razpoloženje narodne skupščine je pot vtisom neznosne vročine.
Posl. Miloš Maskovljević (zem-ljorad.) je protestiral proti temu, da predsednik otvarja skupščinsko sejo Šele opoldne, čeprav jo je dolocii za 10. uro dopoldne. Predlaga, da mu zbornica izreče kazen odnosno ukor. Vladina večina je ta predlog odklonila. Zbornica je prešla takoj k interpelaciji posl. Rankovića.
Zadeva Petra Rajkovića je stara in je znana pod imenom bencinska afera. Na podlagi sklepa ministrskega sveta iz leta 1921. je bilo definitivno urejeno vprašanje izplačila za nabavo bencina, motorina in strojnega olja Petru Rajkoviču. Ministrstvo prehrane in obnove zemlje ie pri Rajkoviču naročilo dobavo gori omenjenih predmetov. Na ime celokupne kupnine je imel dobiti Peter Rajkovič 15 milijonov ali 71/* milijona francoskih frankov. Rajkovič je napravil z Jadransko banko gotov aranžma in z odobrenjem finančnega ministra je bil izdan
v poravnavo Rajkovičeve terjatve Jadranski banki bon v znesku 3 milijonov francoskih frankov. Pri aranžmanu je sodeloval tudi minister za socialno politiko. Jadranska banka se je zadovoljila z bonom. Pozneje je nastal med banko in Rajkovićem konflikt in finančno ministrstvo se je skušalo stvari znebiti na ta način, da je za bon deponiralo pri sodišču svoto. Glede tega depozita je prišlo končno med Rajkovićem in banko do poravnave. Depozit je bil dvignjen in banka je izjavila, da nima ničesar terjati niti od Rajkovića niti od države. Afera pa se je še nadalje razvijala in Rajkovič je zahteval od države izplačilo 8 milijonov dinarjev, čeprav je po svojem zastopniku tudi izjavil slično kakor Jadranska banka. Odbor pravnikov v vladi je izjavil, da se ne spušča v nikaka pogajanja z Rajkovićem, pozneje pa je minister za socijalno politiko nenadoma odredil, da se izplača Rajkoviču Še 4,739.764 Din. Afera je postala zelo zamotana in marsikateri beogradski advokat se je trudil stvar mirno aplanirati. Končno je prišla afera pred narodno skupščino.
Minister za socijalno politiko Milan S i-m o n o v i ć je na dolgo in široko pojasnjeval afero tako z razvojnega kakor tudi s pravnega stališča. O tej stvari je pričakovati, da se popoldne razvije burna debata.
Splošno rudarsko stavba se bliži
Izbruh stavke na Angleškem? — Svetovno radarsko gibanje«
— London, 30. julija (Reuter). Premier Baldwin je nocoj nadaljeval posvetovanja z zastopniki rudarskih delavcev in z zastopniki lastnikov rudnikov. Predlagal je, da podjetniki umaknejo odpoved, da se dovolj začasna podpora od strani vlade in da se imenuje kraljevska komisija z dalekosež. nTmj pooblastili, kakor jih ima sedaj preiskovalna komisija.
— London, 30. julija (Reuter). V Ara-monfordu so stavkajoči rudarji vdrli v rove, porezali telefonske napeljave in prisilili dela voljne rudarje, da zapuste rove. Policija je Intervenirala.
— Dunaj, 31. julija (Izv.) Nekatera poročila iz Londona javljajo izbruh rudarske stavke. Druga jih demantirajo, toda javljajo le o sporadičnih pojavih delne stavke.
— Berln, 31. julija (Izv.) Rudarske organizacije intenzivno razpravljajo mezdno gibanje angleških rudarjev. Ugotavljajo splošno rudarsko krizo. V ruhrskem ozemlju je bilo zadnji mesec 30.000 rudarjev odpuščenih. Minister dela je izjavil na neki anketi, da ne gre tu za začasni zastoj dela
kosežnejših posledic za angleški industrijski kapital, kakor za angleško socijalno življenje.
Vsled tega političnega ozadja je pa skoro gotovo, da bo BaIdwinova vlada poizkusila vse, da reši spor in da prihrani angleški javnosti, kakor angleškemu gospodarstvu pogubnosti navedene stavke.
— Posredovanje angleške vlade.
— Kriza na svetovnem trgu. —
v rudnikih, marveč gre za splošno krizo na svetovnem trgu. Nemški premogovni podjetniki se pritožujejo proti visokim davčnim obremenitvam, proti visokim cenam materijala in visokim obremenitvam za socijalno skrb. Zahtevajo podaljšanje delavnika. V saarskem ozemlju stavka 99 odstotkov rudarjev.
— Praga, 31. julija. Po poročilu iz Pariza se udeležujejo kongresa rudarske in-ternacijonale tudi trije češkoslovaški rudarski delegati Jarolim, Draxel in B r o ž i k. Delegati so se izjavili za solidarne z angleškimi rudarji ter so priporočali, da naj se organizira mednarodna akcija v korist rudarskega delavstva na Angleškem,
Spor med radičevci in radikali
— Beograd, 31. julija (Izv.) Medeni tedni} viade RR se bližajo koncu. Radičevci so porabili ves aparat, da so javnosti sku-šaili dokazati, kako ideamopolrtičen je radi-čevsko-radikami sporazum in kako uspešno bo delovala vlada RR. Prvotne vesti, da se pojavljajo znaki napetosti med obema skupinama, so bile v javnosti sprejete precej skeptično. Zadnje dneve Pa se čimbolj zgoščujejo odnosno potrjujejo vesti o konfliktu med obema R. Današnja »Politika«, katafi ni mogoče odrekati dobrih zvez z radičevci, pravi med drugim, da Je med radikali in rađcevcf prišlo do velikega spo. ra v vprašanju imenovanja velikih županov. Radičevci zahtevajo, da se premesti veliki
župan v Mostar ju g. Krasojevic" Zahtevajo dalje, da se premesti tudi veliki župan v Vukovarju g. Todorovic. Proti tej zahtevi pa so nastopili radikali. Za Kra-sojevića se odločno poteguje dr. Laza Marković. za Todorovića pa se zavzemata dr. Voja Janjić in dr. Kojič. Po
informacijah Vašega dopisnika je stvar povsem enostavna. V mostarskem okraju je prišel dr. Laza MaTkovič do mandata s podporo velikega Župana. G. Todorovic pa je podpiral dr. Janjlća in dr. Kojića v vuko-varskem volilnem okrožju.
Protiliomunističnn akcija u Franciji
Uspehi preiskave pri komunističnem listu« — Komunisti so pripravljali za dan obletnice svetovne vojne velike demonstracije, ki naj bi ustvarile revolucijonarno situacijo.
Pariz, 30. julija a. Preiskava, ki jo je izvršila policija v prostorih komunističnega lista »Humanite«, je prvi ukrep akcije, ki Jo namerava izvesti pariška policija v svrho zatretja komunistfčnesa gibanja.
V prostorih lista :e povelja zaplenila zelo važne dokumente, ki se nanašajo na orgvni-zacijo komunističnih prireditev 2. avgusta. Zaplenila je manifest, ki je bil namenjen za razdelitev med čete pariške garnizije in med mornarje v Toniounu in Brestu. Dne 2. avgusta je namreč 11. obletn-ica umora Jaure-sa in obenem pričetka svetovne vojne. Zato poživlja manifest vse delavce, naj se združijo ob tej priliki k velikim manifestacijam proti vojni v Maroku. Manifest poživlja vojake in mornarje, naj odložijo orožje in naj se pobratijo s svojimi rriskimi brati.
Drugi dokument, ki ga je zaplenila policija ja, govori jasno o pripravah za revolucijo. Za 3. avgust poziva namreč delavce, naj
protestirajo proti dogodkom, ki bi se dogo* dili dne 2. avgusta pri revolucijonarnih manifestacija h.
— Pariz, 31. julija. Policija je našla pri zadnjih hišnih preiskavah v stanovanjih, komunističnih voditeljev važne dokumente, tako manifest, v katerem pozivajo komu. nistl vojaštvo pariške garnizije in moStvc vojne mornarice v Toulunu 'n Brestu, da dne 2. avgusta proslavijo Jauresa in da naj ob tej priliki prirede velike manifestacije proti vojni v Maroku. Centralni komunisti?, in odbor zahteva od delavcev In vojakov, da izvedejo po vsi Franciji antimilitarisrtlčn«! manifestacije. Manfest končuje z besedami: »Vojaki ln mornarji! Vrzite orožje proč! Pobratite se z Rifovci!« Neki drugI doku. ment govori in daje navodila o začetki, velike revolucionarne akcije dne 3. avgu. sta.
IMENOVANJE DRŽAVNIH PODTAJNKOV
— Beograd, 31. julija (Izv.) V kratkem pričakuiejo ukaza o imenovanju državnih podtajnikov. Imenovanja pa so še vedno predrmet spora med vladinovci. Največ verjetnosti je. da bo imenovan za pomočnika ministra za narodno zdravje dr. Dušan I v e t i ć, za pomočnika ministra za agrarno reformo Milan T u c k o v i č, direktor agrarne direkcije v Zagrebu in za pomočnika ministra za šume m rudnike dr. Ko-so vi 6, odvetnik v Zagrebu. Proti Imenovanju zadnjega je velik odpor, ker še niso pozabljeni v Beogradu njegovi strupeni članki proti Srbom in Beogradu. Vprašanje Imenovanja kakega Slovenca za državnega podtajnika ie stavljeno z dnevnega reda. Noben slovenski kandidat ne prihaja v po-štev.
NOVO RAZBURJENJE NA REKI
— Reka, 31. julija. Novo razburjenje je povzročila vest iz Rimn, da se transverzalne črte Gorenjega Jnd — na odvzamejo reškemu pristanišču kijr^ n H nemu zagotovilu Rima, da Reha n.1 1 cof ne bo prikrajšana v svoji stari plovbi Relr.a se je trudila za te črte, jih vpeljala in izpopolnila, sedaj pa ji odpadejo in okoristijo se ž njimi Benetke. Vidi se pač vedno očitnejše, da se hoče vzeti Reki vsa pomorska veljava in ima za bodočnost misliti le na nekako industrijsko pomoč s strani Italije katera v gorenjem Jadranu ne potrebuje treh razvitih pristanišč. Trgovska zbornica in trgovsko udruženje bosta znova poslala v Rim glede omenjenih' črt prošnjo, ki pa ne bo uslišana.
TEROR CANKOVE VLADE
— Sofija, 30. julija. Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se vrši že več dni senzacionalna razprava proti članom sofijske vojaške komunistične organizacije. Obtoženih je 16 komunističnih voditeljev, ki so po mnenju Cankove vlade dobivali navodila iz Moskve, kako naj organizirajo in pripravijo socijalno revolucijo v Bolgarski. Državni pravdnik Cincarski zahteva za vseh 16 obtožencev smrtno obsodbo.
ZNIŽANJE CEN KRUHU V AVSTRIJI
— Dunaj, 28. jul. Letošnja žetev v Avstriji kaže dobro. Rži in pšenice bo v razmerju z lanskim letom več za 25% do 30%. Cene žita in moke imajo padajočo tendenco in javnost zahteva znižanje cene kruhu. Krušne tvornice so hotele zvišati težo kruha in nočejo nič slišati o znižanju cen pri dosedanji teži kruha.
PUSTOLOVŠČINE LAŽI-NOVI-N AR JA NA MADŽARSKEM
— Budimpešta, 31. julija. (Izv.) V politični javnosti vzbuja pozornost nenadna aretacija novinarja in dopisnika inozemskih listov Pavla Pallosa. Ta je znal na rafiniran in drzen način dobiti zveze z vsemi najvplivnejšimi faktorji vlade in celo z državnim upraviteljem Horthvjem. Ko je Pallos izvedel, da potuje ministrski predsednik Nikola Pašić s posebnim parnikom po Donavi proti Bratislavi, je telefoniral pristaniščne-mu kapetanatu izrecno povelje ministerijal-nega svetnika Michalya. ki je šef pisarne
državnega upravitelja. Povelje je odrejalo pristaniškemu kapetanatu, da mora pluti nasproti parniku »Car Nikolaj II.« In da povpraša, če parnik pristane v Budimpešti O želji pristaniškega kapetanata so obve. stili ministrskega predsednika Nikolo Pa^ šiča. G. Pašić je kratko sporočil: »Ne že-Mm!« Pristaniški kapetanai se je čutil bla-miranega. Zelo vznemirjen je postal Pallos, ker je računal, da pride na ta način do intenvieva z jugoslovenskim premier-jem. Pallos je nato zahteval, da mu da vlada na razpolago hidroplan. Ž njim je plul do Bratislave. Zaman, intenvieva ni bilo. Sedaj so postali Madžari pozorni na Pallosa. Aretirali so ga. Zdravniki psihijatri pa so ga spoznali za megalomana, na kat so ga internirali v umobolnici
Maksim Gorki odpotoval v Rusijo
Napoli, 30. julija, a. Maksim Gorki, ki jc celo leto prebival na otoku Capri, je vče« raj odpotoval v Rusijo. Maksim Gorki je skoro popolnoma ozdravel.
Borzna poročila.
Lmbljanska borza.
D^ske 20, 25, 30 mm mrmte frc. m., blago 500, hrastove vozovne deščice 43 mm— 2.65 m fco. meja, denar 1350, bukova drva I m d. frc. n. p., količina 5 vag., denaT 18.50 blago 18 50, zaključki 18.50, oglje b, vila-no frc. meja, blago 80.
ŽITNI TRG. Pšenica bačka par Lj., blago 320; pse« niča slav. par. Lj. blago 295: pšenica domača frc. Lj., denar 290; fižol cipro frc. Lj. b/n, blago 220; laneno seme fco. Lj., denar 450, blago 500; koruza slavonska frc. slav post., denar 220, blago 230. Inozemske borze.
2Vs% drž. renta za vojno Škodo, blasi 300 ; 7% invest. pos. iz 1. 1921, blago 78; Celjska posojilnica d. d., ilenar 200, blagd 205; Ljubljanska kreditna banka, denar 225, blago 238; Merkantilna banka, denar 10-, blago 101, zaključki 101; Prva hrvatska štedionica, denar 805, blago 810; Slavenska banka, denar 60; Kreditni zavod denar 175 blago 185; Strojne tovarne ln livarne, denar 100; Trboveljska premogokopna družba, denar 330, blago 340; Združene papirnice, denar 100, blago 110; Nihag, blago 40; 4%% kom. zad. dež. bke, denar 20; 4%% zast. 1. kr. dež. bke, denar 21.
Zagrebška borza.
Dne 31. julija. Sprejeto ob 13.
Devize; Curih 10.69—10.77, Praga 163.63—165.63, Pariz 261—266, Newyork
54.97—o5.57. London 266.04—268.04, Trst
199.30—201.70, Berlin 12.95—13.05, Dunaj 767—777.
Valute: lira 198.80—201.20, dolar 53.875—54.475.
Inozemske borze.
— Curih, 31. julija. Beograd 9.30, Pariz 24.35, London 25.01, Newyork 515, Milan 18.80, Praga 15.275, Dunaj 72.45.
— Trst, 31. julija. Beograd 49.20—49.80 Pariz  129.25—129.75,  London 133—133.50,
Newyork 27.35—27.45, Curih 530—540, Praga 60.25—81.50. Dunaj 382.50—387^0.
-
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 1. avgusta 1925.
Stev. 172.
VELIK GOZDNI POŽAR V NEMČIJI.    Gasilci in občinstvo koplje globoke jarke,
da prepreč i katastrofo.
atairaa
Na protest opozicije finančni minister umaknil dopolnilni predlog o 100 o občinskih doklad ah.
— Beograd, 31. julija. (Izv.) Parlamentarni klubi so včeraj zastavili vse mo-H, da preprečijo uzaJonjenje dopolnilnega predloga finančnega ministra k proračunskim dvanajstmam o maksimiranju občinskih doklad do 100 odstotkov odnosno 150 odstotkov. Finančni minister je računal, da spregledajo poslanci to važno dopolnilo in se mu tako posreči olajšati predvsem bremena velikim kapitalističnim družbam in podjetjem. Na drugi strani pa bi ta določba prinesla ogromno materijalno izgubo občinam, katerim bi usahnili bogati dohodki iz sedanjih občinski doklad.
Ker se je pojavil glede občinskih doklad v skupščina splošen odpor, je vlada na včerajšnji 'seji še enkrat razmotrfvala vsebino dopolnilnega predloga ter je sklenila, "da se iz dvanajstinskega zakona črta gori navedena določba o "lOOodstotnih občinskih dokiadah.
Finančni minister dr. Stojadinovič Jo na podlagi tega sklepa v imenu vlade na •nočni seji skupščine brez posebnega obvestila umaknil odnosno črtal ta dopolnilni predlog.
— Beograd, 30. julija. (Izv.)' Na včerajšnji popoldanski seji je finančni minister predložil narodni skupščini večje število raznih dopolnil in sprememb k dvanajst!-nam za mesece avgust, september, oktober in november 1925. Med najvažnejšimi spremembami in dopolnili so one, ki se nanašajo na plačilo občinskih* 'dcklacL V tem oziru Je zanimivo to:
V člen 8 je vstavljen člen 151, ki se glasi: Določba § 26. zak. člen IX. iz leta 1918 in določba točke 4. § 2. zako. člena XXXIV. iz leta 1916. prenehata veljati od 1. vagusta 1925 dalje.
Na davek, ki ga plačujejo javni racu-nodaji obvezane družbe (Delniške družbe, denarni zavodi, zadruge itd. Op. ured.) se morejo na ozemlju cele kraljevine določevati in plačevati občinske In mestne davčne doklade, počenši od I. avgusta 1925 dalje največ do 100% državnega davka, i srezke. okrožne In oblastne davčne doklade (prirezi) največ do 50%.
V krajih kjer se davek določa podjetjem, obvezanim na javno polaganje računov po rentabllltetl, ne prihajajo za pro-računanje rentabilitete v poštev plačane državne davščine.
Na ozemlju cele kraljevine se smatrajo kot režijski stroški vojne in povojne davčne doklade (60% na Hrvatskem in v Slavoniji in v Vojvodini, 60% v Sloveniji m v Dalmaciji in 30% izredne občinske doklade v vsej kraljevini), davek na poslovni promet. Invalidski davek In davek za vojno priprego. vsi občinski, mestni, srez-fel, okrožni in oblastni prirezi.
Podjetja, obvezana na javno polaganje računov, so dolžna na zahtevo finančnih" oblasti dovoliti vpogled v svoje knjige in račune. Državni organi so dolžni vpogled
ohraniti tajno in ne smejo razširiti vpogleda na ničesar drugega, nego, kar vpliva na pravilno določevanje davka, ki ga plačujejo navedena podjetja.
Finančni minister se pooblašča, da o vsem tem predpiše s pravilnikom nadaljna navodila in na ta način Izvrši izenačenje davčnih bremen, v kolikor to zahtevajo zakoniti predpisi od teh davčnih obvazancev.
V nekaterih' parlamentarnih krogih je ta dopolnilni predlog finančnega ministra izzval ogorčenje in vihar. Opozicija ugovarja določitvi glede 100% občinskih doklad za podjetja, češ da bodo nekatere občine utrpele ogromno izgubo pri svojih rednih' dohodkih iz naslova občinskih doklad. Iz gospodarskih in finančnih krogov dobiva vaš dopisnik tole informacijo:
Osebna pridobnina, ki jo plačujejo javni računodaji obvezana podjetja, je izredno visoka. Prvotno je znašala največ 10%. V vojni in v povojni dobi se je zvišal za 90% edinstveni državni pribitek, za 80% rentabilitetni pribitek, za 30% linearni po-višek, invalidski davek in remontno komorski prispevek, ki dosegata v najvišji meri 60% osnovnega davka in pribitkov. Celoletna obremenitev z državnim davkom dosega približno 50%.
Ta obremenitev se še poviša s tem, da se bilančnemu dobičku prišteje v bilančnem letu plačane davke. Razun tega se pobirajo na osnovni davek avtonomne doklade ki ne redko znašajo 300—500% osnovnega davka. Na ta način se neredko dogaja, da celotni davki z dokladami vred presegajo izkazani bilančni dobiček.
Gospodarski krogi so ponovno opozarjali vlado na nevzdržnost takega položaja ter zahtevali, da se davek zniža. Očigled jasnim in nepobitnim številkam finančna uprava ni mogla odrekati utemeljenosti te zahteve. Ni se dolgo hotela odločiti, da zniža Itak preobčutno obremenitev z znižanjem velikih državnih davkov in pribitkov, ampak odločila se je to storiti na račun avtonomnih oblaste v (občin, okrajev itd.). Že v prvotnem načrtu predloga zakona o neposrednih davkih je hotela maksimirati avtonomne doklade na posebno pri-dobnino s 100%, toda na odločen pritisk zastopnikov avtonomnih korporacij je to opustila v poznejših osnutkih.
S tem načrtom v deloma Izpremenjenl obliki je prišla vlada na dan cb predložitvi zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925. kl na] vsebuje določbo, da se smejo na posebno prldobnino od 1. avgusta 1925 dalje pobl-/*ati samo največ 150% avtonomne doklade.
Gospodarski krosi ne smatralo take rešitve znižanja posebne prldobnlne za zadostne, ker sami uvidevaio, da morajo avtonomne oblasti na en aH drug način priti do pokritja svojih potrebščin. Ako se jih ne bo pritegnilo k prispevanju za avtonomne potrebščine  potom doklad na direktne
■ davke, se bo pa izkušalo dobiti sredstva po-| tom raznih samostojnih davščin, taks Itd. ! Vsekakor ae bo Iskušalo najti naslov v tel ali drugI obliki, da se v polni meri obremeni podjetja, ki bodo plačeval« skrčene 1 o kl ade.
Zato se proti nameri finančne uprave odpor v vseh krogla, ki se zavedajo "■-k reinosti nameravan« odredbe in resno zahtevalo, da se pomaga podjetjem Iz sedanjega nevzdržnega položaja z znižanjem državnih davkov hi pribitkov, ne pa na račun občin, okrajev, cestni* odborov in drugih avtonomnih oblastev, ker nlkdo ne prikriva, da bodo koncem koncev ta račun plačale vendarle podjetja.
r
5 ^^-^m^^m^^^o^
f&?«a čc ne verjamete, da eden par ffi^/ft nogavic z žigom in snamko
(rdečo, modro ali zlato)
,,kl|u£"
traja kakor Štirje pari dr.igih., Zato kupite eden par in prepričajte  se.   Dobivajo   se vi prodajalnah.    93.« rv
Politične vesti
= Pozdrav g. N. Pašiču, predsedniku rrrfowstrskega sveta. Beogradska »Samouprava« prinaša nekake pozdrave g. N. Pašicu v dokaz odjeka sporazuma v narodu. K pičlim in malokrvnim pozdravom rz Velkebabe in Vučitrna se je pridružil tudi ta-le pozdrav iz Ljubljane: V smislu sklepa univerzitetne uprave in v zastopstvu odsotnega rektorja mi je čast izraziti Vam v imenu ljubljanske univerze ob sestavi nove vlade svoje čestitke in udano spo-štovanje s prošnjo, da nam tudi nadalje blagovolite nakloniti svoj visoki vpliv. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraz mojega visokega spoštovanja. Za odsotnega rektorja dekan tehniške fakultete. — Kdor pozna naše domače razmere m dogodke zadnjih let in pa vlogo, ki so jo igrali neki univerzitetni kulturni delavci v celokupni klerika rn okom un is tični akciji SLS in »Slovenca«, ne ho potreboval k brzojavki še posebnega komentarja.
— Naše manjšine na Reki. H pogodbi v Nettuno podpisani je treba počakati na praktična izvajanja. Treba bi bilo vedeti, koliko je naših optantov na Reki in kakšno je arzmerje med našimi optanti na Reki in italijanskimi optanti v Dalmaciji. Najbrže je število naših optantov na Reki prav minimalno in to vemo, da so Italijani vse one, ki so se izrekli za naše državljanstva, a so kljub temu želeli ostati na Reki, grdo gledali? Kdo jamči za to, da se ne začne nova fašistovska gonja proti našim ljudem, ako bi se začeli v smislu firenskih nogodb kulturno in politično udejstvovati? Popolnoma problematična je določba, da imajo naši državljni na Reki pravico, da si zdržujejo privatne šole z našimi učitelji in našimi knjigami. Ali si ni>j peščica naših ljudi zdržuje take šole iz lastnih sredstev? Kje bi se dobili učitelji, ki bi šli na tako negotovost? Po Dalmaciji mora zdrževati naša država italijanskim manjšnam ce!o vrsto italijanskih šel ker tako določa ra-pallska pogodba!! Vse kaže, da nam bo net-tunska pogodba povzročala še bridke ure, kakor nam jih povzroča rapallska.
= Kje je stara domovina naših Nemcev? Nemški listi poročajo, da bodo v Času od 29 .avgusta do 5. septembra zborovali Nemci iz vseh držav v svoji »stari domovini« v — Berlinu. Prijave so do sedaj došle iz 22 držav, tudi Jugoslavija pošlje več zastopnikov. Zastopnike sprejme tudi državni prezident.
= Sarajevski pristaši HSS smatrajo, da je prišel ugoden trenotek, da razširijo svojo organizacijo in da privabijo vanjo nove pristaše. Zato sklicujejo za nedeijo velik javen shod, na katerem bodo pozvali Sarajevčane, da pristopijo v vrste HSS.
= Zaplemba »Hrvatskega lista« v Osijeku. Osiješka policija je na ukaz upravne oblasti zaplenila »Hrvatski list« radi razža-ljenja Veličanstva.
= Stališče Nemcev. Zdi se, da se nemški poslanci v beograd. skupščini še niso spametovali. Po dolgem molku, h kateremu jih je bila prisHIJa čvrsta ^olitikn blvJega parodnesra bl^ka, so se
sedaj zopet oglasili in izdali dolgo poročilo o nekih svojih rezolucijah, ki so jih sklenili z ozirom na novo vladno situacijo. V teh rezolucijah pravijo, da se hoče>o kot »elementi prosvetnega in konstruktivnega naroda-« postavili v službo splošne konsolidacije in napredka v državi, zahtevajo ravnopravnost vseh državljanov. Kot zastopniki predvsem seljaškega naroda pozdravljajo vstop izrazito seljaške stranke v vlado. Nemški klub pozdravila obečane občinske volitve, radi katerih se ie svoj čas spri z radikali. Izraža nado, da bo vlada »storila korak naprei tudi k rešitvi vprašanja narodnostnih manjšin«, Nat3 sklepa iz stavka v deklaracij ki govori o izpolnitvi človeških in državljanskih pravic. Na koncu pravi nemški klub, da ne more zaupati vladi, dokler ne odpra vi tistih represivnih mer, ki so ga zadele pod prejšnjo vlado zato, ker je podpiral politiko narodnega sporazuma, ki se je sedaj ustvarila. — Kakor se vidi iz rezolucij, hočejo Nemci nadaljevati separatistično p:>Iitiko, odvračati rojake od učenja našega jezika ter od potrebe, da se čutijo z nami vsemi i narodno i socialno i kulturno kot en narod.
Hloda popotnica
Sveta Hermandad, ki ima važno nalogo ščititi javni red in mir ter javno mo raJo, je včeraj ob pripekajoče m samcu sprejela v svoje hladno okrilje okoli desetletno, drobčkano, od poljskega dela zago relo, v preprosto kmečko obtačilce odeveuo in bosonogo dekletce, maJo Francko . . . Priimka ni treba navajati, tudi ne začetni, ce, kakor je to šablona v slučajih, da se skuša stvar prikriti v plaše diskrecije.
Dolga je bila njena pot iz gostih kočevskih gozdov iz Koblarjev sem v prestol-no Ljubljano. Vedno v smeri proti severu po belih prašnih cestah, cb progi železne kače je dekletce potovalo od torka dopoldne pa do včeraj, v četrtek 30. t. m. Izmučeno je prifilo v Ljubljano. Pojavilo se je med dopoldanskim vrvenjem in šumenjem v sredini mesta. Ogledavalo je razne velike in razkošne izložbe. Vabile so jo mične in drage igračke. Toda brez sredstev otožno zre. Kaj takega doma še ni videla mala pastirica. Objokane, Five in nedolžnobleste-če oči so govorile, da dekle ni kak nepridiprav. Kaj jo je gnalo v tujino? In kam je bila njena nadaljna pot?
Ker se je nerodno vrtala okrog izložb, jo je končno pobaral resen mož postave: »Odkol? Kam? ćegava? Ime?« Dekletce se je moža natprej ustrašilo, no, pozneje je mirno sledilo njegovemu vabilu na policijsko ravnateljstvo. Tam so jo izprašali. Dekle Jim je v odsekanih stavkih pripovedovalo avojo nesrečo:
»Doma sem iz Koblarjev pri Kočevju. Paela sem krave. Ena krava se mi je izgubila. Ker eem se bala mačehe. 6em šla od doma proti Ljubljani in hotela iti v Postojno k stari materi!«
MaJo Francko so na policiji nekoliko pogostili in s paragrafi poslu joči mož je potem proti večeru kratko n£T»isal: Ker brez sredstev, v policijski zapor!
Dobri oče stražnik je za tem prijel Francko za roko. jokajoč je korakala v po-liciisl'e zapore justične palače. Prenočiti je mora i a sama v samotni celici pod težkimi zapahi. Kakšen vtis so napravili hladni zapori in težki zapahi na dušo male Francke, o tem danes kronika samo molči. Pravijo, da so danes malo popotnico odpravili nazaj v kočevske gozdove k strogi mačeh!.
O usodi male popotnice doznavamo na podlagi uradnih informacij naslednje okolnosti:
Mala Frančiška je stara 12 let in je rojena v Matenjivasl pri Postojni. Uradno poročilo jo označa za »učenko brez stanova nja«. Po izvedbi Francke je njen oče baje rudar v Kočevju in si je kupil posestvo v Koblarjih. Pobegnila je od doma, ker jo mačeha pretepa. Od doma je odšla 27. t. m. in je prišla v Ljubljano 30. t. m.
Usoda male popotnice pa je nadalje zvezana z velikimi nepriKkami, ki jih povzroča naš birokratizem. Uvedena so urai-na poizvedovanja. Pnlmerna pisma za potrdilo Franckinih navedb bodo romala urad no v Kočevje na srezko glavarstvo in na orožništvo. Ta procedura pa traja precej dolgo. Ni torej Izključeno, da bo morala mala Francka, ki je navajena doma na svobodo, ždetl v zatohlih zzporlh skoraj 10 dni. predno Jo odpravijo domov.
Umestno bi bilo, da bi M take sirota in deklice ne oddajale v varstvo policijskih zaporov, marveč da bi zanje akrbalo kake ljubljansko humanitarno društvo.
KJF Q BLEKE
kupite nafcer.^e ml
Josm £^Hat Izbijana.
Jifll J ^ka~lii ajl no
—j V Gorici se vrSi slasbeni tečaj, ki
Sa vodi JQsp. ET.il Adamič.
—j V Štandreiu pri (Joricl prirodi tamošnje bralno druiivo v nedeljo veselico z veseloigro.
—j Med miličniki Izpod Nanosa poročajo, da sta v bližini Hrašč dva miličnika namerila puake drug na drugega in sprožila. Eden ima zdrobljeno koleno, dru^i je bil zadet v čelo in obležal mrtev.
—j Iz Hren o vic je nagloma odšel komisar Buffoni. Prišel je r.ov konrrsar, v katerem pravijo, da je trgovsko izobražen človek.
—j Državno posestvo »Škuiie« med Ubeljsklm i.i Hrenovkami, k) se je vporab-ljalo za izrejo konj, je kupiia na javni dražbi za 700.000 lir znana tržaška tvrdka Brun-ner. Baje namerava novi lastnik napravit! tam veliko letovišče. Državna uprava namerava prodati tudi znano državno kobilarno Prestranek z vsem obširnim ozemljem.
—j V Postojni se mnogo gradi. V delu
sta dve vojašnici, prezidava se Paterno-strov hotel, nad električno centralo raste nov hotel. »Banca d* Italia« gTadi Impozantno poslopje, zidajo se dalje 3 nove hiše in napovedane so še nadaljne stavbe.
— Bik je zabodel v Steverianu v Brdlh 24 letnega Andreja Dratuža. Nevrecirl Bra-rirž se je zgrudil na tla in kmalu na to umrl.
— V Črnlčah na Vipavskem je izvoljen za župana srosp. Josip L o j k.
Sokol
— Sokolska župa LJubljana. Spored našega, zleta v nedeljo 2. avgusta t. 1.: 1. v soboto ob 9. uri zvečer koncetrt dravske godbe na Gradu«; 2. v nedeljo zjutraj ob pol žestih budnica od Karlovskega mostu na kolodvor; 3. ob pol sedmih in pol osmih pjprejem gostov na kolodvoru; 4. ob osmih koncert na Taboru v dvorani; 6. ob deve. tih skušnje; 6. ob pol enajstih »prevod pc mestu; 7. ob treh popoldan koncert na Taboru; 8. ob pofl Štirih Javna telovadba; 9. po telovadbi velika veselica. Zdravo. — Župno starešinstvo. 1463-r
Sokolska župa Ljubljana bi direkcija železnic. Direkcija železnic dovoljuje polovično vožnjo članom druStev, ki se udeleže dne 2. avgusta župnega zleta v Ljub7 ljani na Taboru. Vsak član — članica si kupi na domači postaji celo, enosmerno karto In prosi, da mu postajni blagajnik priti*, ne žig. Pri izhodu v Ljubljani karte ne oddaš, ker velja tudi za povratek V pisarni na Taboru dobiS žig župe v dokaz, da si se v resnici udeležll-a zleta. Zdravo! — *^ta rešinstvo. 1466/s
— Sokol v Štepanji vasi poziva svoje Članstvo ,da se udeleži v nedeljo v čim največjem številu sokolske manifestacije na Taboru. Od članov, ki posedujejo kroje, naj nihče ne Izostane. Zbirališče pri bratu Iva« nu Anžiču, odhod točno ob pol 9. na Tabor Zdravo! Odbor.
— Sokol I. Danes tretji in poslednj' sestanek rediteljekega zbora na Taboru ob 8. uri. Kratko pojasnilo in ogled reditelj, skih mest. še oeem prijav potrebujem. — Zdravo! Predsednik.
— Sokol Ljubljana II. obvcafca svoj* članstvo, da bo zbirališče za odhod na Ta-bor v nedeljo dne 2. t. m. ob 8. uri na reaU ki. Člani v kroju. članice v civilu z zna. kom 1461-t
— Pevski zbor iz dvorskega okraja tu. rli prihiti popevat v nedeljo popoldne ns Tabor. To je lepo!  Zdravo! 146-u
— Jezdni odsek tel. dr. Sokol, Ljublja. na. Ker je za slavnost na Taboru le malo število konj na razpolago. se naprofcain bratje, kateri razpolagajo čes konie. da se Isti prijavijo do sobote 1. avgusta najkas. neje do 12. pri bratu podnačelniku Milani: Sterlekarju, Mestna hranilnica. 1465-u
V. I. Križanovska: 12
0 braMu nesmrtnih
Roman.
— Stražim tu prokleto skrivnost in ostanke svojih gospodarjev — je zamrmral z mračnim pogledom.
Nato si je »obrisal čelo in pripomnil:
— Zvesto ti hočem služiti, čakal te bom, m kadarkoli prideš sem, bo vedno vse pripravljeno za sprejem. A njo? Ali jo pustiš tu, gospodar? Vzemi jo, saj jo jemljejo vedno s seboj. Njena prisotnost samo moti mrr tega kraja in vabi snežne duhove.
— Ne razumem, o kom govoriš? Kaj je tu kaka ženska? — je vprašal presenečeni Ralph.
— A! Narajana ti nI nič povedal o nji. V tem slučaju mi dovoli, gospodar, da te spremim k nji. Ona še ne ve, da njega ni več.
Ralph si je obrisal z roko potno čelo. Kaj se godi z njim? AH spi, ali je znorel? Sicer pa, zdaj ne more več nazaj in treba je vsekakor spoznati vse težave prevzete dedščine. Gotovo gre za kako žensko, ki jr> je Narajana ugrabil rodbini, zdaj pa zapustil.
— Pel ji me k nji! — je zapovedal slugi z energičnim glasom.
Agni |e odprl na koncu hodnika vrata, ki jih Ralph prej ni videl, in stopal po K>zkih okroglih
stopnicah v drugo nadstropje tega čudnega bivališča. Šla sta skozi bogato opremljeno sobo. Agni je odgrnil težko zaveso nad vrati — in Ralph ie obstal v nepopisnem začudenju na pragu jedilnice, »opremljene v orientalskem slogu. Stene so bile obite s svilo ni zlato tkanino.
Nasproti vratom je bilo v skali široko in visoko okno, ki je imelo isti divni razgled, kakor terasa spodnjega nadstropja, odkoder je Ralph občudoval slikovito pokrajino. Toda tisti hip mlademu zdravniku ni bilo do naravnih lepot. Vsa njegova pozornost je veljala ženski, ki je stonela na škrlatnih blazinicah nizkega divana kraj okna.
Da-li je bila to ženska aH pa štirinajstletni otrok — tega Ralph ni mogel ugotoviti, ker je bil predmet njegovega občudovanja neizrečeno majhen, droben in nežen. Njeno bledo lice je bilo čudovito prozorno, kakor da ni pod nežno kožo nobene kaplje krvi. Vendar pa ni bilo videti, da je to čudno bitje bolno; iz njenih živordečih usten in vse postave je dihalo zdravje.
Ne glede na občutni mraz, ki Je vladal tako visoko v gorah, ie bila neznanka v lahkem jutranjem plašču iz Indijske tkanine, prepredenem z zlatom in prepasanem z vrvico. Izpod širokih rokavov so se videle klasično lepe roke.
Kakor začaran je gledal Ralph to zagonetno žensko in zdelo se mu je, da se izgublja njen pogled v prostranstvo. Bila je tako zatopljena v svoje misli, da je pozabila na ves zimanii svet. Da ni to
I vila lednikov. ki je zakleta v tem skalovju? V tem fantastičnem svetu, kamor ga je vrgla usoda, se mu je zdelo že vse mogoče.
Ko je pa Agni malo zaropotal, se je neznanka naglo obrnila in molče pog'edala prišleca.
Tudi Ralph ie stal molče. Zdelo se mu je, da v svojem življenju še ni videl tako zapeljivega in demonsko divnega obraza, kakor ga je imela ta mlada neznanka. Velike, črne oči z dolgimi trepa' nicami in skoraj neznosnim bleskom so molče zrle nanj.
Agni je pristopil k nji ter ji zašepeta! v neznanem jeziku nekaj na uho. M^ada ženska ali deklica je zadrhtela in naglo vstala. Njen ognjeviti pogled je blodil z zagonetnim Izrazom po visoki in stasiti Ralph ovi postavi.
— Stopite bliže, gospod — je dejala v angtešči ni in podala zdravniku svojo majhno nočico.
Ta se ji je rmolče približal ki poljubil njene tenke prste. Ni opazil, kako ie šinil čez Agnijev obraz škodoželjni smehljaj.
— Zdaj sem prepričan, da ona ne ostane tu — Je zamrmral pritlikavec In izginil neslišno za zaveso.
Za hip ie zavladala mučna tišina. Ralphovo srce je močno utripalo in neko neznano, toda n>a-gočno čustvo je objelo vse njegovo bitje.
— Ali vas smem vprašati, gospa, kdo ste in kako ste prišla sem? — ie vprašal slednjič Ralph neodtočno
Nerazumljiv izraz ie šinil čez živahno neznankino lice.
— Ime mi ie — Nara, a kdo sem od tega tre-notka dalje, to vam pove oporoka vajš?ga prednika — ie odgovori'n ona z jasnim gladom, ne da b odvrnila svoj ognieviti pegled od njega
Ralph je nervozno potegnil iz žepa listnico vzel iz nje oponoko in jo naglo prečital Naenkrn' je prebledel in vzkliknil razburjeno:
— Vi ste — Naraianina vdova? V oporoki Ic rečeno da se moram z vami poročiti!
— In vi tega ne želite? — je vprašala Nar; ironično.
— Ce želim! — fe vzkliknil Morgan ves v r.griju. — Se niknli v življenhj nisem videl takn divne ženske kot ste vi! Ce hočete hit} moja Žena, mi bo Narajanina dodščina že drafja in svetej-ša. Cim bo končano vaše zakonito žalovanje, bom nepopisno srečen, da bom mogel združiti svoje življenje z vašim.
Nara se je nasmehnila.
— Ce je tako, potem pa odpotujeva. Cj v&t» jc prav, odpotujeva v Benetke. Tam imava kras n dvorec. Odpočijeva si od vseh teh mučnih dogol-kov, pomeniva se o vsem drugem in določiv* *+i najine poroke. Ne mudi se nama itak nikamor. -ilv Jabogu, ca«a imava dow.h.
Njen smehljaj m odgovor je napr©1^ na P»Mi£ neprijeten vtis. Cela vrsta vprašant, <vqip<w k slutenj je vstala v njegovih mislih
>
8580
Štev. 172
**nct»T"ei*«*ri tJ *?*c%ftf* one i. avgusta razo,
S. -stran
Dnevne vesti.
Ljubljani, dne 31. /tilr/a 1925.
— Zdravstveno stanje ministrskega predsednika. Iz Karlovih Varov ste prispeli včeraj v Beograd dve brzojavki o zdrav, stvenem stanju ministrskega predsednika Nikole Pašiča, Minister Marko Gjurišic je prejel brzojavno obvestilo, po katerem se zdravstveno stanje ministrskega predsednika izboljšuje in ni opažati nikakih sledov bolezni več. PaSič se nahaja na potu popolnega okrevanja. Ljuba živković, predsednik radikalnega parlamentarnega kluba, je prejel to-le poročilo: Zlatenica je popolnoma izginila. Temperatura in puls povsem normalna. Subjektivno stanje jako 2obro, Analiza zadovoljiva,
— Redka odlikovanja naših višjih mlnT. sterijalnih uradnikov. Švedski kralj je odlikoval z redom Gustava Vaze g. Dragutina Dim it rije vica, generalnega direktorja poštnega ministrstva, z redom Polarne zvezde načelnike gg. Savo Tutundžiča, Miloša Ko-vačevlča in šefa mednarodnega odseka g. Stojšo Krbavca. Odlikovanja so v zvezi z mednarodnimi poštnimi konvencijami, ki so se sklenile koncem lanskega leta v Stokhol-nru in ki stopijo v veljavo s 1. oktobrom 1925.
— Vladini poslanci žele povišanja dnevnic. V koluarjih narodne skupščine je te dni krožila vest, da se radičevci in tudi radikali z veliko vnemo zavzemajo in potegujejo za povišanje poslanskih dnevnic. Narodni skupščini predlože vladini poslanci predlog, da se imajo dnevnice povišati od 300 na 400 Din. Pravijo, da tudi poslanec Ivan Pucelj ni nasproten temu predlogu. Nekateri vladinovci so hoteli, da se izvrši poviSanje dnevnic že s sprejetjem sedanjih proračunskih dvanajstin, tako da bi poslanci na počitnicah do 15. oktobra vlekli vsak dan po 400 Din, torej mesečno 12.000 Din.
_ Vprašanje    kronskih upokojencev.
Kronski upokojenci so danes zopet razočarani. Vlada RR, ki je prevzela vodstvo državnih financ, ni storila sedaj še ničeear za rešitev tega tako perečega vprašanji. Radičevci so interesirani pri vseh drugih vprašanjih, samo za kronskega upokojenca nimajo dobre besede im ne srca. Od samostojnih demokratov uvedena akcija je že tako daleč uspela, da bi se to vprašanje imelo ugodno rešiti. Sedaj Je zopet propadla.
— Neenakost pri uračunavanju službene dobe pri želeTnjgkih in drugih državnih uslužbencih. Iz žeipmičarskih kroe^v: Do-čim se službena doba pred 21. letom in vojaško leto pri ra^-ib flr2*vr»fti usbižbpr-eih v službeno dobo za napredovanje In pokojnino vračunava, se Hoiq nri BeSesnHSarjill še vedno izjema. Prosimo, da vsi mero-dajni faktorji, zlasti naši narodni zastopniki, podnica 1o železniške organizacije, ki se 2e dolgo časa zaman tmftifa da popravi ministarstvo sn^rp^«^ ta nedost'So slučaji, ko so uslužbenci v zlati valuti ■^tr^^oif r>o,T»eske za pokojninski sklad za dobo pred 21. letom in Voie,»%ski rok, pa jim železniška uprava °edaj ne pri nožna tega časa, dasi je kuplien, torei pravom n?. no pridobljen. Druga velika trdota in krivi-ca Je, da dobijo upokojeni železniški uslužbenci šele po 4 do 6 mesecih pokojnino nakazano, ker rabi baje Generala direkcija in pa glavna kontrola toliko časa za ^preštudiran je« đotičr.*h aktov, prečudno je, da. zahtevaio še enkrat vse dokumente o državljanstvu, službi in kdo ve. ka še. ko je vendar vse direkciji uslužbenca docela znano! To le, da zavlačujejo toli nujno nakazilo za ubogega upokojenca, bi ne dobi kar na enkrat nobenih prejemkov, a od zraka vendar ne more živeti! Tudi tukaj treba nujne od pomoči!
— Pravilniki. V Beogradu je nastopila doba pravilnikov. Komisija uradnikov finančnega rn notranjega ministrstva je 'zdelala pravilnik o pijancih, t. j. o alkoholnih pijačah in njih razpečayaniu Ta pravilnik bo kmalu podni^an in pnte.n seve tudi uveljavljen. Finančno nrnistrstvo je tudi pndno na delu in na povedu ie v kratkem več novih pravilnikov, tako pravilnik o noverr sredstvi' za splošno denaturiranie špirita, in pravilnik o prodaji denaturiranega šrvrita. Tudi ta dva pravilnika bosta v kratkem objavljena. Finančno ministrstvo je dahe odredilo da se na temelju zakona o drživni trošarini, taksah in pristojbinah nekatere določbe v zadevnem spremene in dopolnijo.
— Novi konzulati na Sušaku. Sušak se čedalje bolj razvija in posta >a trgovsko pristanišče. Da bi se mosla trgovina čim uspešnejše razvijati, nameravajo Nemčija, Angleška, Italija in republika Chike ustanoviti na Sušaku svoie konzulate.    Nekateri teh
konzulatov so zasnovani od trgovske agenture.
— Napredovanje železničarjev. Vse
oblastne železniške direkcije so bile pozvane, da pripravijo spise za napredovanje železničarjev, kar je storjeno in se napredovanje sprovede, čim se sprejmejo dvarrajstine. Pri napredovanju se bodo upošteval] železničarji, ki so bili pri prejšnjih sličnih prilikah zapostavljeni. O nepravično napredovan-m železničarjih bo odločal Državni svet.
— Reorganizacija zavarovanja delavcev. Ministrstvo za socijalno politiko je sklenilo, da pristopi k odločni organizaciji delavskega zavarovanja, ker so se v poslednjem času v tej instituciji pojavile ogromne pasive. Pred reorganizaciio bo lova-nje institutov za zavarovanje delav-posebna komisija pregledate dosedanje de-cev.
— Pomoč invalidom v Hrvatski in Slavoniji. Mi/nistrstvo za socijalno politiko je odobrilo, da se stavi odseku tega ministrstva v Zagrebu svota 250.000 dinarjev na razpolago. Iz tega zneska se bodo dajale podpore invalidom iz Hrvatske in Slavonije.
— Dečji kongres v Ženevi. Od 24. do
28 .avgusta se vrši v Ženevi mednarodni dečji kongres. Kongres priredi Liga rdečega križa. Na kongresu bodo razpravljali o duševni in telesni vzgoji dece.
— Zakon za izsuševanje močvirja. Odbor, ki so ga postavili zastopniki vodnih zadrug iz vse države, je začel z delom za načrt zakona za izsuševanje močvirja. Odbor je že nabral potrebne statistične podatke.
— Urad za identificiranje v Sarajevu.
Sarajevska policija je osnovala poseben urad za identificiranje, kjer bo osredotočilo vso poročevalsko policijsko službo. Urad bo izdajal »policijski list« s tiralicami in drugimi policijskimi objavami.
— Minister saobraćaja Anta Radojevič je posetil Cetinie ter pregledal dela v tunelu pod Ivan planino, odkoder potuje v Sarajevo.
— Davek na ročno delo. že dlje časa so vodile razne strokovne delavske organizacije in tudi gotove korporacije oster boj proti 2odstotnemu davku na ročno delo, ki je zadel vse delavstvo, brez ra~;ike na kvalifikacijo in socijalni položaj. Finančni minister se je dolgo upiral pritisku javnosti, ki je zahtevala, da se ta krivični davek odpravi. Vlada je kontno skVniia nekatere olajšave. Oproščeni so 2odstotnena davka na ročno delo vsi polfedelski delavci. Tega davka tudi ne plačujeio delavci pod 18. leti in delavci nad 60 leti. Vsi oatalf delavci, katerih fetni dohodki zna^aio nad 5000 Din, morajo plačevat« ta davsk n*» r^čno d*»!o s primernimi dektadami. Cel'",',»nno znala davek 2.S08 rd.stotka od zss!"z!'a.
1. septembrom se otvori srednaj tehnična šola za lesno industriio v Dr -'rili v Posni. Hčitelji bodo inzenjerji, pouk bo na ter^nu Razen strokovnih predmetrv b do v Soli predavali tudi francoski, italijanski in nemški jezik.
— Kongres kntoUSkPi sveč^-'V^v fz cele države se vrši 7 avgusta v Zagrebu
— Kemični laboratorij na snšaškl carinarnici. Ministrstvo financ Je sklenilo, da pri glavni carinarnici prvega reda na Sušaku ustanovi kemični laboratorji. Laboratorij bo služil kemični analizi raznega uvoznega in izvoznega blaga. S postbnim odlokom je odobren tudf potrebni kredit za nabavo tozadevnih kemikalij  in aparatov
— Otvoritev malarlčnega IfltlflmlS v Peči 20 avgusta se po nalogu mnistrstva za narodno zdravje na svečan o^čin otvori mal-rični institut v Peči. Svečanosti prisostvuje tudi minister za narodno zdravje
— M?i"arorfno tahtftvo 79 fa*"**?acev-tiko. V Bnis'u v Bc'gji se je ustanovilo mednarodno tajništvo za f-rmacevti^o, kfer bndo zastopnni strokovnjaki vRflh dr*av. Tudi na?a drsava Je prejela povabilo, da s** udeleži dela v tem tajništva in d.i imenuje svoje zastopnike Minister ?a narodno zdravje je v to svrho imenoval kot delegata naše dr*^ve g. dr A.rn 'da ffostea, načelnika apotekarski ga odelenja v tem mini-nistrstvu, in farmacevta. VadMava Adiel-koviča Ob iica odpotuje v kratkem v Bruselj, kjer bost;! v tajništvi f?rmacevtike zastopala na?o dr?avo
— Mate-i'a! za ponjavo lokomotiv. Generalna dfrekc!*a državr+m leleinfc je prejela teknjn prejsp.vga ter*~a večjo količino ra7^(iga  materiala   zn   popravo lokomotiv
m vagonov. JUMN J* nabavljen na račun reparacij m se razdeli na poedine delavnice državam železnic za popravilo vagonov in lokomotiv.
— Radla-postaja v Zagrebu. Vlada je predlo« poštnega ministrstva odobrila, da zgradi zagrebSko društvo, kateremu nače-Sjufe dr. Kučera, v Zagrebu vefcko sprejemno » oddajno radiopostajo.
— Popravno vajaialee kraljeve garde. Vojno ministrstvo je odobrilo kredit za popravo vojašnice kraljeve garde.
— Nev gospodarski dnevnik v Beograda. S 1. avgustom začne v Beogradu izhajati nov list »Merkur«, to* bo namenjen gospodarstvu. List bo posredoval vse tozadevne posle.
— Živinska kuga se je po poročilu, ki ga je prejelo poljedelsko ministrstvo, pojavila v valjevskem okrugu,
— Švicarski narodni   praznik.   Dne 1.
avgusta je švicarski »aar>dni praznik in zbog tega švicarski konzulat v Zagrebu tega dne ne nraduje.
wm »Odrešena« Radgona je na ukaz od agoraj obhajala dne 26. julija obletnico »osvoboditve od" Jugoslaarije«. Popoldne je bila zahvalna maša, h kateri so prisil le komandirani in od driave odvisni, popoldne pa je bil koncert. Pridobitni sloji so ostali doma ter spomin »osvoboditve« s stisnjenimi pestmi proklinjali. Proti večeru pa se je večina izmuznila preko mostu v Gor. Radgono na cenejšo večerjo in dobro naše vino.
— Tovarno »Penkala« okradel za 41.700 Din. Pred zagrebškim sodiščem je bil te dni obsojen na 3 leta ječe uslužbenec tovarne »Penkala« Anton Buč, ki je v 5 mesecih osleparil svojo tvrdko za 41.700 Din. Buč je bil sluga v tovarni ter je imel mesečne plače 2800 Din, kar pa mu ni zadostovalo za razkošno življenje v ženskih družbah".
— Poštna poneverjevalka Anka štefa-nac aretirana. Kakor smo poročali, je na zagrebški pošti uradnica Anka Štefanac po-neverila 76.000 Din in pobegnila. Že dva dni nato pa so jo izsledili v Beogradu in aretirali. Lepa Anka Je bila v veseli družbi beogradskih lahkožrvcev v Hotelu Palače. Večino poneverjenega denarja ie Anka že pognala.
— Z ffrasrniškim pralnim praškom prati, pomeni ves trud pregnati. 50/1
N 1 faMfanii
— RevPz'a teže kruh** *er zniz? ene Istemu. Za Ljublia/no je določeno, da pečejo peki kruh le po teži 1, pol in četrt kg ter *e bfla cena posamezna teži kruha enotna. Doznalo se pa ie. da nc1 n^eri peki pečejo kruh pod normirano *ežo ter mu temu primerno znižava jo ceno. K~r je na ta način točni revfz'ia te*e in cene kruhu nemogoč" m neopurtuna, bo mesfno nadzorstvo te dneve 'zvrS'i'o pri vseh ^ublianskih pekli revizijo te; ie k tej re^ povabilo tudi načelnike pekovske za^- ge* da se na lastne oči prepriča o nerec' - proda:i kruha Z ozirom na padanje cen r akt je mestno trž-•>o nadzorstvo pozvalo ockovsko zadn-go, ia naroČi svoiin' članom, da zrrfžajo cene kruhu ter yc načelsrvo zadruge sporočili) trž^r-mn nadzorstvu, da se bo tozadevno vršjla drugi ted^n sp:a radi zntžania cen VrrVn, obenem ie pa predložilo kaiknfaerij-skt načrt stroškov raznf-i vrst mlečnih pridelkov, na podlagi katerega naj bi me^no tržno nadzorstvo v gotovih odstotkih pripustio prodno kruha S tem načrt »m se Se mestno tržno nadzorstvo havi ter So. kakor kaže. v ta razmah privolilo z o/irom na velfko povi?an«e najetm^e lokalov V slučaju, da se bo cena moki Še izdatno znižala ne bodo mogli peki vsDoredno s ceno moke prodajah tud' kruh ter se jim bo vsak? vrsti kruha tpnm nnmerno dovolil odstotek za-slpžlca, Mastno fržno nadzorstvo v Ljubljani
— K»*ft!»evlfi Pet^r v slovenski narodni noš'. Pazne naše dame v pokrajinah ^»-niie t* Črne gore so prišle na srčkano misel, da pok'onijo kra'jeviču Petru nrniiaturne narodne noše V tem oziru razpolTora kraljevič ^eter fe s nrih'čn'O garni+uro nrČrvh r«rod=-nih no?, ki iih tudi oblači ob raznih svečanih prilikah :n v katerih često veselo poskakuje Do dvorsk'h vrtovih in dvoranah Pad! tega ie pozdraviiaff domislek prve slovenske dvorne dame gospe Franje dr. Tavčarjeve, da »e sklenHa poklonf^ kraljeviču Petru tudi slovensko narodno nošo. S sodelo-vnni'>rp Brfgnftne tvdke Gch»» ah se je Izgo-tov;':i za kraljeviča 'inbka slovenska narodna r»o5a o k3teri smo prepričani da bo kraljeviču u?t'^',:« in da io bo z v^seMem nos!!. Ohlekca ^e na.^'ania na na* gorenjski narn.l:r! kroi I?azstavljena je v izložbenem oknu tvrdke Schwab v Vdovski ulic?
Kraljevič Peter dobi tudi obligatno masivno srebrno verižico m celo vržinko na gumb-nico. K obleki spada tudi dežnik s škomj-čki, ki sta ji poklonii'1 tvrdki Mikuž in Kozina. Menimo, da naša javnost radostno presenečena pozdravi ljubko zamisel in izvršbo tega narodnega kroja za našega kraljeviča Petra tako od strani naše prve slovenske dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve, kakor od strani navedenih ljubljanskih tvrdk.
— Restavracijska dela pri palači Ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice so
v potnem teku. Te dni so dokončali vzidavo stopnjiiča, ki bo na dosedanjem dvorišču spajalo poedina nadstropja, medtem ko se notranje stopnjišče uporabi za prezidave ter deloma za veliko sejno dvorano, ki se postavi na traktu ob Knafljevi ulici. Sedaj postavljajo na zunanjem pročelju leseno ogrodje in bodo lahko tudi ostala dela hitro napredovala. Vsa restavracijska dela se vrše po naČrtip arhitekta prof. Plečnika,, ki skrbno varujejo dosedanje zunanje lice par lače. Dela sama pa izvršuje agilna stavbna tvTdka Curk in Svetina, ki upa dokončati restavracijo palače še do konca tekočega leta.
— Nove ceste. Po prevratu se je vsled zgradbe Tonniesove hiše podaljšala Praža-kova ulica od Dunajske do Ceste na gorenjsko železnico, ob novih vilah na Friš-kovcu pa izpeljala cesta do konca Prisojne ulice. Na Mir ju sta izpeljani dve cesti: z Emonske in Rimske ceste k novim vilam. Cesta od Kolinske tovarne proti pokopališču pri Sv. Križu je znatno razširjena, le hodniki se niso do cela urejeni.
— Kanalizacija v Spodnji Šiški je postala že nujna potreba, kar se pokaže ob deževnih dneh. Ta ureditev pa tvori poglavje zase, s katerim je pa spojeno veliko finančno vprašanje mestne občine, vsled česar se bo zamogla ta zadeva le sukcesivno rešiti.
— Stopnice na voglu Zanklove hiše In Sv. Petra nabrežja so odstranili ter svet zasuli in vzravnali z nabrežjem.
— Vreme v Ljubljani. Dne 30. t. m. ob
21.: 17.2» C, zračni tlak 762.2. Dne 31. julija ob 6. zjutraj: 17.5o C. zračni tlak 763 (735), vlažnost 9n odst. Opoldne: 26o C, 763 (735). vlažnost 82 odst.
— V soboto, dne 15. avgusta, je vrtna veselica Orjuue Vič-Glince na letnem telo-vadišču tamkajšnjega Sokola. Na dnevnem redu bo precej zanimivega in lepega, kar še objavimo. Na vsak način pa je ugodno, da je 16. nodelja; na ta dan potem lahko vsak premišljuje o doživljajih; zaspani na naj spijo spanje pravičnega. 1460-n
— Or^-naši! Dnttafefti izlet na Šmarno goro priredi v nedeljo dne 2. avgusta mestna četniška sekcija Ljubljana za svoje člane, na katerega vabi članstvo vseh ljubljanskih organizacij ter prijatelje našega pokre-
vi c ni v kr~iu ali civilu. Odhod ob 6. uri
j izpred Narodnega doma Vrnemo se ob IS ur? Čez Wico. Rodbine z otroci imajo tudi lele^'ko zvezo, in sicer odhod iz T (ubijane ob f 13 in prihod v Ljubljano ob |g^55 nri. _ v,  C  O 145S/n
— Kdo le naroči! obleko pri tvrdki Lu-der rta Dur- ? V Mariboru so zaprli neke. ga Maksa T enbergerja. ki se je izdajal za potnika danajslce tvretike LiudM*. spre-jpmni naročila in zarlot.ja. Ker so je slepar m'- 7il t'i*i v Ljuhliani, je brezdvomno tuli r»ri nas koa'a Oipeitarft. Vsi pr'rarlpti naj se javijo nri ljubljanski ali mariborski policijski ob'aptl.
— Sl^dkosnedež. Slaščičarju Keme-teHu v ^i?1? je pp"overil n^^ov raznasaleo MflV«, r|iT»tar iz Žirov za 270 Din raznih »larlrcič s kogaro vred in od takrat izerinil.
— Tatova kromn;ria Pranst Franc in VaVPOtUj Luka sta kobila rx> ljubljanskem pplip l-romnir ter ea na debelo prodajala ra^n'm br^nievtoin*.
— Nova fatv*«a ra rov9z S(avka *>a-r^a M' ^olptn? S'nvko Ornd doma iz Ko-šane, fe v zaporih ker ?e izvršil znano tat-v'<nn obTeke na IHcodo Potočnikovo na Ko-lellpvem Qedij se ie oglasila gostilniJar-ka Oabr^e^ Znoančič v Je^'ičevi ulici kateri ie popoAioina sl>xen deček vlomil v spa'n'co ter M odnesel 3000 Din gotovine. Oradov tovariš je nek: 17 letni Mognlič h l.:t?ie
— P'Hieffske ovadbe in aretacMe. Zara-
rij sinu tatvine so bile aretovane tri osebe, zaradi piia°osti 1 oseba Zaradi kal?en;a noč'i >nr3 miru so ovadene tri osebe. 6 poročil pa je zaradi cestnega policijskega reda
— S?abonmrtn vlo^fec. V Žireh je bilo vloml'eno v stanovanie Katarine N>uTak. Vr!orr?!ec je odnesel več moške obleke čev-I?ev, dve srbrni ?epn; uri itd Skupna škola znaš t f.5Q0 D:.n. Kot vlomi'ec »e nujno na sumu 51 1*»tni pos'opač hi vlačugar An-
ton Modic z Rakeka. MoJ je ravno toliko slaboumen, da nekaznovano izvršuje zlo čine.
— Pravilnik za izvrševanje zakona o Stanovanjih, opremljen z vsemi pojasnili k temu pravilniku, z obrazci in vzgledi za tožbe, prijave in prošnje na stanovanjska sodišča, je izšel te dni. Dobiva se ga po vseh k-njigarnah in v založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/II (pisarna Jugosloven-ske Matice). Pojasnila in obrazce ter vzglede je napisal dež. sod. svetnik dr. A. Gradnik. Knjižica obsega 104 tiskanih strani. Vsem, ki imajo opravka s stanovanjskimi zadevami, priporočamo to knjižico, ker )l:n vsekakor ola ša trud in kaže pravilno postopanje v vseh stanovanjskih zadevah Knjižica stane Din 30.
— Kopališče »Slon« od 1. avgusta zopet o tvor jen o. 14fH'n
— Primarii dr, Ješe ne ordinira od I. do 23. avgusta. 1457/n
u— Najnovejše bluze, otroške In damsk? obleke, priporoča Krištofič-Bučar.
Iz Celja.
—c Palača Mestne hranilnice pred ko. lodvorom je sedaj popolnoma renovirana.
Dogotavljajo so sedaj še zadnja dela. Pre. navljalna deia je izvršilo stavbeno pod. jetje g. Nerada.
—c Odselil se je iz Celja v Ljubljano g. J. Majdič, restavrater na celjskem kolodvoru. V Ljubljani je prevzel restavracijo na Glavnem kolodvoru. Odličnemu narodnjaku želimo pri novem podjetju mnogo uspeha.
—c Nova avtotaksa. G. Ramskugler je pričel novo avtotaksno podjetje. Prevaia-nje potnikov bo vršil po nizkih cetoah.
— Urad za pospeševanje obrti    je ta
Celja premeščen v Mr.Tvbor k velikemu Županu. Z uradom odide danes v soboto v Maribor tudi vodja urada g. Ignacij Založnik. Težko bomo v Celju pogrešali vrlef a in nesebičnega delavca na obrtnem in političnem polju, ki je svoje moči vedno dal rad požrtvovalno na razpolago raznim n*i. šim ^TTinizacijam. želimo mu v novem kraju njegovega službovanja mnogo sreče!
—c Klub naprenib akademikov v Celju gostuje v soboto dne 1. avgusta ob 20. uri zvečer v hotelu »Beograde v Slovenski bistrici z velezabavno Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Režira g. Košić, član ljubljanske drame.
Iz Maribora
—m Maribor napreduje, toda poglavitno le glede gostiln in kavaren. Tako se vrši jutri dvoje slavnostnih otvoritev. V Štajerski kleti se otvori podzemeljsko ke« gljišče, v Narodnem domu pa otvorijo nanovo preurejeno verando, kegljišče in vrt
—m Radičevci v Mariboru. Pri zadnjih volitvah so dobili v Mariboru in bli'žnji oko« lici Radićevi kandidati nepričakovano mno< go glasov. Stvar je treba razlagati tako, da je mnogo Nemcev in socijalistov poteg« nilo z radičevci. Nemci so šli za Radica, kei so verjeli Radieevim protisrbskim gTOŽnjam, socijalisti pa so upali, da Radić izvojuJ€ komunistično republiko. Sedaj so se začeli Nemci sramežljivo odmikati od Radića, do-Črm se hočejo socijalisti celo maščevati nad verolomnim Rad:čem. Te dni se je vršilo v Studencih radićevsko zborovanje. Prišlo ja 35 poslušalcev, ki pa so baje bili zgoij pristaši socialistov. Govornika — nekega doktorja iz Zagreba — so zborovale! take ugnali, da je zatajil Radića in se proglasil za — komunista. — Za prihodnji dve nedelji napoveduje soc. demokratska stranka celo vrsto zborovanj pod geslom: »Veliko izdajstvo ljudstva! Po milosti te politiične zločince!« Radić pa si misli: Vsak naj sam gleda, kako pride iz zaporov, kakor sem pomagal jaz sebi in svojim sorodnikom.
—m Za odpravo stanovanjske bede. Pokojninski zavod zasebnih nameščencev začne že prihodnje dni graditi na Trgu kralja Petra (Magdalensko predmestje) velika palačo, v kateri bo 30 stanovanj. Zgradba mora biti do zime pod streho.
—m Na zadnji živinski semenj je bilo prignane toliko živine, kakor menda dose-daj še nikoli. Prignali so 252 volov, 471 krav, 12 telet, 12 bfckov in 17 konj. Cene so b;!e od 5 Din (za krave) do 8.50 Din (za pitane vole).
—m Sprejem učencev v prvi razred meščanskih šol. Iz Maribora: Ministrstvo presvete je z odlokom O. N. br. 31.460, i dne 15. junija 1925 javilo, da so morejo vpisati od 1. septembra 1925 v prvi razred meščanskih šol tudi oni učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole z zadostnim uspehom.
V. M. Doroševie:
Umri je
(Konec.)
— j .., ijila! - je vzklik . . «na-zevt in umaknil roko.
— Kaj praviš? — ie vprašal Brut začudeno, ko je slišal neraznrr^iivK) besedo.
— Kai mi tako zvonite o tem Juliju Cezarju? Imate pač str/eniek'» dt*fco, in to ie vse! — ie vzkliknil far- ; ..t do-mišPavo in odSei dalje, ne da bi se se ozrl na Rruta.
— Suženjska duša? — je ponovil Brut začudeno in jtfedal   za far nacev-
— Kdo je govoril proti tiraniji? — se ie razles:el srlas.
In farmacevtu je zagradila pot ogromna, širokonleča Dostava.
— Jaz! — je odgovoril farmacevt In premeril velikana od nog do glave. — S knm mi *e čast?
— Kadar govore o izvrstnem streljanju, — se spominjajo mojega imena. Moje ime izgovarjajo, kadar govore o svobodi! — ie odgovarjal velikan. — Itojen sem bil na obali kristalnih jezer in vdihaval sem v mladosti kristalni
zrnk sr ."o:h vrhov. L'čli-li §o rnj b;li orli. Od nj h sem se naučil Ijj'biti svobodo ^vica se imenuie moia divm domovina. Ona ie svobodna in čut;m se sreč-n?o>» cel^ tu ka^or me ie ^nr^vi!^ ista puščica. kik< r m i'ga tbePeHa Hes-slerja! V življenju sem bl'< Viljem Teli. — Die ime. pomeni »svoboda«.
— Buržnazna rernbli^a!
fn farmacevt se je ozrl prezirajoč-? na orja':ovo g~l- n;co.
— Bn^-žrazna repubb'ka, vam r>ra-vim! — BiiT-7ff37ti^ srečica, kjer so ljudje Vtvi v nad:, da bi mogli kdaj začeti na svojo roko. Veliki hotel, kier gre dobro tuicem. stalni «n*fie so pa vratarji in pometači. Svoboda Čisti tujcem škornje Hesslerev vnuk postavi škornje na hodnik, vaš vnuk, g. Viljem Teli, iih pa vzame in Čisti. Umaknite se ml, prosim, g. Viljem Teli! Moje mnenie ie, da ste po nepotrebnem ozmerjali Hesslerja — in basta.
In je šel mfmo.
— N-da! To se pravi — Imenitno! — je dejala zamišljena Tellova senca, odkrila se je In popraskala za ušesom.
— Kdo tako glasno govori? Ze davno nisem slišal, da bi tu glasno govorili! — se je razlegel močan glas.
In iz skupine ljudi — vsi so imeli
?ia vruty rd. Tc prazp^ tine. — je stopi' veM-!;an ostudnega obrrza in majhnih, svetih oči.
Podni ie svoio ogroraaa roko farmacevt!« ler s:e mu oredsfavi!:
— Državljan Danton! Puzdrav in bratstvo patrijotu!
Patriiot?
Farmacevt je zavihal nos in z^šope-tal jezno:
— Čmosotenec!
— Ah, da bi te. mm je zagrmel Danton. — Vrag te vzemi!
In v bledi, drhteči svetlobi da'nih kresov so zagledali farmacevta dkH.
— Evo ga? Fvo ga! Privlekli so {a k ongju.
— rVjčakaite. da se pomenijo! — je zakričal prestrašeni farmacevt.
AH me boste dolgo cvrli?
mk Večno! so zacvilili hudiči veselo.
— Stojte, tovariši! — ie zatulil farmacevt, ki se Je zvijal in mahal z rokami. — Dovolite mi besedo!
Hudič* so od začudenja odprli usta. In farmacevt ie skočil na kup pripravljenih drv in Je Je govoril:
— Tovariši! 6 tenu da vas sili čvrsti ffreSoikd od zo*e do  mnfc*  |ai od
mraka di zore. celo večnost, da vas g ni na te?ko. utrudljivo in vašemu zdraviu Škodljivo delo, vas Belcebub izkorišča. V! morale zahtevati osemur-ni delavnik in cvroti grešn:ke sam»o osem ur na dan! Niti minute več! Dokler pa ne bo ustreženo tej zakoniti zahtevi, napovedujemo splošno stavko! Pogasite ogeni! Grešniki, ven iz ponev in loncev! Nimate več pravice cvreti se! Žlve!a s^ošna stavka!
— V peklu ie punt! r— je sporočil Belcebubu Asmndei v ponižnem strahu. —
Belcebub se je samo grdo zarezal. ^ Kdo?
— Novi farmacevt!
— Stoj! Vem, kako mu podkuri-
mo!
— Raztopiti svinca?
— Ni vredno! Smole?
-— Tudi smole ne.
— Zavreti olja?
— Stroški!
In Belcebub se je nagnil k Asmode-jevemu uf esu ter mu nekaj zaSepetal.
— Takoj bo storjeno! — je vzklik* nil Asmodej in hitel izpolnit povelje.
Cez lup je stopila  k farmacevtu
— Prav kar sem slišal o vas! — je spregovorila senca prijazno. Podala mu ie roko in se predstavila:
— Karel Marks. Me zelo veseli.
— Jaz sem sam marksist, — je od* govoril farmacevt, — in tudi mene žela veseli!
— In ie segel Karlu Marksu v roko. —
— A. vi me torej poznate! Tem bolj me veseli! Vi ste seve čitali moj »Kapital«?
— Oprostite, g. Marks! . . , Farmacevta je malce stisnilo v grlu.
— Toliko sem se moral prepirati o vašem »Kapitalu«, da nisem \rm\ časa prečitati ga.
In farmacevtova duša je začutila, da zardeva.
Karel Marks se je zasmejal. Smejal se ie čedalje glasneje in se začel slednjič tako krohntati, da se je farmacevt zbudil.
Spočetka se je ves zadovoljen prepričal, da je res še živ.
Nato si je z užitkom prižgal cigareto. In se je nasmejal lastnemu obrazu v ogledalu:
— A vendar je bilo vaše vedenje, tovariš, tudi     onem sMj&h*
stian 4.
•SLOVENSKI  NAROD« dne I- avgusta 1925.
fttcv. 172
Gospodarstvo
Važno za tiste, ki potujejo v inozemstvo
Finančno ministrstvo opozarja naše državljane, ki potujejo v inozemstvo, da je 'dovoljeno vzeti s seboj na vidirane potne liste v avgustu samo gotovo množino tujih valut, in sicer:
Za potovanje v
službeni tečaj
Angleško 276' —
Ameriko ......... 56-75
Kanado......... 56*25
Nemčijo......... 13*50
Poljsko......... 9*40
Francijo......... 2*67
Švico.......... 11*02
Italijo.......... 2*09
Belgijo......... 2*62
Holandsko........ 22*78
ČSR 1 '68
Romunijo........ 27*50
Bolgarijo 41 • 30
Dansko........                          . 12* —
Švedsko......... 15.30
Norveško........ 8*23
Špansko......... 8*23
Grško.......... *91
Avstrijo......... 8* —
Madžarsko (1000 K). . . . —'80
• • • •
• • • •
vrsta valute
funtov šterltngov . dolarjev . . . , , kanadskih dol. . . rentnih mark ...
zlatih......
fr. frankov .... švicarskih frankov .
lir........
beljr. frankov . . , hol. goldinarjev . • Kč
lejev......
levov......
danskih kron . • . švedskih kron • . norveških kron • . pezctov • . , , # drahem .....
šilingov.....
madž. kron • • . •
dovoljeno vzet! s seboj
• • • 58 ... 282
i • • • 285
• . . 1.187 ... 1 704
6.000 1454 7.665 , . 6.115 703 9.536 29.128 . . 19.400 1.335 1.047 1*570 1.946 8.802 2.003 .   10 012.500
Rusija se je menda v seznamu držav izgubila, ker je premajhna, zato tistim, ki bi aiorebiti hoteli potovati v to izgubljeno dr-žavo, ne moremo postreči.
•SSS-
—g Tržno poročilo. Jajc zadnje čase na trg malone sploh ne dovažajo. Cene varirajo med 1—1.25. Z inozemskih tržišč prihajajo zelo nepovoljne vesti. Prodaja ;ajc je v stagnaciji. Povpraševanja je zelo malo, zato je tudi tendenca labilna. Rusija izvaža zadnje čase manj. Z našimi jajci dobre kakovosti so Inozemska tržišča preskrbljena. Cene mineralnih olj so zaradi zvišane carine poskočile in notira jo: petrolej v cisternah 7, v sodih 7.50, bencin v cisternah 11—11.50, v kanglah 12—12.50 po specifični težL Parafin po kaovosti in dovozni pariteti 15—17. Plinsko olje v cisternah 2.80—3.20 Din,
—g Prepovedana trgovina po kupon-skem sistemu. Minister trgovine in industrije je prepovedal trgovati po takozva-nem kuponskem (lavinskem) sistemu. Ker se je vršila ta nedovoljena trgovina večinoma potom priporočenih pošiljk s povzetjem, je ministrstvo pošt odredilo, da nobena pošta ne sme prevzeti pošiljatve, o kateri se sumi, da spada v trgovino po kuponskem sistemu, če je pa že prevzeta, da jo vrnejo pošiljatelju. Naslovne pošte morajo vrniti tak 2 pošiljatve dotičnim pošta-n, ki so jih odposlale in napisati na ovoju »Prepoved a n o «.
—2 Anketa radi carinske tarife. Savez zemljoradnikov je začel s široko akcijo proti sedanji carinski tarifi, ki da v znatni
meri škodi interesom jugoslovenskega poljedelstva. Na inicijativo saveza se sklicuje anketa predstavnikov zadružnih in trgovskih organizacij na dan 2. avgusta v dvorani doma Saveza zemljoradničkih zadrug v Beogradu. Začetek konference je določen za 11. uro.
—g Hmeljarjem! Hmeljarsko društvo v Žalcu objavlja: Društveno vodstvo javlja svojim članom, da so legitimacije za hmclj-ske obiravce že pripravljene in da stopijo dne 1. avgusta t. 1. v veljavo. Vsaka legitimacija velja za poljubno število obiravcev in sicer za polovično voznino na progah* Brežice—Zidani most—Maribor—Sp. Dravograd—Mežice, potem Zagorje—Zidani nost, Celje— Sp. Dravograd, Orobelno— Rogatec. Za vežnjo nazaj je potrebna nova legitimacija. Zaradi statistike naj vsak ud, ki se bo zglasil za legitimacijo, javi društvenemu vodstvu število obiravcev in železniško postajo, od katere se odpeljejo. Vsa druga pojasnila podaja svojim udom društveno vodstvo.
—g Prodaja odpadkov od blaga, usnja, kovin itd. se bo vršila dne 5. avgusta t. 1. pri upravi 4. zavoda za izradu vojne ode-će v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
Interesantni slovenski priimki
Dobili smo nastopni dopis: Dne 28. julija ste objavili nekaj zanimivih nemških priimkov. A tudi na Slovenskem jih imamo dovolj interesantnih: Obesi-boh na Gorenjskem v XVI stoletju, Peci-gos Jurij pri Rogatcu v XVIII. stoletju, Poišči-kruh v Oorniemgradu, Podraži-ga v Ribniški dolini. Moči-bob v Istri, Goli-hleb v Mozirju, Goli-bajs na Gorenjskem, Strupi-korec (strupiti — razbiti) Jakob v Spod. Goricah leta 1415, Suhi-vamp v Kranju v XV. stoletju, Suhi-petek, Lovrenc v Novem mestu v XV. stoletju, Hudi-mul Groga v Kranju v XV. stoletju (mul-vol z odbitimi rogovi Dolga noč na Štajerskem, Zlodej na Štajerskem, Golo-uh na štajerskem, Krivonog nri Pliberku, Krivonos na Koroškem itd. Najkrajša priimka sta Of na štajerskem in Aš na Dolenjskem, najdaljša Šemprimož-nik v Gornjem gradu in Pustoslemšek v Lv-čah.
Po telesnih posebnosti so dobili svoje priimke: Ritonja (po obsežni zadnji plati), Bedrač (po krepkih bedrih), Nosan, Uhan, Glavač, Trebuhan, Celan, Kodrač, Kozoglav. Tudi deležnikov je precej: Preklet, Razpet, Oparjen, Požgan, Zavržen, Natlačen, Popit, Zaletel, Zazijal, Pritekel, Špendal, Smrdel, Premrl, Oprčkal (paberkovalec) itd.
I. Koštial.
Velika defravdacija v Romuniji
Romunski listi prinašajo že več dni sen-zacajonalna poročila o veliki defravdaciji v finančnem ministrstvu. Mladi uradnik fin. ministrstva Dambosiceafliu Je poneveril lani neizrabljene formularje potrdil raznih državnih posojil v vrednosti par milijonov lejev. Ponaredil je podpise m številke in tako se mu je posrečilo pod tujim imenom s pomočjo številnih sokrivcev inkasirati pri državnih blagajnah te velike svote. S tem denarjem je žhrel Dambosiceanu zelo razkošno. Da bi se ne dolgočasH, te potoval v družbi elegantnih dam po inozemstvu, kjer s: je kupil veliko pafačo in avtomobil. Dasi so prišle oblasti goljufiji na sled, bi vendar krivca ne prijeli, če bi si uradnika, ki sta mu izplačevala ponarejene svote slučajno ne bila zapomnila številke njegovega avtomobila,
Dambosiceatnu je bil slednjič aretiran v Konstanci, kjer je živel med letoviščarji kot največji bogataš. Toda mož se te nezgode ni ustrašil. Policiji je izjavil, da pobegne, čim se mu to posreči. In res je na čuden način odnesel pete. Te dni so se pripeljali stražniki k preiskovalnemu sodniku
in ker rriso dovolj pazili nanj, je rzzinil v hodnikih sodne palače. Takoj so vse izhode zaprli m zastražili. toda zaman, detravdan-ta rri bilo nikjer. Ni izključeno, da je pobegnil v inozemstvo. Romunsko finančno ministrstvo ima znatno škodo.
Umobolna mravlja
V reviji »Schweizer Archiv fur Neuro-logie und Psichiatrie-r pripoveduje curiški živčni zdravnik dr Rud< if Brun bolniško zgodovino neke mravlje Žival, delavko iz vrste travniške mravlje (Formica praten-sis) je iztaknil bernski raziskovalec Stoger v enem svojih opazovališč. Ta mravlja je neprenehoma tekala okoli, kakor tudi delajo neke vrste umobolni ljudje. Dočim so njene tovarišice živele mirno in redno, je ta brez prestanka dirjala okoli in sicer v nekakih spiralah vedno na desno. V vsako stvar na potu se je zaletela in ako se ji je nastavil košček sladkorja, je le za trenotek obstala pa hitro zdirjala naprej. Ako je srečala tovarišico pri svojem teku, jo je napadla in včasih so ji tovarišice vračale napad. Postala Je tujka med mravljami, katere so se je očitno ogibale Po tekanju, k? je trajalo cele ure, se je trenotno ustavila, napravila toaleto, potem pa zopet pričela dirjati naprej. Samo po steni je šla naravnost, ker se ni mogla izmikati Šest dni jo je opazoval preiskovalec in po šestnih dneh se njeno stanje ni izpremnilo. Poslali so jo v Curih in mikroskopični prerez Je pokazal oteklino na možganih.
Rudarji nagnali škofa
Burno je življenje angleških rudarjev, kakor pričajo sedanja dnevna poročila. Dan na dan zborujejo po raznih krajih in razpravljajo o položaju. Tudi na hipodromu v Durhamu je bil velik rudarski shod. Nastopili so razni govorniki med njimi Macdo-nald, ki so obtoževali vlado, da ne postopa v rudarskem gibanju tako, kakor to zahtevajo delavski in splošni interesi. Neki govorniki so napadli starega škofa v Dur-namu, ki je pred kratkim razpravljal v nekem listu o delavskem gibanlu m se po-
stavljal bolj na stran Industrijalcev ter sc zavzemal za znižanle delavskih mezd. Prišel je na shod in hotel govoriti menda prati alkoholizmu. Ko so ga rudarji zagledali, so začeli godrnjat" ter razmetali so med navzoče listke z nadpisom: »V pekel s škofi in dekani, mi hočemo tako plačo, da bomo mogli živeti!• Pričeli so vpiti na škofa, nakar so ga obkcbii in razlegal se je krik: *>V vodo ž njim!« Res so ga nekateri začeli že pehati proti reki VVear. Tu pa so posegli drugi vmes in preprečili, da niso škofa potunkali v vodo. HujSega mu niso hoteli nič prizadejati Policija je preskrbela čoln ter prepeljala škofa na drugo stran na varno. Samo njegov klobuk in njegov dežnik je estai v rokah rudarjev pa ju je pozneje dobil nazaj, škot je zvečer govoril v katedrali in se baje zavzel za sodelovanje med socijalnimi razredi.
Serum za pomlajevanje
Ravno prav za pasje dni je prišlo z Dunaja poročilo, da se je prof Stcinach zadnje čase, ko se ni nič slišalo o njem, temeljito bavil s problemom pomlajevanja, ho-teč doseči nekrvavim potom pomlajevanje človeka, za kar se je poprej predlagala edino le operacija z žlezami. Prof. Steinach je baje izdelal postopanje, ki omogoča z navadnim vbrizganjem določenega seruma doseči enake rezultate, kakor so se doslej dosegli samo s težko presaditvijo žlez s pomočjo kirurgovega noža. Baje prične eno največjih podjetij kemične zdravniške industrije v Nemčiji fabricirati Stelnachov serum. Vest je vzbudila precej pozornosti. Mogoče bo kupčija s serumom dobra nekaj časa, dokler se ne oglasi kak drug pomla-jevalec z novim sredstvom! Mundus vult decipi. . . .
* Družinski priimek po ženi. Avstrijski soc. poslanci so predložili dunajski zbornici načrt za reformo družinske pravice. Predlagajo tudi, da bi si zakonca lahko izbrala družinski priimek in bi ne veljala več stara določba, da dobi družina očetov priimek. Po reformi bi družina Imela lahko tudi materin priimek.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHR1STOF
Specijalna veletrgovina manufakturne stroke v Ljubljani potrebuje za tako|šn]i vstop
===== vajenca =========
s primerno šolsko naobrazbo (štiri meščanske aH dovršeno nižjo srednjo šolo). Ponudbe pod nSPECIJALNO-2568* na upravo Slov. Naroda.
Zobozdravnic mi oaiv. dr. Ilfftii OBLAK
Miklošičeva cesta (palača Vzajemne posojilnice) ne ordinira do 16. avgusta t« I-
2567
Razširjajte ,S!ov. Narod* 1
iLILIUlJUUDOOgDa^
_____        Za Izvrševanje vseh izvoznih, uvoznih In tranzitnih carinskih manipulacij se priporoča
Drosotln Štrucell,
carinski posrednik
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 33/1 (Balkan). Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah
_ brezplačno. — Intervencije in reklamacije najkulantneje. —
mmmmmm Zmerne cene. 2291
rna pohištva
FRANJO VEHOVAR,
CELJE, Kersnikova ulica
priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše od —   inozemskih tovarn. =====
Izdelujem po naročilu:
spalne sobe, ieriilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestransko
zadovoljnost.
Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejše IGRALNE MIZE
ter se priporočam za obilna naročila.
Z odličnim spoštovanjem f, vehovar.
1
L
V zobozdravniki ordinaciji
tLPnta
so bo ordinira od 3.—16. avgusta
^"0"*v* *o^ £  & e l
ii. ntt s Er. mu
pleskarja la Uear|a Ljubljana, Karel Kotnikov« ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cen j. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    121 l
J. Sfjepniln
== Sisak =
preporod najbolja umbnra, tlet, partituro I ostala potroHttat a
Kupujte edino-le pri
losip Petelincu
najboljše 138-l
šivalne stroje in kolesa
znamke Gritzner, — Phdn1x,
pnenmatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle
Lfubljana (Mizi PrtSanftn spmtniu ah nO) Na malo! Na veliko!
I Zahtevajte cenilce!
■ali oglasi, ki slutilo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 nar. Najmanjti znesek Din S.
R1RLIOGLHSI
1   Mt 1	Maturant iščo službo v pisarni za popoldanske ure. — Po* nudbe pod aMaturant 2559» na upravo «Slov. Naroda».
Trazim jedrn u samostalnu radnicu za predcftanje (Vor-drucken). Ista mora znati na mašmi ažurirati. — Pismene ponude molim slati na: Hedviga Adler, Zagreb, Velika kavana. 2561	
	Prvovrstni zastopniki za tovarne za porcelan, bombaževino, dežnike, pluge, oljnate barve in lake — se iščejo. Samo osebne prijave dne 11. julija med 11. in 12. uro sprejema ravnateljstvo vleesejma. Prvovrstne re* ference potrebne. 2558 1  Stanovania |
Skladiščnik, starejša moč — išče stal* no mesto pri večjem podjetju v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Skladiščnik/2541» na upravo «SIov. Naroda*.	
Strojepiska, zmožna tudi drugih pi* sarniških del — išče služ. bo na deželi. — Ponudbe pod «Stroj episka /2553» na upravo *Slov Nar.».	Drž. uradnik išče stanovanje, obstoje* če iz dveh sob in kuhinje — Ponudbe pod «Avgust 2536» na upravo «Slov. Naroda*.
Hotelski natakar išče službo v prvovrst* nem hotelu na letovišču. — Ponudbe pod «Nata* kar/2555» na upravo «SL Naroda».	Prazno sobo, lepo, zračno, s posebnim vhodom išče gospodična. — Ponudbe pod «Zračna soba/2545* na upravo •Slov. Naroda*.
Prodajalka dobra moč, z dolgoletno prakso — išče službo v mestu ali na deželi Po* nudbe pod «Porabna moč/2557* na upravo «S1. Naroda*.	Dijakinjo sprejme dobra rodbina na stanovanje in hrano; klavir na razpolago. — Ponudbe pod «Septem* ber/2550» na upravo «SL Naroda*
1    prodam |	Trgovina v    večjem prometnem kraju se vzame v najem. — Ponudbe pod «DežeIa 2549»  na  upravo «Slov. Naroda».
Obleke (moške   in   ženske) ter nekaj perila — radi se* litve naprodaj. Ponudbe pod «P/2563» na upravo «Slov. Naroda*.	
	Trgovski lokali, izredno prikladni, na vo* galu  Dunajske  ceste in Sodne ulice št. 1 — se z novemberskim terminom oddajo v najem najviš* jemu    ponudniku. Pro* stori se prevzamejo lah* ko skupno ali posamez* no   Ponudbe poslati na — Kmetijsko  družbo v Ljubljani, Turjaški trg 3
Klavir, dobro ohranjen, se radi selitve  takoj  proda. — Ponudbe    pod «Klavir 2552» na upravo «Slov. Naroda«.	
Steklenic večja množina — napro* daj.   —  Poizve   se pri Mariji Mikuš, Razpotna ulca št. 10. 2556	
	1 Dopisovanje |
	Gospodična, mlada, želi dopisovati z boljšim gospodom. Že* nitva   ni   izključena. — Ponudbe pod «Čimpreje 2562»  na upravo «Slov. Naroda».
	
1    Cokali 1	
Delavnico za čevljarsko obrt iščem za takoj. — Ponudbe na upravo   «Slov. Naroda* pod «ČevIjarstvo/2564».	
	
	|     Ran. j
Trgovski lokali moderno urejeni, v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glav* nega kolodvora — se od* dajo v najem. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*.	Fižol za kuho mešane   vrste, kilogram Din 1.75, čiste vrste ki* logram Din 2.25 — pro* daja   Sever   & Komp., Ljubljana. 149/L
Zenltve. dopisovanje ter oglasi strogo trgov
skega zna6ala, vsaka
beseda Din 1"— ■ Najmanjši zneaek Din 10
Suhe gobe
M GERSAK, Ljubljana Kongresni trg 10.   129 L
Pst! Patent 2538!
Samo «LUCIFER» um* čije trajno stenice (ščur* ke)! — Wmter & Zupan, Sv. Petra 35 — Leskovic & Meden, Židovska -li* ca. 118/T'
Špago, dreto
in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjuta* L i ubijana, Gosposvetska cesta 2 103/n
Solnčne pege,
mozolje, bradavice, kur. ja očesa — odpra* 'Zj pr» vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na uprr SI Naroda*.
Dvokolesa,
motorji, otroški vozički, pneumatike — najceneje nrodaja na obroke, ceniki franko — <rTribuna» F B. ... tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* liana, Karlovska cesta 4.
132L
Traži se feđan vrsni samostalni
2551
poslovodja za Ijevaonu
(Giesserrnelster)
Natjecatelji moraju biti državljani S. H. S. i neka svoje ponude sa prepisima svjedodžaba te zahtjeva plaće, uprave na PUBLICITAS D. D., oglasni zavod, Zagreb, Gundulićeva 11, pod šifrom »LJEVAONA".
Obi. pev geometer in kult. inšenjer
: Ing. D. Gustinčlč =
Izvršuje ven geometersbn dela, vse vodne lit cestne gradbe. Cenitve zemljišč, poslopij In dr. LJUB L J AN a> Krnska cesta 12. zsee
z znanjem Italijanskega (n nemškega jezika ter nemške stenografi e in strojepisja išče veliko trgovsko podjetje v Zagrebu z vstopom takoj. Pismene ponudbe z naznačbo referenc in plačilnih zahtev pod št. „Za-5721« na PUBL CITAS D. D.v oglasni zavod, Zagreb, Gundulićeva ulica 11.
2560
lalED#%
edino uspešno patentirano In zakon, zavarovano sredstvo nrft4; nloSi in *zP*d2nju las ter prhutam. 7a eno po-Pluli PlCiJl polno zdravljenje zadošča škstlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmeii6kl aavod LEDA. Zagreb. Nikollćeva 1. poštni predal 35. - Skladišče 7a l.iiih ano: .S ALUS* d. d.
Lutnina in tisk »Narodne tiskarne«.