$l«v. 17».
(Posamezna Številka 8 vinarjev.)
fonda 1*1 J
Letnik XLIh
Izha13 vsnk dan, tudi ob nedeljah In praznik!*, ob 5 zjutraj.
l e o TJika Sv. i r^nči-kj As .'ke^a Si. 20. L uathir. — Vsi - se po<;,»*jo aeUStva liata. Nelranidfaaa pisna * ne sptf jemajo i:: rufcoptai sc ne vrsiajL*. I'- v ' odg ovo.- i urrdnlk Štefan Gcdina. Lastnik konsordj . .'.-A* — Tisk t; tr;e .Edinosti', vpJ-ane zadruge a «T"erir poroitvon v Trsti-. ulka Sv. Fra:;£iSka Asi&ega » 20. Trfrion uredništva :n nprav« faer. 11-57.
Ntf. čalaaimia: 7a celo leto.......K 31 20
2i ku................ „ 15*60
2« 9 vSCCC............... • 7 80
1» fdeljako Izdajo a* ce'o leto...... . 020
ra r« sta.....................■
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se račuoajo na milimetre v Sirokosti ene kolen©.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 virv
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm pi> 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naroćuln« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 2« upravi .Edino d- — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v u!ld Sv. Frančiška Asfikega it 20. — PoStnohranUnlčni račun it. '41.652.
Imm armadna poročilu.
AVSTRIJSKO. I.L NAJ, 29. (Kor.) tratio se razglaša:
2**. jenija 1917.	.
\ hodno in jugovzhodno bo-
jiiče. - Razven zvsaaega bome*a l mja v (jaiiciji nič novega.
italijansko bojišče. — Jugo-v,.;. >«! :o Gorice in v odseku Ploeckna je hH ovr žni topovski ogeni živahnejši. Načel :k generalnega štaba. NEMŠKO. ? i (OLSN, 29. (Kor.) Veliki slavni Man,
— Armada
2*9. ;;imja 1917.
Zapadno bojišče, kružića Ruprehta: V Flandriji je bilo l ovsko delovanje !e v nekaterih odse-:.i*i /i d;.no. Srditi Ml so se vršili vce-r: j iiv.d prekopom La Bassec in Scarpo. .Na m močrih angleških sil na že pred -:it časa opuščeno bomo ozemlje, str-r-oti sovražniku zapadno in iugoza-; no Lcnsa, ki Je bil izvršen dane« zgo-7!ulraj ob cesti v Arras, je bi! udarec v p. 3zno. Zvečer ie po bobnaločem ognju . več divizij napaue med HuHu-eh* <• in Mericoiirtom in od Fresnot do f ;i: Ha. Pri Hulluchu kakor tudi med Lo -i in cesio Lens—Lievin je bil so-r -.;.!£ pognan nnzii z opijem in s proti -tu.' :»hl Lapadno Lensa po srditih bojih z u četami v preti« --zemlju sovražnik r? i/vršil novega' naroda. Pri Avionsu se ie r :'.-cv s posebno siio izvršeni močni «75pad popolnoma izjalo v il, i u je napadel po nrthodu oiačenj iznova. Tudi ta napžid je h I z ognjem in s prt tisnnkoid izjalov-1}er». /iod Fresuei In (Javrelle je sovražili.. voje prvotne izgubo nosne, v našem lopo\ -kcm ognju razpadle napadne valove neprestano oživljal ? dovažanjem jr.neo ksh čet. Po sraitih jojlli iz bližine » >e »i talili Aii^leži v iuM najsprednejši črti med Oppy in milno .n na veter pri r^vreila. Naše čete so se biie sijajno. Sovražnik ie imel vsled liaše dobro skupno t clujoče obrambe m v bojih moža proti možu velike krvave izgube. — Ar-n.u.Ja nemškega cesarjeviča: Na Cheml-ntt <ies Dame®, pri Fort de Mairaatsonu, . » c^urtecima in juROviiiutiuo A«Ilv»a krovni *unki. Vzhodno Cerny ie imelo ve Je privzet je westfalskih po!ko> po-jvsi.'ii u-peh. Zavzeli so namreč fran-cosko pt^stojanko v širini nad tisoč me-dalje žilavo b: anieni predor in oh-držrli vse kljub srditim protinapadom. Skupno ie bilo pri teh bojih ujetih nad IV: nt<»ž in uplenjenih neliaj strojnic. ISa /apadneni bregu Moze je bil Lzvetien skr . i pri prav in u i naptd na zapadnei«!
-viu višine 304. Po kratki topovski f«r*r.«»i so zavzeli poznanjskl polki s krepkim sunkom francosko postojanko in o'^eh straneh ce^ie AUU^ncourt— . v širini 2C00 in in g'oboćini 500 m. fakt>j bledeči sovražni protinapadi so bili o'Jh'ii še pred osvojenimi črtami. Danes zjui je neki virteraberški polk zavzel \ k*»z<?u Avocoart 300 m širok del fian-undh. Oi sedaj je bilo naštetih nad .'..Vi ujetnikov. Plen še t.i d^snsn. — Ar-
» vojvode Albrehta: Nobenih sebnik dogodkov.
Na vzhodnem bojišču in lasacedonskl fronti je p<^ložaj
, rvi generalni icvartlrniojsterS pL LndtndorfL BOLGARSKO. SOUJA. 2H. <rvor.) Generalni štab po-ppja: Vt'cethnfSka tro,na: V okoiišu Mo-gJe^e na cevnem bregu Vardarja, pri Al-čak f sle in <»b dot nji Strtimi pri Jenlkeiu so i*J:i Mivražni poizvedovalni oddelki |»rcvM:a.il.	______
DOGODKI N \ MORJU.
»l!KOL!Nv 2K <Kor.) WoHi*ov urail i»o-r V Kanalu. Ailaiitskem in Severnem iiiorju p^t-i-pili :!ari podvodniki \mov:č ton.
LONTK)N. Jš. (K*»r.) Reuterjev urad lH>rt»Cu: Na/ lanja tla so bili poveljnik in dva moža nekega* Zeppeltiia. ki je bil scstrtlien. živi ire i. Oba moža sta bila te'\'» ranjena, tako da ie težko pričakovati. Ja okrevata.
po-n a
P O O USTE K
Milijonar, ki le izginil.
Ro: an. Francoski srisal F.vgen Chavette-
svejem poročilu ste omenil, da pri u« raj«>či: ranrencu našel samo tri < -.;ote bankovcev.
Pripravljen sem prireji, -da so bili s:« n.» trije.
-	- \!i so bili ti trliu?
O. da!____IVznam jih po luknji___
•ni ^ii sem cc!o, da so bili preluknjani 7jf». da bi jih bili nabrali na vrvico.
—	iJobro, odstopite.
^o iiiik se je obrn:I zoj^tt k de Loze-ri/j i .i i*adaljeval:
iVosim, i»H't\i!e svoje pojasnilo o
Brazilija preklicala nevtralnost.
RIO DE JANEIRO, 28. (Kor.) Brazilija
je preklicala nevtralitetne odloke v vojni med Zdrtrženimi državami in Nemčija
Nova Rusija.
VOLITVE V USTAVODAJNO SKUPŠČINO.
PETROGRAD. 29. (Kor.) Provizorična vlada objavlja dekret, ki razpisuje volitve za ustavodajno skupščino za 30. septembra 1917, sklicanje skupščine pa za 13. oktobra 1917.
K t renski j na kavkaSki fronti.
PETROGRAD, 28. (Kor.) Vojni minister Kerenskij ie odpotoval v Kazan in na
Kavkaz.
Kongres Kozakov.
PETROGRAD, 27. (Kor.) Velika skupščina Kozakov ie soglasno sprejela sklep glede vojne, ki energično zavrača vsako misel na posebni inir in zahteva, da se
nadaljuje vojna sporazumno z zavezniki do poji 'ne zmage. Rcsolucija dalje graja vojaške ubežnike in iih proglaša za izdajalce. Končno se poživlja prebivalstvo, da se udeleži podpisovanja osvobodilnega posojila.
<iO£p0<xka zbornica.
DUNAJ, 28. (Kor.) (Nadaljevanje.) Po^l. Siegliart ie nastopil za sporazum med Čeh; in Nemci potom kompromisa <x! :iaror-a do- naroda. Prof. mednarodnega prave. Lammasch je zahteval mir brez anrVsij, Kar pa ne izključuje mejnih ko-rekrur in izmenjave ozemlja s privoljenjem dotičnih narodov. Avstro-Ogrska naj postavi sledeči program: Mir -brez pravih aneksij. omejitev oboroževanja, enakopravnost narodov, mirna poravnava bodočih mednarodnih diferenc. 5 tem bi bil storjen najboljši korak v dosego skorajšnjega, častnega in trajnega miru.
Poljak Bilinski je opozarjal na neprestanu lojalnost Poljakov in n^glašal identiteto interesov habsburške dinastije z interesi poljskega naroda v smislu stoletnih tradicij. Grof Os\vald Thun Salm je protestiral proii temu, da se češki postanci iicr.t'rcirajr* z dr. Krar.iafcmr Knez Auersperg je nastopal za sporazum med avstrijskimi narodi, obžah»val odhod brambnega ministra (ieorgija iz urada, ki da ie moral iti le radi te£a, ker je podajal jasna pojasnila o stvareh, ki so se dogodile.
Knez Ferdinand Lobkovic je opozarjal na io. ua so se /alibog v naši armadi dogodili razni žalostni slučaji. Pri posameznih jctaii in posebno pri dopolnilnih ior-macijah z manje izvežbanim moštvom so se dogodile stvari, ki morajo izzvati smd in prokletstvo vsakega dobrega pa-trijota. Ne samo, da so se dogodile te stvari med manje izobraženimi elementi, ki so jih zavedli brezvestni agitatorji, ampak celo oficirji so se spozabili tako .laleč, da se niso brigali niti za svoje nuj-enosiavnejše vojaške dolžnosti. To postopanje inora obžalovati vsak patrijot, kajti li ljudje niso samo škodovali trenot-nemu položaju na fronti, ampak spravili še v veliko slabši glas svoje polke, ki so si poprej in tudi pozneje z veliko hrabrostjo priborili velike lovorike. Škodovali so i udi silno svojim rojakom. Ako bi se poizkušalo, na podlagi takih pojavov sumničiti vse narodnosti, bi bilo to nepa-trijoLično postopanje. Ne more se tajiti, da so pri gotovih listih na krmilu ljudje, k- jim morda m gotovo čisto neprijetno, da so ravno pripadniki kakega naroda v zmoti. V tej zvezi ie opozarjal govornik na razpust 28. pešpolka. Pri tej priložnosti se je dogodilo, da je bilo razširjeno falzificirano Najvišje lastnoročno pismo, v katerem so bile rabljene čisto druge be-sede, kakor v pravem. Razpravljajoč o političnih stvareh, je naglašal govornik, da je stari program njegove stranke vedno temeljil na avtonomiji kraljestev in dežel. Za taviti moramo v se sile, da koli-kur mogoče edinstveno in sporazumno končanu to voino. ki je nismo hoteli in ki jo. Bi s daj. hočemo končati. Ententa želi, Ja (/svobodi narode, katerih niti imen ne pozna, niti jezika. Tu mora govornik kot
zvest sin češkega kraljestva kar najodločneje izjaviti, da je naravnost smešno^ ako govori ententa o osvoboditvi, ne «Ja bi pri tem mislila na lastne narode, ki ječe pod jarmom. Govornik je končal: Mi smo zvesti državi brez vsakega pogoja. (Živahno odobravanje.)
Bai on Ehreofefts naglasa potrebo, da se dvigne in pospešuje naše kmetijstvo. Nadškof Tbeodorowicz izjavlja, da je preokret, ki je nastopil v poljskem naroda, pripisati vladnim meto-am. ter se ne obrača proti monarhij' ali vladarju, pač pa proti vladi. Govornik pravi nadalje, da za osrednji vla-ti ni vse eno, ali se Poljsko kraljestvo priključi Nemčiji ali Avstriji. Govornik kritizira razmere v P-ljski. o katerih na: bi osrednji vlasti resno razmišljali. Na koncu svojega govora ie govornik slavil mirovna prizadevanja cesarja. Generalni polkovnik Danki zavrača očitek Bilinskega. češ, da bi bilo vrhovno arinadno povelj ni št vo postopalo sovražno proti Poljakom. Poudarjal je velike težkoče, ki jih je imela v začetku naša armada premagovati v Galiciji. Celo vojni maršal nadvojvoda Friderik, ki mu gotovo nihče ne more očitati, da bi bil sovražen Poljakom, se je pritoževal napram govorniku, kake težave ima s poljskimi oblastmi v Galiciji. Govornik pa naglaŠa, da sta si armada in vrhovno armadno povelju iš t vo ravno v on en: času stekla največje in najneinin-ljivejše zasluge za državo.
Novi hrvatski ban.
BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Listi poročajo: Ogrski ministrski predsednik grof Moric Esterhazy je bil danes sprejet od cesarja v zasebni avdijenci. Njegovo Veličanstvo je milostno sprejelo na znanje poročilo ogrskega ministrskega predsednika in imenovalo na njegov predlog za bana tfrvatske, Slavonije In Dalmacije višjega župana iz. si. posl. Antona M:ha-lovića. Novi ban bo danes ob 1 u5 pojrH-<*ne izvršil prisego v Laksenburgu.
pre'i :>jar j a bankovcev.
!>c l»zeril je povedal ponovno, kako!kakor ne smatramo za kriveča, toda ko
se je privadil, da je v igralnici v ulici des Bons-Enfants ves papirnat denar pri igri z bodalcem pribadal na mizo in sicer odtlej, kar so neki lopovi s pomočjo prepiha c!<n!i odpihniti ves papirnati denar z mize.
Po t el pr i povesti se je sodnik zopet obrnil k baronu de Cambiacu, ki je navidezno posluha! vse zelo ravnodušno.
— Gospod de Cambiac, povejte nam morda, kako je <wnot bankovce v, ki ste ga dal izročiti gospodu de Lozerilu v po-p!ačik> svojega dolga, prišel v vašo last?
De Cambiac je molčat
P, /ite! Molk bi vam znal postati nevaitn. (iospod de Lozeril priča, da je imel štiri take omote pri sebi. Zapisnik ugotavlja, da so se našli samo trije v ra-njenčev'h žepih. Kam je torej prišel četrti? Ta omot tu. ki ste ga spoznal vi za svojega, je tudi preluknjan. Sicer vas ni-
PJtika vojnih eJjsu in srMo upraSnfr
IV.
Ako pride Srbija po tej poti do Adrije, se približa tudi možnost mirnega sporazuma z Bolgarsko. Pretirane nade, ki jiii slavlja gospodujoča plast na Bolgarskem v to vojno, seveda, ne izpolnijo, kakor sploh mir potom sporazuma prinese malim državam razočaranje. Priiružile so se tej ali oni skupini, ker so računale na nje popolno zmago. Ni slučajno, da je bila med \semi zveznimi vlastmi Romunska prva, ki ie v Petrogradu uradno oporekala zahtevi: brez aneksij in brez odškodnin! Tisti za Srbijo uničevalni mir, o katerem sanjajo v Sofiji — priključenje vse Makedonije in doline Morave ter koridor do avstroogrske meje po srbskem ozemlju do Donave — bi bil morda možen, če bi zvezne vojske kot zmagovalke stale v Londonu in PetrograiJu, v Parizu in Rimu! Ali, tudi po miru potoni sporazuma se da uspešnega doseči za razvoj Bolgarske, ako bi se povrnili na podlago pogodbe, s katero so zvezne balkanske držav© leta 1912. razdelile med seboj dedščino evropske Turčije. Po tej pogodbi je dobila Bolgarska — poleg drugega — velik kos Ma3ce.ionije, pred vsem plodno pelagonsko ravan z Bitoljem, Srbija pa severno Albanijo in dohod k Adriii. Ker pa je vsled odpora velesil Srbija prišla ob albansko zmagalno nagrado, je zahtevala za-se kos Makedonije, v pogodbi priznan Bolgarski. Od tod prelom med zavezniki in druga balkanska vojna! Ce pa sedaj Srbija vendar dobi severno Albanijo, ne bo mogla oporekati Lemu, »ia ozetnlja. priznana Bolgarski v letu 1912., pripadejo sedaj resnično Bolgarski. Glede mej v posameznostih bo dogovor tem laglji. ker prebivalstvo Makedonije po premaknjenju mej med Srbijo in Bolgarsko nikakor ne bi bilo na škodi. Seveda, če poslušamo apostole narodnostnega boia. se makedonski narodnostni vozal ne razreši nikdar. Ljudskega štetja po zapadnoevropskih pojiniii ni bilo
se branite, odkod ste dobil ta denar, pre-prečate sodišču zasledovanje postopnih lastnikov denarja in razkritje pravega
krivca____onega namreč, ki po napadu
ni imel ve£ časa, da bi popolnoma oropal svojo žrtev, ker je v tem prišla straža.
_ Oho. kot se zdi, meriš name, stara
sova! — je zamrmral Hanibal, ki je opazil, da se je sečnik na koncu svojega govora ozrl nanj.
Baron je molčal kot prej.
—	Zadnjikrat, gospod, vam svetujem: odgovorite! — je silil sodnik.
Vsi navzoči so pridržujoč sapo čakali odgovora barona de Cambiaca, ki pa je le molčal.
—	Kaj je? Kaj hočete? — je gospod de Badičre osorno vprašal narednika, ki je zopet stopil pred sodnika.
—	O os pol sodnik, izpopolnil bi rad svojo izpovedbo. Omenil namreč itisea
v Makedoniji nikdar in vse številke o razmerju narodnosti na tem spornem oženil ju so zgolj fantazijske in tendenčne številke. Tako nam bo jasno, kako da srbski statistiki v Makedoniji navajajo 1,600.000 Srbov poleg 50.000 Bolgarov, bolgarski viri pa 1,178.000 Bolgarov in
—	nič Srbov!! V resnici pa glavni del makedonskega prebivalstva ne sestoji ne iz Srbov, ne iz .Bolgarov, marveč enostavno iz makedonskih južnih Slovanov, ki kot analfabeti niso še prišli do zavesti posebne plemenske pripadnosti. Poko-ienje, običaji in jezik jim dovoljujejo,
se lahko razvijajo dalje ali v srbski, ali bolgarski smeri. Tisti, ki pripadejo Srbiji, bodo v eni človeški dobi dobri Srbi, tisti pa, ki pripadejo k Bolgarski, v istem razdobju dobri Bolgari. Iz tega dejstva, da je Makedonec na pragu k srbstvu ali bol-garstvu, izhaja možnost, da sc tno-rejo tu določiti nove mejne črte brez vsakega nasilja na staronaseljeni narodnosti. — Sporazum med Srbijo in Bolgarsko pa priključi Turčijo k zvezi vseh balkanskih držav, ki bi, navezane drugo na drugo in kot gospodarska in politična zveza, imela dovolj moči, da bi vse imperialistične motilce miru odvračala od Balkana. Le tedaj, ne pa po kaki Veliki Srbiji, ali Veliki Bolgarski na škodo drugih dežel, se uresniči geslo: Balkan balkanskim narodom! Ta balkanska zveza tudi ne bo nikak vazal osrednjih vlasti, pač pa bo po teži gospodarskih dejstev stremila k zbližanju z Avstro-Ogrsko, če — da: oe!
—	pravočasno nastopijo predpogoji za tako zbližanje.
Wende! zaključuje: Tudi potein ne bo južno-vzhodna Evropa spominjala še na Leibnizovo »prestabilirano harmonijo«, vendar se <.'<o neke mere spori poravnajo, povodi sporov odstranijo, vprašanja rešijo. kakor se ni mogel poprej nikdo nadejati. In tudi, kar se tiče svetovnega miru in svetovnega sporazuma, izkaže potem svojo pripedobno resnico beseda Hebbela:
Dies Oesterreich ist eine kleine Welt, In der die grosse ilire Probe halt, Und \valtet erst bei uns das
Gleichgevvicht, So vviid's auch i u »-er andern \vioder
lich t.
Po slovenski in v nevezani besedi povedano: Ta Avstrija je mal svet, v katerem ima veliki svet svoie poizkuse. Ce bo v tem malem svetu vladalo ravnotežje, se zjasni zopet tudi v velikem!
Razne politične vesti.
Grof Czernin odreka narodom pravico do samoodločbe. V razpravi o mirovni interpelaciji v državnem zboru je ministrski predsednik dr. pl. Seidler izjavil po naročilu ministra zunanjih stvari, grofa Czernina, da je »mnenje, izraženo v interpelaciji poslanca Daszvnskega, češ da bi bila c. in kr. vlada pravico narodov do samoodločbe priznala za podiago trajnega miru, zmotno« in da ima v smislu čl. 5. državnega osnovnega zakona edino le vladar pravico odlocevanja o sklepanju miru. Prvi del te izjave je pobudil v zbornici veliko razočaranje in morda nič manjše ogorčenje, ki se je kazalo skoraj v vseh govorih in se izraža ttn-d sedaj v časopisju. »Ta beseda kričeče osvetljuje prepad brez dna, ki loči naše državne pisarne in ljudski parlament«, pravi »Ar-beiter Zeitung«. »Avstrijo, ki se je po volilni reformi polagoma, zelo polagoma pripravljala, da bi postala država, ki bi bila sposobna, da uresniči v svojih mejah pravice vseh narodov do samoodločbe, ki bi se .ianes po najiskreneji želji vseh svojih zakonitih zastopnikov kmalu, morda takoj hotela izpremeniti v zvezno državo narodnosti, če bi ji le prosvetljena državna oblast prišla naproti do pol pota, to Avstrijo je zločin absolutizma s političnim izključenjem vseh njenih narodov naravnost osleparil za ta razvoj v vojni! Prvi zastavki demokratizacije, storjeni leta 1907., niso dali vsakemu državljanu samo njegove najviše politične osnovne pravice, temveč tudi vsakemu narodu tnJcio in neodvzetno, narodno zastopstvo. Se korak dalje, in vsak narod bi
imel nekoliko svoje uprave. In te reforme nikakor ne bi bile razrahljale državnega ustroja, temveč bi ga bile utrdile in zasidrale v srcu narodov. Seveda za ozko plast visokega plemstva, ki se po božji previdnosti poraja v bližini prestola, in za ozko plast najvišje birokracije je bil tak razvoj n en dob en ali škodljiv, in zato so morali oni zastavki shirati, zato se je moralo ljudsko zastopstvo onečasti-ti, zato se je morala država, namesto na pametne demokratične in federalistične naprave, namesto na sodelovanje vseh narodov nasloniti na edino modrost sablje. Zato pa sedaj upravičeno ogorčenje v parlamentu, ki je voda na mlin naših sov ražnikov z vedno frazo osvoboditve na jeziku. Potem pa prihaja sedaj avstro-ogrski minister in napoveduje lastnim narodom v tuzemstvu: živite v napačnem mnenju, pravice narodov do samoodločbe ne priznavamo.« Četrtkova »Zeit« pa pravi v uvodniku pod nuslo-vem »Izpodrsnil se je«: »Odgovor- ki ga je podal grof Czernin na nedolžne mirovne predloge nekaterih poslancev, učinkuje kot pest na oko. Zadostovalo bi bilo, če bi bil grof Czernin še enkrat izakel svojo ponovno javno izraženo pripravljenost za mir, in dobro bi bilo, če bi jo bil še razširil s kakimi podatki o vojnih ciljih. Namesto tega pa rožlja grof Czernin z »junkersko« obrambo po nikomer napadene pravice krone do sklepanja miru in odločnim zatajevanjem še po nikomur izpodbijane pravice ljudskega zastopstva, da pove svoje mnenje o miru, in je tako pokvaril vse, kar je, vsaj v besedah, doslej storil dobrega.« List očita grofu Czerninu, da je v svoji izjavi 15. aprila sam izjavil, da se vojni cilj avstro-ogrske monarhije krije z vojnim ciljem nove Rusije, katera zahteva za vse narode pravico samoodločbe, sedaj pa v tako ošabnem tonu zavrača isto pravilo. »Kako naj razumemo to mi, kako naj razume to inozemstvo? Ali ne bodo se:aj tudi grofu Czerninu, kot so že zdavnaj pl. Betlmian-nu, očitali dvojnosti? AH nas more tako ravnanje približati »častnemu miru <? AH ni tu morda konservativni notranji politik pokvaril koncepte diplomatu? Kcbr hoče. kakor danes zahteva čas. bit? demokrat na zunaj, mora biti tudi na znotraj, predvsem pa v svoji lastni notranjosti. Tudi na parketu demokracije se človek lahko izpodrsne, če ni vajen hoditi po njeni./. V tem smislu pišejo skoraj vsi listi, edino le stara z vodnica »Neue Freie Presse , ki se obeša vsakemu okoli vratu, dokler je okoli njegovega vTatu zlat ovratnik, ie skušala oprati črnca, ki pa je ostal Czernin tudi po njenem pranju. S svojo izjavo je grof Czernin zaigral zaupanje avstrijskih narodov, in v delegacijah se mu zna zgoditi isto, kot se je zgodilo njegovemu enako nedemokratično plemenitemu rojaku, za Avstrijo in njene narode le še prošlemu Clam- Martinicu.
V reševanju krize na Hrvatskem je povsem nepričakovano, — v veliko presenečenje vseh — nastopila pavza. Knza, ki se je zajela dejanski že rešena, da ni trebalo drugega več, nego izvedba formalnosti imenovanja, se je zategnila zopet iz nepoznanih razlogov. Temu ik«sIc-dica pa bo, da iz krize, za katero ni bilo na Hrvatskem nikakega povoiia in je bila iz Ogrske ven tako rekoč vsiljena, nastane sedaj resnična ustavna kriza. Z današnjim dnem nastopi na Hrvatskem stanje ex Iex, ker ni rešena ne indemniteta niti ni predložena riuaucijelna pogodba z Ogrsko. Uprava Hrvatske je brez sredstev, ki bi jih bil moral dovoliti sabor. A karakterističo je, da ni od oficijelne strani do sedaj nobenega glasu o vzroku tega zatezanja. Tem širše je seveda polje za razne kombinacije. Iz hrvatskih listov posnemljemo, -c^a se je tam razširila govorica, da se kriza reši s povsem novimi imeni, kakor se je zgodilo tudi z ogrsko krizo. Govori da se celo o možnosti vojaškega komisarijata,. kar pa vendar nI posebno verjetno. Hrvatskim delegatom, ki so šli k ministrskemu predsedniku, da bi kaj izvedeli o stanju krize, da je dal grof Esterhazy »pomirljivih pojasnila. Ali, k.'aj še so ministrski predsedniki sko-puharili pri dajanju »pomirljivih pojasnil«,
nekega dejstva, katero sem tedaj smatral za tako brezpomembno, da ga nisem niti omeni! v svojem poročilu.
—	Govorite.
—	Nekaj minut, preden smo našli ranjenca na razkrižju, $mo srečali barona de Cambiaca.
—	Kam pa gledate?
—	Na mojo vero, gospod sodnik, to je zopet zelo čuden slučaj. Ne prav daleč od tam, kjer se je zgodil zločin, za vrtom Brichetove palače, sem našel polovico srebrne ostroge, čisto podobne temle,'ki jih v?Jim na Škornjah barona de Cambiaca.
Pripognil se ;e, da bi si Še natančneje ogledal ostroge na baronovih pedpetkih, ter nato vzkliknil: #— Glej! Ta estroga je novejša od one
druge____gotovo je zelo zlomljeno kupil
drugo. Saj bi se celo tudi lahko oni kos, ki sem ga caš&l jaz, primerjal z ostrogo
ta. Gostilničar »k zlatemu vrču«, katerem sem oni najdeni kos ostroge prodal za tri vrče vina. bo gotovo še imel oni kos.
Lahko si je misliti, s kako napeto pozornostjo je poslušalstvo zasledovalo nare Jnikovo izpovedno.
—	Tako, tako! Sedaj se ohrača vse proti njemu! — je zamrmral de Lozeril, ves začuden, kako zelo so dogodki podpirali nalogo, ki jo je prevzel, namreč da barona de Cambiaca porine v pogubo.
Baron de Cambiac pa je ostal popolnoma hladen tudi napram temu dokazu.
—	Gospod de Cambiac, — je pričel sodnik, — izjaviti se že niste hotel g!e-3o bankovcev; ali morda tudi ne boste hotel ix)vedati, odkod ste prišel, ko so vas opolnoči srečali v tako kratki razdalji od kraja, kjer se je dogodil zlojin?
CDalie.)
Strua II.
EDINOST" Met. »79.
V Trstu, dne 30. junija 1917.
ar i vlrz. da ne hi j»tem prihajala i volt. u!. Maksimiliana 9, Vosak, nI. Cere-v va dejstva?! — Vse govoricc' na 6. Rocciielli. Plazza Piccola 2 (za ma-f»i -a ci.it zgolj kombinacije. Nu. zabe-[ glstratom). Rodella, u!. Beccherie II, Poletno bodi* da !e -Hrvatska Riječ« uver-|!acco. ul. S. Oiacomo 4 (Riborgo), Fab-jcr.3. da jc kri/a stvarno vendar-Ie že bro, ul. Marije Terezije 43, Kustan. ul. povoljno re^na v sporazumu z večino j del le L trg na 8, Rumetz, ul. Largo Santo-hrvat>'»ega ^ab^ra. in to * kljub drugač- rio Godigna. ul. Farneto 744. Mornig, nini vpli\om m prizadevanjem! Dobro! u!. Acquedotto 15, Castellitz, ul. Giulia \li u> poslednje nagla ša:ije ovaja. da so 67, Ottonireher, uf. Molingranie II. Pen-»tevestni dobri — prijatelji^ Hrvatov na so. u!. (iiuiia 7. Illicher. ul. Barriera vec-iJcIa. r\ da so povzročili zatemnitev krize, jcliia 8, Steni, ul. Barriera vecchia 31, vPatrijocična« Jeza na poslance. Pod Krassnig, ul. Bosco 2. Polli. ul. Istituto 38, bresčečim, i-oigoveznim in uinc-Koobeta- Carniel. ul. Istituto 22. Benedetticli, uL ioi m nadplsom ^ Vojno posojilo. z\ esto- j Piicardi 28. Ferluga, ul, Media 46, Riz-ba nar«»dov in odrekanje proračuna it zian, u!. Rivo 38. Rizzian, ul. deli* Istria patentirani patriiot sesul v »Infor- 7(>, Cooperative Optraie, ul. ^S. Marco, m*.<Mi" vso svojo jezo na poslance v Gatzmg, Skedenj 50, Godina, Skedenj 138,
svojem strahu, da parlament tnlreče proračunski provizorij. Pri tem je seveda —
Spangher, Barkovlje — nabrežje. CENE:
po K 3'36 kg, po K 4— kg.
ker drugače ni možno priti do zakjuč-. Prednji deli s priklado kov, do katerih je hotel priti on — pre-, zadnji deli s priklado stT-aiil vse temeljne pojme o pravicah in i	* * •
dr znostih parlamenta in njegovih posa- Izkaznice št. S za govedino (za marine-mc/itih članov. Posebno pa pojm-tiste| !o) ^ vcnav ne za prihodnje razdeljena! ue. ki so jo dali volila poslancu, J*- vanje covediT1e po normalpih cenah. Kdaj voliv&i ga svojim zastopnikom v parla-;^ bo vrši)o to razdelievanje, se. objavi mentu. Argumentac.ja patentiranega i ,ek	dni
patrijota sc giblje v tej-le smeri: smo\i
ljudstva be junaški bore in dajejo v strelskih jarkih sijajne vzglede patriiotične j požrtvovalnosti in zvestobe. Ljudstvo v zaledju pa je z isto požrtvovalnostjo pri IHidpisavaiiru šesttga vojnega posojila pripomoglo naravnost do financijelnega
KONJSKO MESO. .
Danes in jutri se bo prodajalo konjsko meso y naslednjih mcsnicah:
Zerovnik, ul. Mura 7. Fisulich, ul. Fer-riera 29, Visintini, ul. Tesa I, Battistella, ul. Solitario 22, Vidmar, ul. Industria 5,
rekorda. Tem veče obsodbe vredno je j Ursich, ul. Tesa 8. Fabbri, ul. Boroević vedenje za>topnikov ljudstva v parla-i 7, Guaniu, ul. Cavana 8. Bcrgainasco, ul. ; ?ntu. ki tako kričeče kontrastira s pa-|pane 8, Enei, ul. Ugo Foscolo 24, Fnei, triioiičnrtn vedenjem borilcev in ljuistva ui. Motingrande 12, Guanin, ul. Farneto 1.
v zaledju. Oni prvi tvegajo in žrtvujejo vse za d movino. ti drugi pa hočejo odreči dižavi celo proračun! — Patentirani : — na videz, (v resnici pa le po-->'c. podajač za a!i brez plačila), zagrela zvračanje pojmov, ki treba nastopiti i »ti ujema z vso odločnostjo. V prvo: b< rUci se bore in ljudstvo žrtvuje za domovino in ne za kako vlado. \ drugo: t rc temu pa tri jo tu za vladne može. ki bi !t /adele posledice, ako bi parlament i dreke I proračun, kajti nobena stranka i i noben 'poslanec ni izjavil besede, ki bi f vajala. da principjelno odreka proračun, i arveč ga odreka le gotovi vladi, ki je nikakor ne smatrr za kako državno potrebo. Najbolji c'okaz za to trditev je ravno dejstvo, da ie večina parlamenta
Lisiak, ul. Industria 8, Bonattini, ul. Media 34. Siolino, ul. Castakii 3, Rossi, ul. Farneto 3. Cena:	po K 3'60 kg.
Domate vesti.
Sestanek zaupnikov političnega društva »edinosti«. Za danes popoldne ob 4 napovedana seja političnega društva »Edinosti", se ne bo vršila danes, pač pa se bo vršil jutri, v nedeljo, ob 9l/2 v sobi »Slovenske Čitalnice« v Narodnem domu sestanek zaupnikov političnega društva »Edinosti«, društvenih odbornikov, namestnikov, bivših deželnih poslancev, šentjakobskega pododbora in vseh krajevnih pododborov in krajevnih zaupni-
C! m-Martiničevi vladi odrekala pfora- i kov P oročal bo med drugim državni čun, sedar.ji provizorični vladi ga je P^ | poslanec dr. Rybaf o delovanju državne-d<»volila — da torej ne odreka clržavL, če- ga	Vabimo torei vse zaupnike, da
s^r potrebuje. V tretje: sinovi narodov j ucjeieže seje polnostevilno in točno, se ne bore tako junaški z namenom, da 0d|ikovaMje. Poročnik Tonče Zobec,
bi se v imenu njih patrijotizma in njihove zvestobe ^melo zahtevati od izvoljencev naroda, naj ne branijo interesov naroda,
pobočnik poveljnika neke utrdbene skupine na severovzhodnem bojišču, je bil
zopet odlikovan, tokrat s »srgnuin lau-če bi to moglo postati neprijetno za kako	,'>pctitonini
— vlado! V četrto: Patentirani patrijot govori zaničHivo in poniževalno — in to je l ajveča Hrezcbraznost — na naslov poslancev. češ, da oni se ne bore v strelskih Jarkih, da so rešeni v ojne službe, da
dis*. Čestitamo!
Odlikovanje slovenskega pravoslovnoga strokovnjaka. V raznih nemških strokovnih listih so pred več leti začel« izhajati temeljiti spisi s polja našega državne-prava, ki so pri Strokovnjak,, v,bu kor v časili najlepšega miru. pri tem pa »li ne samo zanmianie temveč narast d, odrekajo vendar proračun, ne da bi se |
niti vpraševali pri tem. od kod se bodo d( bivale mastne dijete, ki jih prejemajo! To ie nizkotnost. ki vzbuja stud, ker vsebuje insinuvacijo, naj bi poslanci že radi :i zanemarjali dolžnosti, ki so jim jih naložili volilci! Kajti volilci niso izvolili svojih zastopnikov z namenom in nalogo, da ^e 1 ;Jo v slučaju vojne borili v strelski!; jarkih, marveč za nalogo, da bodo
Tako je izšel leta 1698. spis o avstrijskem narcc!bcncm pravu, ki je piscu otvoril do-centuro za avstrijsko državno pravo na dunajskem vseučilišču. Bil pa ie to naš slovenski rojak. dr. Ivan Žolger, sedanji sekcijski načelnik v predsedništvu ministrskega sveta, ki deluje tu že nekaj let sem kot načelnik pravnega oddelka. Dr.
v parlamentu branili koristi in pravice Zolgena priznavajo
iidfoda proti vsakomur in eventuvelno večjega strokovnjaka v av stro-ogrskih
tudi proti vladi. k. ie slučajno na krmilu!	nagodbenih stvareh, in bil ^ u^ v ^s-
A!i. da so prav razumemo: namen naš ni	niči on tsti, ki je bil kot najtemebitejši
morda, dii b: zahtevali od poslancev, naj	poznavalec vsega kompleksa nagodbenih
na vsak način odrekajo proračun, ali da I-i jim hoteli predpisovati postopa?ije. — I pfritm t se le principijelno proti poizkusa n. da bi sc v hnenu žrtev narodov ho-t.Io vezali poslancem roke in jih postavljati na javni «Kler iz^aialstva na državi, niso kaki vladi na uslugo. Protestiramo proti žaijeniu in sumničeuju in iz-r »] 'janju požrtvovanosti narodov, kakor sc (sumničenje) izraža v zaključnem stavku patentiranega patrijota (za a!i brez i!agT.idel: »Duh naših poslancev ie v rciirici grda karikatura na pravem pa-hTr»trenem duhu v masah prebivalstva!« l'atr iut bi hotel torej konstruirati konta-: ned mišljenjem ljudstva in njega Izvoljenih zastopnikov! To ie drznost, to U rr tituiranje pojma resničnega patrijo-t zma! Naj si zapomni >patrijot : kak L am in postopanje poslancev proti nie-n :i eno, država in zvestoba naroJov
vprašanj prava desna roka avstrijske vlade pri nagodbenih pogajanjih z ogrsko vlado. Svoje temeljito poznavanje nagodbenih vprašanj je posebno pokazal v svo-'jem znamenitem delu »Državnopravna nagodba med Avstrijo in Ogrsko«, ki je izšlo leta 1911. in je zlasti vsled korenitega poznavanja vseh tostvarnih ogrskih zakonov z vserni pripadki otvorilo i našim državnikom samim i drugim našim sozanimaocem čisto nove vidike v tej za državo tako važni stvari. Eno najznamenitejših dr. Žolgerievih del, študija o državnopravnih temeljih vojne sile av-slro-ogrske monarhije, ie izšlo leia 1915. v strokovnem listu »Oesterreichische, Zeitschrfit tur offentliche-Rechte«. V slo-j venskem jeziku je dT. Žolger m^d drugim napisal tudi leta 1914. spis o avstro-ogr-ski nago J bi v jubilejni številki slovenskega strokovnega lista »Pravnika«. Sc
cj nje v-c kaj drugega. Patrijc-i menda1 daj ie*ce^ar našega rojaka zaradi zaslug. šj ne poimi. da je zmaga demokracije' ki si jih je pridobil za državo s svojim deri. p( «n in žnj tu J! duha resnične ustav-! lom P™ pogajanjih za sklenitev nagodbe z ne * v< bode — posebno pa svobode za i Ogrsko, povišal v viteški stan. Dr. Ivan I	pri njiii postopanju. Pojmi, ki 'vitez »Iger je v polni meri zaslužil to
j i ov. pa:r t. so negacija ustavnega i odlikovanje, in slovenski narod sme biti S] ada mož v čase — pred le-lponosen. da šteje med svojimi sinovi, sve-
t.mi 184-.
^icroviza cflsfte stv^r?.
Cit'veje rr.eso po zn!?nn:h cenah, f
Jutri, v nedeljo. 1. julija t. L, se bo vršilo prvo razdeljevanje govejega mesa po zn žanih cenah. To meso bodo mogle do-brvati le one osebe, ki so v posesti Svl-s v h !/f.;t/.!;ic za nabavo živil po znižanih cenah t izkaznice z rjdečo črto). Pri na-
3 . j treba r -ka/af to živilsko izkaznico, j izobraženstva tako prešinj . .-e i-rcscipne v notran-cm ;h: jod št. zvestobe do svojega naroda. 1 s t.r izrcf'ctti malo izkaznico št. l za T0 tk>bro nam je prinesel gro Udi «• ■ ^'"v cdine, brez ozira na seriki. tfM». mu	Mr»i ti
seri-jo.
N.t v?i--.o izkaznico št. 1 se bo moglo dobili kg inesa. — Prodaja sc prične ofc <' zjutraj v naslednjih mesnicah:
tovne veljave učenjaki, tudi njega, pr-vegi. najelitnejšega poznavalca našega ;Jrž;iviiega prava. Odlikovancu naše naj-i ;skrcriejše čestitke!
Duhovmk proti duhovniku! Na razpravi o proračunskem provizoriju je bil govornik proti v imenu Cehov dr. Za-hradnik — duhovnik. Izvajal je, da na-r< ! zavest v češkčm narodu ni bila še nikdar tako visoka kot je danes: še nikdar ni bil narod od zadnjega dninarja do
prešinjen dolžnosti kot je danes, grof Clam in na tem smo mu hvaležni. Mej tem govorom so Nemci — brez razlike — besneli nroti govorniku, a najsrditeii med njimi je bil poslanec Hauser — krščanski soeija
K -ueitich, ul. Boroević 12. Pellis, i.I. Lu ia de Rittmeyer 9, Paronitto, P. Ca^enna 3. Benedettich, ul. nadvojvode
; -i: a 9. Oatznig. ul. S. Spiridionc 7, 11 r^j i;!. Lazzarctfo Veccliio 52, Ri-
11< :\ K'	papretto, ul. Boc^ccjk>|Jec, duhovnik!! Ta je zaklical Zahradni-
ku. naj se sramuje, da tako provocira kot — duhovnik! Hauser je izrecno kot duhovnik groz.il duhovniku, da ga Izključilo Iz udruženja duhovnikov. Zakaj? V tem vprašanju je vsa teža in sc odraža
vsa odijoznost in nedopustnost Hattser-jevega nastopa. Zakaj torej? Je-li češki duhovnik izrekel kako besedo, ki bi kazala morda celo na bogotajstvo, ali na nepokorščino do cerkve, ali, ki bi kršila dulhovniško »dostojanstvo, ali, kar ne bi bilo v soglasju z nauki krščanske vere? Ne! Dr. Zahradnik se je po svoji dolžnosti zavzemal za svoj narod! To je bilo vse in vendar je zadoščalo, da ie duhovnik tako strupeno nastopal proti duhovniku! Ali dr. Zahradnik jc zavrnil Nemce povsem pravilno in porazno: ^Gospodje mi očitajo, «ia tu govorim kot duhovnik. Tu smo poslanci in če nosim črn kolar, imam dvojno dolžnost, da se potezam za svoj narod!« V tej epizodi ie dragocena lekcija vsem tistim, ki ne pojmujejo, niti nočejo razumeti dolžnosti in pravic poslanca Dr. Zahradnik jih je poučil, da je poslancu v dolžnost, da brani svoj na-rai! In kateri čut je tako razpaljal Hauser ja, da je — da-si sam duhovnik — tako krvavo - žaljivo nastopil proti duhovniku? Mari ne njegov nemško-narod-n: čut?! Zato pravimo, da je ta prizor v avstrijskem parlamentu izdatna lekcija vsem tistim, ki bi hoteli zanikovati moč narodne ideje. Ta dogodek je tolike simptom at i čne pomembifeosti, «da bo treba še govoriti o njem. Za danes naj posnamemo le še sporočilo dra. Zahradnika zbornici: Tri tedne pred njegovo smrtjo sem govoril z grofom Sturgkhom in sem protestiral proti temu, kar dela z našim narodom. Tedaj sem dejal: :-Ekscelenca, verujete-1 i v Boga in sodbo? Pred to soJbo vas kličem. Kot duhovnik kličem tudi vam: pred to božio sodbo kličem tudi vas. kličem viado, kličem one, ki sejejo narodno sovraštvo in hujskaio proti narodom! V tega Boga verujem, da pomore mojemu naroJu do končne zmage!«
Stiridesetletnica delavske zvestobe. — Včeraj je ininolo 40 let, frdkar je Ivan Mohorčič iz Lož prt Vipavi vstopil kot vajenec pri širom znani tržaški sodarski tvrdki pokojnega Frana Abrama (sedaj: dediči Frana Abrama). Tam se je izučil in ostal kot delavec nepretrgoma do današnjega dne kot vzor pridnosti in zvestobe. Zato se ga je tudi tvrdka ob sedanjem ju ni le ju dela spomnila primerno, izrekši mu zahvalo in priznanje na tolikoletnem zvestem službovanju in poklonivši mu lep dar — zlato uro. Tudi mi čestitamo ju-bilariu žuljave roke, stavijajoč ga našemu delavstvu kot jasen vzor. Na prošnjo Mohorčiča pa sporočamo tvrdki: Dediči Frana Abrama — izraz njegove globoko čutjenc hvaležnosti na vsej dobrotnosti in nt klonjenosti, izkazovani mu v vsej dolgi dobi 40 let, posebno pa še povodom sedanje štiridesetletnice.
Pretiravanje. Iz Roja na nam pišejo: V zadnii nedeljski številki je objavila »Edj-nost« kratko vest, da je mestni magistrat zaradi ene kokoši in par kuncev, ki so se nahajali v nekem prostornem skladišču v ul. Boccaccio, iz zdravstvenih ozirov zaukazal takojšnjo izpraznitev skladišča in da je lastnik morai plačati 8 K pristojbin za uradni ogled. Hm! Lepo je res, da sc tako skrbi za naše zdravje; toda vedeli bi pa le radi, kateri mestni zdravnik je prisostvoval temu ogledu. Bilo ic namreč pred vojno pri nas v Rojanu, da se jc v ulici degli Apiari št. 30 skozi več let •nahajalo poleti in pozimi 3000 do 4000 opic. divjih kuncev, kokoši, medvedov, volkov, levov in na tisoče ptic. Nesnago, žival je blato in poginile živali so metaii kar po ulici. Smrad je bil tak, da fii bilo več mogoče prestajati, a pomagala ni nobena prošnja, pomagal ni noben protest in tudi ne objavljanje v časopisju. Celo tedanji »Piccolo« je zastonj opozarjal na to nesnago. Mestni okrajni zdravnik je bil i^ti kot je danes, namreč gospod dr. Stu-parich, ki je ogledaval tedaj ono grdobo Ic oddaleč, ker si bliže menda ni upal za-rar<i smradu, in poročal je tedaj, da stvar ni skodli iva zdravju. Zdaj so pa kar hipoma ena kokoš in par kuncev v zaprtem velikanskem skladišču tako zelo škodljivi javnemu zdravju! Tedaj je rešil nas Ro-jančane one nesnage samo požar; radovedni smo pa zato tembolj, ali se imamo morda sedaj zahvaliti, da nas je rešil nevarnosti, da se ne okužimo po oni kokoši in par kuncih, isti gospod zdravnik, ki nam je prej pripisoval tako trdno in ne-porušljivo zdravje?
Otroški vrtec v Vrdelci priredi v nedeljo, 1. juliia, svojo zaključno vcselico. Ta vrtec je bil kljub, konkurence naših nasprotnikov vedno dobro obiskovan, odkar pa preskrbuje aprovizaciiski odbor otroke s hrano, je naraslo število otrok na 162, kateri redno obiskujejo vrtec. Kako je bila ta ustanovitev potrebna, nami spričuje zgoraj omenjeno števiio. \ rdel- j ca je predel Sv. Ivana, ogrožena od vseh strani. Vrdelca nima za nas druzega kot vrtec in tam ie zavetišče vsega slovenskega razvoja. Zato se nadejamo od vseli j zavednih Vrdelčauov, da prihite k nedeljski prireditvi in tako podpirajoč naš j vrtec zavarujejo tudi obenem obstanek J slovenskega živlia na naši Vrdelci. Poskrbljeno bo tudi za iedačo in pijačo.
C. kr. davčna administracija Trst I razglaša: S 1. julijem 1917 zapade tretji četrtletni obrok obrtnega vovka in davka podjetij, podloženih javnemu obračunu, z dekladami. Zato se poživljajo vsi davkoplačevalci, da plačajo te davke direktno ali pa potom poštne hranilnice pri c. kr. davčnem uradu (Ptazza Chiesa Evange-iica 2 I).
Vojniškim vdovam lu sirotam na znanje, Opozarjajo s^ vojniške vdove m sirote, katere so zmožne Šivanja ter imajo doma stroje, da je mnogo šivanja vojaškega perila na razpolago. iOior se želi baviti s tem delom, ter si s tem doma kaj prislužiti, naj se ogJasi v organizaciji oskrbnic vojniških sirot, kjer dobi potreb-
no priporočilo. Priglašenja se začnejo v ponedeljek popoldne.
Vojniške sirote I. skupine odrinejo jutri, v nedeljo, J. julija. Naj bodo torej ob 7\<z zjutraj na pomolu Saniia m sicer naj jih spremljajo matere ali njih namestnice.
Žveplo. Tržaška kmetijska družba naznanja, da bo zopet prejela te dni v razprodajo neko množino pravega zmletega žvepla. Cena bo še precej visoka. Osebe, katere potrebujejo žveplo, naj se oglase v uradu Tržaške kmetijske družbe, Dunajska ulica št. 10, I. nadstropje.
Našel se je 4. novembra leta 1916. v restavraciji »Bello« na openskem kolodvoru bankovec za 10 K, ki ga hrami sedaj c. kr. na mestni št ven i svetnik, kamor naj se obrne dotičnik, ki ga je izgubil, z dokazili, da je denar njegova last.
Deželni odbor goriški, sedaj na Dunaju VIII. Schlesingerplatz 2/1IL, Jšče 5-letno Marijo Zidarič iz Deskel h. št. 31, hčerko Jožefa in pokojne Cecilije Zidarič. Deklica je bila svoječasno ranjena na nogi po odlomku granate in prenešena v žensko bolnišnico goriško. Ko so izpraznili to bolnišnico, je bila tudi Marija Zidarič prenešena. Vsa dosedanja poizvedovanja po njej so ostala brezuspešna. Kdor kaj ve o tej deklici, naj nemudoma sporoči deželnemu odboru na zgoraj navedeni naslov. Deželni glavar: Dr. Faidutti.
Padpiss na VI. vojno posojilo.
22, izkaz. - N. N. K >0.. 0 .; tvrdka D. Tripco-vicB, Ignac Stera po K 2*i0.ii00; Comirato per la mutua copertura de: dani fra arm;<t ri a u. K 20 J^O; tvrdka Franc Parisi (nadaljen p >dpi») K 7."».(!00; M-rija Drvar, Ladislav Drvar po K 2^000; c kr. ka itan linijske ladie Cattarinicli K 20.100. N. N. K 31».. 0 ) N. N. K 25.0 0; Dramski pcmožni komite Kde'ega križa za Trst in l<tro, tvrdka Tgnac We s, M Weis (nadalieu podp.), G. B. conte Sordica po K 20.000; Adolf Zerko-vifz K lS.Oi»0, Lndvk Sii.-sland K l^.OOi). Gustav Weiger nadaljen podp.j K 11000, X. N. K 12.000; N. X, Komite za varstvo "mladoletnih, Marija Biloslavo, Lucijau Bertum^ C, V P-Ado 1 i Schlcsinger po K 10.0 ' ; ?T C ruso, B E. Vassilft, c kr stotnik Johan Bolaffio, Miha»l Brezigar po K 5000; Lovranska banka (na<laljen p««dp), Amalija Vogl po K 4000; t rdka Dno & Ziliotti. dr. Heklor d' Heur ter bra'je in se t~e. Jak b Coz7.io, Aprovizucijska komisja, Ka-ta\% Cesareo A CarrneH h (kav. Specclii in Ori nta'.e) po K 3000 ; K t irina • elan K 220=>; J.+I Weber. E. Rvba po K 2t0>; G. Sva?tovic!i, Julij Schmuekler p. 2000; P. Anton Br.ddo K 1M>»; kap Vijem Duraeau. Društvo za Se n u i aj-mov« Sv Križ, M. M. Družba, Di Kat de G B. nasledili-* tvrdke F. St^hr, zadrug: tržaških ka vnrnarj»'V, Ferueij Clissura, Ivan Clarici, dr. Alojz Car •-trini, Lucijan Bonvincini, Anton Benž ć-Gr/.ina, JoB'p Amodeo, Vktor Altarass, dr Al-fre 1 Alrr >n Peter D. Zar, !van Zame-- (nadarjen podp.f \Nreidinger Soich. Jo^-ip Vrtovec (nadaljen podp), Vincenc Vodopivoc, Karolina TUlrieh, Sil vij I u-itia (n.'da'jen i>odp.), Ivaa Rustia II. podpis). Anton Rust'a (II. podp. po K 1000; Viktor Bnrle (kav. Edison), Henrik » ienenfeld. Bratov-šć na Hrvatskih ljudi n Istri, Kas'av, Marij C^p Henrik Curiei kav. Neu-Vork) po K 50»); Frauc Boje kav. Univeri • . Cecilija B ajan po K 400; Josip Bes-o, Andrej Dobrov:ch po K 250; Alojzija Biaaconi. I an Cbis^ (kav. Express), Coope-ra'iva (kav. Union), Crisr.ig & O (kav. Sport«, Franc Dula |kav. Olimpo) po K 200; B. P. K ! r»0; Frici Berger, Amalija Bianconi. L. Canc ani kav. Nuova Stanzione) Marii Uarbonari Aleks. Coen, učiteljski 2bor slovenskn mestne ljudske Sole v Skednju. Pavel Dam ani (kavarna v Skednju, Iprnas 1'emaiobi (kavarna v Skednju) po K 10 ; Pavel Hjeladinovič, Franc Degrassi (kavarn< Flora) po ^ 50 in nadaljni podp 6i Bkutne^a zneska K ^8 000.
ako je njiju posestvo brez deteljišč, ker sta v kmetijskem kolobarenju — reveža!
Jos. Str.
DAROVI.
Darovi, došli vladnemu komisarju.
Ravnateljestvo obč. zabavišča pri Sv. Justu K 52, kot dohodek rrireditev 10. in 17. t. in., v korist skladu za postavitev spomenika pok. cesarja Franca Jožefa I. Ravnateljstvo mestne višje reaike kron 143*33 .kot dohodek meil učenci prirejene zbirke za »dan žepnega robca«. Ravnateljstvo dekliške ljudske in meščanske šole »Cesarica Elizabeta« pet obligacij IV. avstr. voinega posojila po K 100 vsaka, darovanih od .učiteljskega zbora in učenk v korist Rdečega kriza. Otroci mestnega otroškega vrtca ustanove »Nadvojvoda Rudtelf c K 6 za »Vojaški dom«.
Zadnje vesti.
Predsedništvi poslanske in gosposke zbornice pri cesarju.
DUNAJ, 29. (Kor.) Cesar je danes v posebnih avdijencali sprejel predsjedništvo gosposke zbornice, obstoječe iz podpredsednikov kneza Fiirstenberga in grofa Silvestra, Tarouca, ter prodsed-ništvo poslanske zbornice in sicer predse inika »ur. Grossa ter podpredsednike Germana, Jukla, Pogačnika, Romanczu-ka, Simonovicija, Udržala in Tušarja.
MALI OGLASI.
Prađa se
zajce, samce in s»mice ter mlad«. Mo in grande . II.	IliOl
v Barkovljah. pri kmetih soba z 2 «vlj;ima in knh njo Poi.ndbe na Ins. od-l Edinnsti pod „Foebus"	1204
IŠĆ2 se
T*afk *a m jhno meblirano Rtan vanje s ku-IHv 4)2 hinjo. Ponudbe poi Sta i >vanje" na Inn odd Edinosti.
Sprejme se fiesunRa ^.rs^.
Harst^a Ponudbe na Peter Kariš. poštno ležet:« Bar ovije. Ponudbe se sprejemajo do 15. 7. 12C0
fittlrfnn pošteno služkinjo prejmem takoj. — rilUllUf Martinfii\ Ulica Comme ciale f," IV. n-d-tr«>pje. desno.	A 5
U ncsjsm rtG	s rrovtim vhodorn._—-
Commerciale 14. I. vr 3. desno <B 5 pobarvati moške ali žensk« obleke ali drugo volneno Lla^ go. naj se obrnej > na barvalnico Via del Salice 6t 2 Piazza Barriera veccbia. Pell'.zaro fl!91)
Oni, ki želijo
um
vsak« vrste ki puje Jakob Margon. V ia bolitario21 (pri mestni bolfižnici) 1175
nfnlnmfFnnfl elJi<M P ^ gotovim
Ul^lUlIlllUIIll uspehom po na.]hitreji in najlažji metodi otroke in odrusle (^jospe, gospodične in o-spode- nemško in slo easka na svojem domu po zmerni ce Informacije od 1—8. 1 lica Chiozza 27 III. n. II. stopnice zadaj na dv. rifiču vr. 8 Al
Spravljajte si skrbno vrtna in gospodarska semena!
Tržaška kmetijska družba je že v zgodnji pomladi opozarjala na teškoče, ki bodo glede dobave semen bodočo pomlad: zraven pa še lahko trdimo, da bodo cene mnogo više. nego letos, zakaj delavcev-vrtnarjev ni in veliki trgovci uporabljajo priliko za dobre zaslužke. Marsikatera gospodinja se zaveda položaja, a mnogo jih ie, ki ne bodo imele s Čim posaditi prazne zemlje, kakor je to letos bilo. Še ie za nekatere rastline čas, da jih pustimo zn seme: zato naj sc ne zamudi dana prilika.
Med gospodarskimi semeni sta pač najvažnejša živinska pesa in pa. za tržaško okolico posebno prikladna štajerska ru-deča detelja. Opozarjamo danes samo na slednjo, ki je, skoraj bi rekli, tod nepoznana. Ker je pcireba dobra učiteljica, je pač izučila gospodinje letošnjo pomlad, ko so morale izgubljati cele poldneve, da so nabrale nekaj nezadostne zelenjave prašičem. (S krmljenjem krav molznic s primerno množino rudeče detelje prihranimo otrobe). Ako bi imele kos zemljišča obsejanega z deteljo, bila bi krma hitro nabrana in prašiči bi dobili boljšo hrano ter se lepše razvijali. V mladost: zaostalo živinče ni nikdar prida! Mnogokrat slišimo tožbe o slabem plemenu, ali c brezvestnem prodajalcu prašičev, ki pa so (tožbe) neopravičene v največ slučajih.
Umnega gospodarstva ne moreta na ogledih razkazovati bodoča ženin m tast.
KONJAK
iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 poiliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K- — Vino od 56 litrov naprej, rizling ali bergimdec po K 3.60 liter.
BENEDrKT HER7LV volepesdstiftik,
graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko.
o m rudeče
ed 56 litrov nap* * j raz-^ošž ja po potfseti^
pošta GuštanJ Koroško
OSIT
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Žermik
v Trstu« ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Posle.
Izdiranje zobov brez x bolečine. w
Plombiranje. UMETNI ZOBJg
JI> f^i IT4
Trsi, yžs Cassa di RVsparmfo šfe«. 5 (Lastno poslopfe)
Kapital in rezerva K 13,200.000.—
Fllfjalke: Dunaj Tegeihofstr^sse 7-1?. Di:bro\nik, Kotor, Ljubljana. Metković,
Opatija, Split. Sibeni<, Zara.
Vloge na knjižico 3%°o	^a knjižice
od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni ciavek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Ak ediiivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bla o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija Žrebanja srečk ud. brezplačno. Stavbni kredi-, rembours
krediti. — Bozna naročila.---Inkaso.--Mentalnica.--Eskompt menic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	•	Brzojavi: JADRANSKA.
======= Ura ine ure: od 9 do t popoldne =====
i