Številka stane 7 Rpf. STAJERSKI GOSPODAR IZIDE VSAKO SOBOTO Uredništvo in upravnišivo: Marburg a.d.Drau, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf I. Jahrgang Marburg a. d. Oran, Samstag, 28. luni 1941__Ur. 11 Velika borba za Evropo A d ol f Hitler je postal s svojo Mjn edjo vojne moskovskim zločincem ' izvrševalec volje cele Evrope. Ves evropski tisk je solidaren v občutku, da gre za največjo odločitev naše dobe. Prav točno je mnenje, ki ga je o tem objavil brazilski list »G a-zeta De N o t i c i a s«. Omenjeni list je pravilno zapisal, da je usoda sveta sedaj odvisna od nemškega orožja. Izbira je jasna: ali življenje v okviru reda in discipline, zgrajene na načelih visoke. obcestne morale, ali pa smrt, žalost, požig in rop kakor v Španiji pod boljševiškim terorjem. Fronte v tej borbi za evropshokul-turo in civilizacijo so jasno odrejene. Z Nemčijo čuti vsa civilizirana Evropa razen Angležev, ki so v borbi za goli obstanek izgubili zadnjo trohico sramu in časti, ker so navezali svojo usodo na usodo mednarodnih zločincev. Na strani Sovjetske Unije so potemtakem še samo takozvani Anglo-sasi. Angleži in Amerikanci, ki jih je zadela žalostna čast zavezništva s smrtnim sovražnikom vsega pravega napredka. Anglija se je po izdajstvu Moskve za vedno izločila iz občestva narodov. S Sovjetijo pa bo sedaj obračunal nemški meč tako, kakor je obračunal doslej z vsemi sovražniki evropskega edinstva pod nemškim vodstvom. Fiihrer je s svojim udarcem po izdajalskih boljševikih dokazal, da je ostal zvest svojemu programu uničenja komunizma. To uničenje je bilo ena izmed najvažnejših točk nacio-nalsocialističnega programa. Naj nikdo ne misli, da se je nacional-socializem avgusta l. 1939 morda za vedno sprijaznil z mislijo o sodelovanju z Moskvo. Fiihrer je v svoji pro-tcUtmaciji sam ugotovil, da je moral v svrho zavarovanja interesov nemškega naroda, čeprav težkega srca, poslati svojega ministra v Moskvo. Adolf Hitler in z njim vsak razborit Nemec je čutil nenaravnost te poli-tično-diplomatične zveze, ki je kori-itila Sovjetiji neprimerno bolj kakor Nemčiji, ki se je morala za ceno bolj-še viške nevtralnosti in gospodarskih dobav do nadaljnjega odreči kontroli baltiškega prostora in mnogih drugih predelov vzhoda sploh. Svet je moral sedaj spoznati, da lacionalsocializem nima svojega programa samo radi parade, nego radi izvedbe. Moskva si je politično zavila vrat vsled izdajstva pogodbe iz leta 1939. Nemčiji je bilo sprva na tem, da nadaljuje Bismarckovo politiko prijateljskega sodelovanja z Rusijo ob točni razmejitvi interesov na vseh področjih. Ako Moskva ne bi bila iz-1ala Nemčije, bi se bil boljševizem ohranil nekaj časa še vsaj v mejah Sovjetije. Usoda narodov je odločila drugače in tako je moralo priti nujno do rdečega izdajstva, ki je bilo potrebno za končni obračun z boljševizmom sploh. Nemški nacionalsocia-lizem torej ni nikdar opustil končnega obračuna z boljševizmom, čeprav je mx>ral to borbo vsled obračuna z Anglijo in Francijo odložiti na poznejši čas. Sovjetija je s svojim izdajstvom dokazala, da je vredna usode, ki čaka Anglijo. Sedaj se mora izpolniti pravorek zgodovine, ki je uničila že celo vrsto režimov, ki se niso hoteli ukloniti klicu pameti in evropskega edinstva. V borbi Evrope z Rusijo je dokazal Fiihrer svojo genialno dalekovidnost. Stvarnost pogodbenega stanja z Moskvo nikakor ni motila njegove budnosti. Fiihrer je pravočasno ukrenil vse, kar je bilo potrebno za zavarovanje Nemčije in Evrope. Predpriprave za obračun z boljševiki so se izvršile na vojaškem področju z isto natančnostjo kot na polju diplomacije. Vestnost nemške organizacije, ostrina nemškega orožja in brezpri-merni duh nemškega vojaka nam jamčijo, da se Evropi ni treba tresti pred boljševiško nevarnostjo. Nemški meč bo na bojnih poljanah Sovjetije premagal boljševiškega lintverja tako gotovo, kakor je doslej zmagal na vseh drugih bojiščih. Pred velikimi uspehi na Vzhodu Nemško vrhovno poveljstvo javlja: Fiihrerjev glavni stan, 25. junija. Na vzhodu potekajo borbe suhozemne vojske, letalstva in mornarice tako ugodno, da je pričakovati velikih uspehov - Dan poprej je javilo vrhovno poveljstvo sledeče: „Na vzhodu potekajo operacije nemške vojske po načrtu z velikimi uspehi" vodstvo in hrabrost nemške vojske, ki Kdor pozna jekleni, enostavni, redkobesedni slog nemških vojnih poročil v vseh dosedanjih vojnah, ve, da po. menijo že prve napovedi glede prodi, ranja v Sovjetijo zelo mnogo. Vsa Nemčija in z njo vsa ostala protibolj-ševiško usmerjena Evropa gleda z naj. večjim zaupanjem na brezprimerno je danes branilec Evrope pred azijat. skim boljševizmom. Fiihrer je v svojem glavnem stanu. Največji vojskovodja vseh časov vodi sedaj najboljšo udarno silo sveta v boju proti izmečku človeške propalosti. To dejstvo nas na. vdaja s trdno, neomajno vero v zma. go na celi črti. litv^l WtSAßM mm ^nmMf lif ■ STj f^yfTl, »p;: Ufc| Mi P^MBsŽF* STO 1 m ^Kg f/ 4 i ^KLJßJM jtfä ¡KFPI »J K ™ jL«? V, ^ a ŠSSaSB \ 'SM£3k * mSzmi ,.•-<>••'• L**J ' ! J? Ü «J» A rt-: J F IHaS.». re ^ HHHRHkj "*** MmSmm ■ - fl SjE" *V ~ - , ▼ H 'ti- Ja jW >. | mi, ,, j, i: Ur bübbüHI HKI^SS (Weltbild-Wagenborg) Izdajstvo Moskve. Na sliki vidimo zunanjega ministra Reicha v. Ribbentrop-a pri čitanju note na naslov sovjetske vlade pred zastopniki nemškega in inozemskega tiska Evropa odobrava obračun z boljševiki Pritrjevalni glasovi evropskega tiska • Povsod olajšanje in zadovoljstvo - Najožja zveza med židovskim bolševizmom in kapitalizmom dokazana Ves evropski tisk stoji pod ogromnim vtisom obračuna nacionalsociali. stične Nemčije z boljševiško Sovjetijo. Evropski narodi se zavedajo, da je prevzela Nemčija odgovornost ne samo za nemški narod', temveč za celo evropsko kulturo in civilizacijo. V tem gigantskem obračunu mora zmagati Evropa nad temnimi silami vse razkra. jajočega boljševizma. Ta zavest se očituje v vseh ugotovitvah vodilnega evropskega tiska. Zelo razveseljivo je tudi dejstvo, da je Führer s svojo zgodovinsko odločitvijo zedinil miselno vso Evropo. Vsi narodi se zavedajo, da gre za obstoj naše civilizacije. V naslednjem smo zabeležili nekaj glasov evropskega tiska tudi za naše čitatelje, španski list »ABC« piše: Nemčija se bori za celih dvajset stoletij evropske omike. Velika Britanija in Amerika sta z moralnega in političnega vidika izgubili vsako opravičilo za svojo vojno. Borba Velike Britanije in Amerike jeza človeštvo povsem brez vrednosti. Anglija je napravila veliko napako, ker je tudi Moskvi obljubila pomoč. Neizogibni poraz Sovjetije bo tudi poraz Anglije. Stalin je pri sklepanju pakta z Nemčijo v avgustu K 1939 mislil, da je zelo prebrisan. Računal je z ohranitvijo svoje vojske vse do izkrvavitve evropskih armad. Tako bi mu vojskujoče se države padle kot zrel sad v naročje, toda v Berlinu so pravočasno odkrili Stalinove karte. List »A r r i b a« piše pod naslovom »Zmaga Evrope« sledeče: Brez dvoma je nova borba, ki je pravzaprav posledica notranje borbe nacionalizma proti boljševizmu najpopularnejša vojna sploh. Najprej je bila Nemčija trdnjava na vzhodu, danes je rešiteljica Evrope in vojskovodja v križarski vojni za civilizacijo. Zadeva Nemčije je zadeva cele Evrope. Samo izdajalci Evrope stoje ob strani. Sklep Nemčije je vzva. lovil našo kri. V duhu smo zraven v prvih bojnih vrstah. Francoski tisk v nezasedenem ozemlju izjavlja odkrito, da bo Sovjetija sedaj prejela zasluženo kazen za svojo dvojno igro. Francoski tisk je prepričan, da bo Nemčija v najkrajšem času končala vojno s sovjetsko Rusijo. Italijanski listi so sprejeli pričetek borb z rdečo armado z velikim zadovoljstvom in olajšanjem. Tako piše diplomatski sotrudnik uradne agencije Štefani, da je italijanski narod že od1 nekdaj gojil naravno nezaupanje na. prani komunizmu. Italija je bila prva dežela, v kateri je začela borba proti boljševizmu. Nesramnost, s katero je komunistična Rusija izrabila sedanji spor, da bi na ta način ugrabila celo število malih obmejnih držav, je globoko ranila čuvstva italijanskega naroda. To tembolj, ker je nasilna boljše-vizacija Litve, Estonske in Letonske odkrila silno barbarstvo ruske duše. K temu je treba prištei sovjetske spletke za časa balkanskega spora, ko je Rusija kot takozvani prijatelj osišča v resnici opravljala posle za plutokrati-čno Anglijo. Nesramna dvojna igra' kremelskih oblastnikov je bila v celoti razkrita. Boljševiškim oblastnikom je bilo predvsem na tem, da razširijo: svoje ozemlje. Hoteli so postati zmagovalci na ruševinah Evrope. Italijan, ska javnost smatra vojno s Sovjetijo in njeno neizogibno uničenje kot predpogoj za pravičen in trajen evropski red. V smislu tega novega reda je: treba odstraniti vse činitelje nereda, barbarstva in nasilja. Italijanski narod bo s svojimi bojnimi silami sodeloval v operacijah proti Rusom. Belgijska javnost je prišla do spoznanja, da je Nemčija napovedala vojno sili, ki je sovražnik vseh evropskih dežel. Tako piše list »Noveau Journal« pod naslovom »Korak k edinstvu«, da bodo nemške čete Evropo in zapad rešile pred hudo mrzlico, ki je organizem Evrope često slabila. List »Algemeen Nieuws« piše: Pri. čela je borba med dvema svetovoma, in sicer med nacionalsocialističnim svetom ljudskega blagostanja in miru ter med plutokratsko-židovsko.komu-nističnim svetom nemira in sovraštva v. katerem imajo svoje koristi samo žid-je, framasoni, komunisti in angleški kapitalisti. V tej borbi ne gre samo za življenske pravice Nemčije, temveč za kulturo in bodočnost cele Evrope.« Tudi češki tisk je složen v spoznanju, da je Fiihrer s svojim obračunom z boljševiki pridobil za svoje cilje vso Evropo. Tako piše list »A.Zet« med drugim: »Pred stoletji je bil križ simbol obrambe Evrope napram uničeval, cem evropske kulture in civilizacije. Danes je ta simbol zastava s kljuka, stim križem. Ne gre samo za zaščito nemških mej, temveč za zaščito cele Evrope in večstoletne kulture, ki jo je Evropa podarila vsemu človečanstvu.« »Narodni Politika« piše: »V ogromni borbi ki je pravkar pričela, se izpolnjuje najodločilnejše in najdalekosežnejše poglavje zgodovine, češki narod se zaveda, da je vojna le spremljevalna pri. kazen ogromnega zgodovinskega preobrata, ki bo prinesla novi red Evrope na polju duha, socialnega in gospo, darskega življenja.« Ves romunski tisk podčrtava ozko sodelovanje zavezniških nemških in romunskih čet na moldavski fronti pod vrhovnim poveljstvom romunskega vo. ditelja generala Antonesca proti boljT ševizmu. »Timpul« piše: »Zaupanje, ki si ga je pridobil general Antonescu v duhu in srcu velikega Fiihrerja, je izraženo s tem, da mu je poveril vrhovno poveljstvo nad skupnimi nemškimi in romunskimi četami.« »Universuk ugotavlja, da zaupanje v vojaške zmo. žnosti generala Antonesca ni samo po-čaščenje za voditelje Romunije, nego tudi priznanje vsemu romunskemu narodu. Naroči Štajerskega Gospodarja! Amerika v objemu z boljševiki Za Churchillom sedaj tudi Roosevelt - Borci za svobodno svetovno gospodarstvo, rešitelji malih držav in obnovitelji človečanskih pravic roko v roki z uničevalci privatne lastnine, sovražniki vsake svobode mnenja in zastavonošami človeške bede B6rlin, 25. junija. Najprej se je Churchill predstavil kot pajdaš boljševiških izdajalcev, katerim je ponudil pomoč Velike Britanije. Se. daj se je oglasil tudi prezident Zedi. njenih držav, Roosevelt, ki je o priliki tiskovnega razgovora v Beli hiši v AVashingtonu izjavil, da bodo Zedinje. ne države nudile Moskvi vsako le možno pomoč. Zanimivo je, da je Churchill obljubil boljševikom vso »tehnično in gospo, spodarsko pomoč, ki bi utegnila koristiti Sovjetiji.« Temu nasproti pa je Roosevelt izjavil, da bodo Zedinjene države nudile Sovjetiji »vsako možno pomoč«,, vendar še ni določena oblika te pomoči. Sovjetija še ni predložila listo svojih potreb. Po prezidentovih besedah imajo sedaj na razpolago Amerikanci samo stvari kakor noga. vice in čevlje. Naročila za letala bi prišla šele čez dolgo časa v poštev. Roosevelt ni hotel nič povedati, da-li bo morala Moskva plačevati oborože. valna naročila v gotovini. Rooseveltova ponudba pomoči je vredna sličnim ponudbam, ki so jih prejele druge države, katere so padle v zanjke angleške agitacije. Značilnej. še od teh ponudb pa je duh, v kate. reni so bile storjene. Prvoboritelji ta-kozvanega svobodnega svetovnega go. spodarstva so s tem vrgli v vodo vse tisto, kar so s tolikim ponosom potre- bovali za svojo utemeljitev vojne proti Nemčiji. Sedaj vidimo te svobodnjake svetovnega gospodarstva roko v roki z uničevalci privatne lastnine, privatne inicijative in privatne trgovine. Kolko so ti ljudje bobnali v svrho »rešitve in obnove demokracij«, za »rešitev malih držav«, za »vzpostavitev človeških pravic«! Ravno Roosevelt se je med njimi obnašal najbolj divje. 13. janu. arja je govoril v svoji poslanici o naravnih človeških pravicah. Govoril je takole: »Svoboda besede in mnenja, svoboda in pravica, moliti Boga po lastnem nazoru, osvoboditev vseh skr. bi, bede in strahu«. Tem »velikim« besedam je pristavil še sledeče: »Zedinjene države so položile svojo usodo na srca in duha milijonov žena in mož, da bodo podpirali tiste, ki se borijo za obrambo in ohranitev teh pra. vic.« To je dejal isti Roosevelt, ki je sli. čno kakor Churchill ponudil boljševi. kom svojo podporo. Churchill in Roosevelt sta sedaj skupaj s tlačilci vsake svobode, z državno organiziranimi bo. gotajci, z zastavonošami ljudske bede in z nasilneži, ki so uničili tri male države in napadli dve drugi državi. Pri. pomniti je še, da niti Anglija niti Ame. rika nista doslej priznali sovjetske okupacije baltiških držav. Lahko se reče, da še svet ni videl tako čiste slike »najčistejše demokracije«. (Weltbild) Churchill o boljševiški armadi Dve značilni „sodbi" mojstra vojnih hujskačev Berlin, 25. junija. Dne 20. januarja 194Q. ko se je Fin., ska borila proti sovjetski premoči, je dejal takratni prvi lord britanske ad. miralitete Winston Churchill v radiju sledeče: »Finska je pokazala, kaj premorejo svobodni ljudje. Finska je človečanstvu napravila velikansko usiugo. Dokazala je celemu svetu, da sta sovjetska ar. mada in sovjetsko letalstvo vojaško nesposobna. Vsakdo lahko vidi, da uničuje boljševizem dušo naroda. Bolj. ševizem podira vsa mirovna stremljenja. S svojo brutalno, številčno premo, čjo je boljševizem le staršna podlaga vojne.« 1st; Winston Churchill je 23. junija 1941, torej 48 ur po izbruhu nemško. ruske vojne, izjavil sledeče: »Jaz sem Stalina opozoril na to, da Nemčija baje ne spoštuje pogodb in zaupanja. Svaril sem ga in upam, da moje svarilo ni ostalo neopaženo. V tem trenutku vemo, da brani ruski narod svoja domovinska tla. V duhu potujem nazaj k letom in dnevom, ko so se ruske armade borile proti istemu sovražniku z neomejno hrabrostjo in velikim junaštvom.« Večjega dokaza za nesramno dvojno igro tega velikega mojstra vseh vojnih hujskačev pač ne bi mogel nikdo doprinesti. Churchill sam je sovjetsko rdečo vojsko označil najprej za n e_ sposobno, sedaj pa, ko je ta rdeča vojska v borbi z Nemčijo, govori Churchill naenkrat o »hrabri in junaški vojski«. Za časa finske vojske so bili boljševiki »uničevalci duš« in »motilci miru«, sedaj pa so naenkrat »branilci svoje domovine«. Churchill je vreden kompanjon moskovskih boljševikov. Njegove izjave so pač najboljši dokaz brezprimerne lažnjivosti tega človeka, ki v svoji edinstveni brezvestnosti la. že in izmišlja vse v škodo naroda, ki ga trpi na tako odgovornem mestu. Reichsminister dr. Goebbels je v nedeljo ob 5.30 uri zjutraj po radiu prečital zgodovinsko proklamacijo Fiihrer-ja, naslov-ljeno na nemški narod. Slika prikazuje ministra pri čitanju proklamacije pred mikrofonom Bratstvo med kapitalizmom in boljševizmom Norveški glasovi o dogodkih na vzhodu. Iz Osla poročajo: Uvodniki norveškega tiska so še nadalje v znamenju velikih dogodkov na vzhodu, časopis »F r i t F o 1 k« se je pri tem spomnil »pomoči za Finsko«, ki jo je izkoriščala lansko leto Anglija za svoje temne namene. Ta »pomoč« je ravno sedaj značilen primer za brezvestnost pluto, •kratskega sveta. Ob spominu na omen. jeno angleško pomoč se mora vsakdo nasmehniti, kajti ves svet je medtem že spoznal pravo vrednost »angleške pomoči«. Lažnjivi angleški politiki, ki so takrat pridigovali križarsko vojno proti Sovjetiji — v resnici so hotetli imeti vojno proti Nemčiji na skandinavskih tleh — se sedaj ne sramujejo ščititi boljševizma. Bratstvo med kapitalizmom in boljševizmom je sedaj dokazano. »M o r g e n b 1 a t« ugotavlja, da je Norveška sedanji obračun z boljševizmom sprejela s čustvi olajšanja. — Končno je odstranjena negotovost, ki jo je vsa Evropa čutila spričo nejasnega držanja Sovjetije. Sedaj se ni več bati terorja kominterne in boljševikov, kajti skrb za bodočnost Evrope je prevzela sedaj nemška vojska.'; Kmetijsko „gospodarstvo" v Sovjetiji Boljševizacija ruskega kmetijstva je uničila stalež živinoreje skoro za 50 % Leta 1918 je Lenin vrgel v vrtinec revolucije svoje geslo »Vso zemljo kmetom!« Milijoni malih vaščanovbrez zemlje in malih zakupnikov so takrat verjeli Leninu, ki je s svojim lažnjivim geslom izvojeval »zmago boljše, vizma«. Zahvalo za to podporo je pre. jel »osvobojeni« kmet v obliki za_ plembe vsega premoženja. Zemljišča, poslopja, živ in mrtev inventar so pro. glasili boljševiki kot »socialistično imetje«. Na ta način je proglasil bolj. ševizem 77% vsega ruskega prebivalstva kot nekake kmetske proletarce brez zemlje. 7. avgusta 1932 so izdali boljševiki zakon, s katerim so vsako kršitev zakona o kolektivizaciji kaznovali s smrtno kaznijo, desetletnim izgonom v Sibirijo itd. Kmeta so kratkomalo obesili ob verigo židovskih valptov. Tol. mačenje zakona proti kmetom je najbolje objasnil židovski šef zloglasne čeke, Jagoda . Jehuda, ki je dejal: »Krogla je najboljše sredstvo v borbi proti razrednim sovražnikom.« »Socialistični uspeh« je izgledal tako, da je imela sovjetija I. 1928 še 32.5 milijonov konj, 1. 1935 že komaj 15.3 milijonov in 1. 1937 reci in piši 14 milijonov. Stalež goveje živine je padel v istem času od 70.5 milijonov na 40 milijonov, stalež svinj od 26 milijonov komadov na 17 milijonov in stalež koz in ovac od 146 na 55 milijonov. To je bil »uspeh« boljševiške kolektivizacije v poteku dveh »pjati. letk« (petletk). Stalež živine je torej padel za skoro 50%. Vsled skrajno slabega gospodarstva boljševikov je na. stalo 1. 1936 silno pomanjkanje žita in klaje. To pomanjkanje je bilo krivo, da je stalež živine, ki je 1. 1935 nekoliko narasel, zopet padel na najnižjo mero. V zimi 1. 1936-37 so morali povsod zasilno klati, boljševiki pa so bili dovolj nesramni, da so razbobnali laž o rastoči obskrbi mesa po nižjih ce. nah. Nekaj sličnega je bilo glede oskr. be z žitom. Pred svetovno vojno je Rusija izvažala letno 10 milijonov ton žita. Takrat je odpadlo letno 420 kilo. gramov žita na vsakega prebivalca. Leta 1933.34 je odpadlo na vsakega prebivalca samo še 260 kilogramov. V zimi 1. 1932.33 je potreboval boljševiški režim devize in je zato izvozil 1.8 milijonov ton žita. V tej zimi je umrlo od gladu skoro 6 milijonov ljudi. V letih »kolektivizacije« je bilo uničenih 5 milijonov kmetskih rodbin, t. j. skoro 20 milijonov ljudi. Kar ni bilo postreljeno ali pa poslano na prisilno delo, je umrlo od gladu. Boljševiški »agrarni socializem« je zahteval 20 milijonov človeških žrtev, razen tega pa je znižal prehrano sovjetskega prebivalstva za dve petini. Sovjetija je edina zemlja na svetu, kjer cenijo izmero žetve na klasu, t. j. na osnovi »biološke« cenitve, žetev po Cenitvi v shrambah pa so boljševiki vedno zamolčali, da bi svetu prikrili svojo nesposobnost v kmetijski proizvodnji. Odtod tudi vesti o »rekordni žetvi«, ki jih je po svetu razširjala kmetom sovražna tolpa v Moskvi. Boljševiki so zažgali ogromne množine žita irenze g ¡gg m Kakor poroča diplomatski dopisnik italijanske agencije Štefani, so boljševiki v Odesi sežgali ogromne množine žita, da bi napravili prostora — za novo žetev. To se je zgodilo v času, ko mnogi ljudje v Franciji, Holandiji in Belgiji trpijo na pomanjkanju živeža. To sežiganje žita, ki spominja na kapitalistične metode sežiganja kave v Južni Ameriki v svrho zaščite cen, je nov dokaz, da sovjeti nimajo nikakega smisla za Evropo in njene potrebe. Boljševiški oblastniki so z uničevanjem žita stvarno dokazali vsako pomanjkanje socialnega čuta kljub mednarodnim geslom, ki si jih je ta zločinska tolpa zapisala na svoje z nedolžno t krvjo okrvavljene prapore. Uničevanje žita se je moglo poroditi samo v zločinskih možganih židovskih oblastnikov, ki so na ta način menda dokazali svoj »socializem«. Kakor so v svoji bolni fantaziji izmislili setev žita s pomočjo letal, tako so priprav. I i en i uničevati tudi darove zemlje, če je to koristno njihovi politični in gospodarski špekulaciji. Boljševizem si je v takimi zločini po vsej pravici zaslužil smrt. Protiboljševiške demonstracije v Madridu Iz Madrida poročajo: V torek, dne 24. t. m. je priredilo več tisoč dijakov in falangistov v Madridu veliko demonstracijsko povorko. Demonstranti so vzklikali Španiji, vedno znova pa so se slišali vzkliki »Doli z Anglijo!«, »Doli s Sovjetijo!« Pred poslopjem taj. ništva španske Falange je imel zunanji minister Serrano Suner govor ter je med drugim dejal: »Tovariši! Sedaj ni čas za besedičenje. Falanga je izrekla svojo sodbo: Sovjetija je zakrivila našo meščansko vojno, Sovjetija je zakrivila smrt naših najboljših ljudi! Tovariši, zavedajte se glasu, ki vas bo poklical. Uničenje So- (Weltbild-GIiese-Wagenborg) Od Ledenega do Črnega morja se razvija nemško-finsko-romunsko-slovaška fronta v borbi proti rdeči vojski izdajalske Sovjetije vjetije je nujna zahteva zgodovine Evrope.« Torek popoldan so zavzele demonstracije v španskem glavnem mestu posebno velik obseg. Pred angleškim poslanstvom se je zbrala ogromna množica, ki je z vzkliki dajala duška svojemu gnevu nad angleško-boljševi. ško zaroto proti Evropi. Zopet so pa. dali vzkliki razjarjene množice: »Doli s Sovjetijo!«, »Doli z Anglijo!«, »Mo. rilci!«, »Gibraltar!« Istočasno so vzkli. kali navdušeno Nemčiji, Romuniji in Španiji. V sprevodu so nosili denion. strantje raztrgane ostanke neke angleške zastave. Več šip angleškega poslaništva je bilo razbitih. Pol:c;ja ni mogla razpršiti množice. „Štajerskega Gospodarja" v vsako hišo in gostilno! (Stocker, Heinkel) Napad je zapovedan! V par minutah bodo lovci tipa Heinkel He 113 prisiliti sovražnika v zraku k letalski borbi. Anglija in Sovjetija Torek, dne 24. t. m. je imel angleški zunanji minister E z generatorjem_ Na_ dalje novi Sendling- in Ježek-motor 4—5 HP na nafto, mlatilnico in motorne žrmlje. Stefan Skerbinšek, P. Unter Haidin, Pet-tau. 108 Žagano in cepano vino-gradno kolje in krajnike prodaja lesna trgovina d. Drau, Mülilgasse 18. Pistor, Marburg a. 109 Ovčjo volno kupi po najvišji dnevni ceni Heinrich Ba-bošek, Hutmacher, Marburg, Viktringhof- £asse 5. 100 Kmetsko dekle starejše, z znanjem šivanja, želi službo za hišna in vrtna dela. Naslov v upravi. 102 Več čevljarskih pomočnikov za šivanje gojzeric sprejme Peter Gregorz, Marburg, TegetthoffstraBe 55. 103 Malega otroka dam v oskrbo proti dobremu plačilu. Marburg, Kaiserfeldgasse 19, pritličje, vrata št. 2. 104 Mladega ekonoma sprejme WiUkommhof, St. Margarethen an der Pößnitz. 106 Pridno kmečko deklo išče gostilničar Konrad Golob, HI. Drei-faltigkeit W. B. 105 verziran v vseh panogah kmetijstva, kletarstva in mlekarstva, išče mesto oskrbnika takoj. Naslov v upravi. 113 Oskrbnik Družino za obdelovanje posestva iščem; istotako starejšo služkinjo. — Predstaviti se pri Skerbinek, Marburg a. d. Drau, Magdaie-nenplatz 1-1. 101 Vaionra za 'ončarsko in pečarsko VcijeiiCtf 0brt s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Anton Reisp, Hafner, Kranichsfeld. 99 X Hranilnice niso trgovska podjetja. Glasom neke načelne razsodbe državnega sodišča se hranilnice ne smatra za trgovska podjetja, ki bi se morala upisati v trgovinski register. * Tudi Danska je prekinila odnošaje s Sovjetijo. Danska vlada je izdala 25. junija posebno uradno izjavo o prekinitvi diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Izjava se glasi: »Pod danimi okoliščinami je smatrala vlada za pravilno, da odpokliče poslanika v Moskvi in tamkiiš-nje osebje danskega poslaništva. Poslanstvo je radi tega dobilo nalog za povratek na Dansko. * Denarni promet med Spodnji» Sia-jtrska in Nemčijo. Poštno-nakazniški in poštno-eekovni promet med Spodnjo Štajersko in Reich-om so že uvedli. Pošte sprejemajo nakazila v Reichsraarkah po pristojbinah in predpisih kakor v notranjosti Nemčije. Bližnja objasnila se dobijo pri po.šnili uradih. TRJERSKI Q0SP0DRR ' si je doslej pridobil po vsem Spodnjestajerskem veliko število čitateljev, naročnikov in oglaševalcev. Desettisoči našega lista gredo na podeželje in tvorijo takorekoč most med našimi mesti in deželo. To ni nič čudnega, saj je »Štajerski Gospodar« kmetsko glasilo, ki ga ne more pogrešati nobena hiša. Naš list tolmači duh novega časa. ki je napočil z osvoboditvijo Spodnje Štajerske, ruzen tega prinaša zanimiv ogled po svetovnih in vojnih dogodkih. Naš tednik je vsakokrat lepo opremljen s slikami in nudi vsled svoje pestrosti zares vsakemu čitatelju mnogo dobrega čtiva. »Štajerski Gospodar« spadu radi tega v vsako hišo našega lepega podeželja.