LETO XII.
LJUBLJANA, JANUAR 1971
ŠTEVILKA 1
Plan za leto 1971
NAŠ DANAŠNJI ČAS JE ZAZNAMOVAN S PRIZADEVANJI ZA STABILIZACIJO JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA, KAKOR TUDI Z UREJEVANJEM NEGOSPODARSTVA. OBE DEJAVNOSTI STA MED SEBOJ TAKO TESNO POVEZANI, DA LAHKO GOVORIMO KAR O UREJEVANJU VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA NAŠE DRUŽBE, KATERE ČLANI SMO. SMO PA TUDI ČLANI DELOVNIH SKUPNOSTI V PODJETJIH. ZATO SO BILE GORNJE MISLI VES CAS PRISOTNE, KO SMO PRIPRAVLJALI PREDLOG GOSPODARSKEGA PLANA 1971 ZA NAŠE PODJETJE.
Poglejmo, kaj smo napisali v uvodu k predlogu proizvodnega in finančnega plana za leto 1971:
»Glede na namen naše poslov-ne politike, moramo tudi s^pla-uom za prihodnje leto doseči relativno in absolutno povečanje obsega poslovanja zato, da bi lahko povečali dohodek ter s tem nadalje izboljšali osebne dohodke in ustvarili zadostna sredstva za nadaljnji razvoj podjetja.
Upoštevajoč ta načela predvideva predlog finančnega in proizvodnega plana:
—	15470 ton blagovne proizvodnje in
—	3600 kosov osebnih avtomobilov
oziroma na teh osnovah
-- 390,4 milijona din fakturirane realizacije, iz katere sledi
7- 120 milijonov din dohodka,
oziroma
87,9 milijona din sredstev za osebne dohodke in
—- 11,4 milijona din dobička.
Navedeni obseg proizvodnje in bnančne realizacije moramo doseči s:
—	3400 delavci, pri čemer moramo ob polnem izpolnjevanju Planskih nalog predvidevati ca. 10 odstotno povečanje osebnih dohodkov,
—	270 milijonov din oziroma "9,2 odstotka substančnimi (materialnimi) stroški, ki jih nikakor ne smemo prekoračiti, kajti vsako povečanje te postavke Predstavlja istočasno zmanjšanje dohodka ter s tem sredstev za osebne dohodke in dobiček.
Delitev celotnega dohodka in dohodka nam nakazuje v letu 1971, spričo za našo vrsto dejavnosti zelo neugodnih tržnih gibanj, minimalno akumulacijo — 2,9 odstotka dobička, kar komaj zadošča vsem potrebam, ki jih moramo kriti iz te postavke.
Taka situacija nam narekuje, da vse planske propozicije dosledno spoštujemo in izpolnjujemo ter da stremimo za tem, da predvidene planske zadolžitve izvršimo v duhu zmanjševanja stroškov in povečanja proizvodnosti, skratka, da svoje poslovanje opravimo ekonomično in racionalno.«
Torej 15470 ton blagovne proizvodnje. Ta številka dobi svojo pravo vrednost šele, če jo primerjamo z našimi dosedanjimi rezultati. Vsekakor je to v lito-strojevem obstoju doslej najvišje načrtovana količina blagovne proizvodnje, kar je nazorno vidno iz objavljenega diagrama. Odločitev za tako visoko vrednost ni bila lahka, obrazložitev zanjo pa smo napisali že v uvodu: »..., da bi lahko povečali dohodek ter s tem ...«. Iz istih razlogov je tudi skupna proizvodnja v višini 23270 ton doslej najvišje načrtovana vrednost (glej diagram). Diagram pa nam prikazuje tudi željo podjetja, da poveča svojo produktivnost, to je, da v bistvu z istimi strojnimi in ljudskimi zmogljivostmi občutno poveča količinsko proizvodnjo. To ni samo želja, temveč predvsem potreba in celo nujnost.
Zelo pomemben delež k načrtovani proizvodnji predstavlja tudi 3600 kosov avtomobilov.
Za vso predvideno proizvodnjo in za nenavedene ostale storitve plan predvideva 390,4 milijona din fakturirane realizacije. Ta številka sama zase ne pove mnogo. Ni namreč pomembno, če se mnogo denarja pretaka skozi našo blagajno. Važnejša je na novo ustvarjena vrednost oziroma dohodek. Zato predlog plana s posebnim naglasom poudarja, da materialni stroški ne smejo preseči vrednosti 270 milijonov din (69,2 odstotka), če hočemo doseči 120 milijonov din (30,8 odstotka) dohodka. Naj ponovimo enačbo: celotni dohodek (100 odstotkov) je materialni stroški (69,2 odstotka) in dohodek (30,8 odstotka)! Vsako povečevanje stroškov vobče pa manjša predvideni dohodek. Dohodek pa, kot vemo, vsebuje naše osebne dohodke (predvideno 22,5 odstotka), dobiček (predvideno le 2,9 odstotka!!) ter pogodbene (2,2 odstotka) in zakonske (3,2 odstotka) obveznosti. Enako lahko trdimo, da vsako zmanjšanje stroškov povečuje dohodek, posredno pa lahko povečuje tudi osebne dohodke v globalu.
Toda zainteresirani smo in želimo, d(! bi P'1!'1" OStalih hnljšib rezultatov podjetja tudi posameznik bil česa deležen. Zato plan predvideva le 3400 zaposlenih, torej le neznatno povečanje od sedanjega stanja. Ta delitveni problem je dobro poznan: če isto količino denarja delimo večjemu številu ljudi, bo vsakdo dobil manj, če pa manjšemu številu — pa več. Po grobih ocenitvah je znašal lani povprečni mesečni osebni dohodek v Litostroju okrog 1350 din. V letu 1971 ga želimo povečati vsaj za 10 odstotkov in se postopoma približati povprečju 1500 din —- seveda v skladu z rezultati našega dela in poslovanja. In ravno zaradi tega smo v predhodnih vrsticah napisali pravila igre pri gospodarjenju.
Kot vidimo, je celotni plan v strateškem in taktičnem pogledu dobro sestavljen. Vsebuje naše trenutne želje, načrtuje pa tudi našo nadaljno pot. Edine pripombe bi morda bile, da plan premalo upošteva dejanske možnosti in da ne upošteva vseh obstoječih pogojev. Toda takšne pripombe bi vnašale v naša prizadevanja škodljiv pesimizem (črnoglednost), še prodno smo mobilizirali in izkoristili vse razpoložljive možnosti. Zato priporočamo, da sproti ustvarjamo zadovoljujoče pogoje in iščemo v danih situacijah optimalne rešitve.
Situacije se v gospodarstvu dokaj hitro spreminjajo. Lani smo ob tem času precej »pesimistično« gledali na pokritje plana z naročili. Toda v septembru je bil plan z naročili pokrit. In letos? Pesimizem lahko takoj zavržemo, kajti že ob vstopu v novo leto je bil plan že več kot 90od-stotno pokrit z naročili.
Oglejmo si to na primeru proizvodnje enote finalnih izdelkov, za katero smo gornje trditve vnesli v diagram. Debela črta v diagramu prikazuje potek kumulativnega dinamičnega plana, po katerem naj bi proizvodna enota finalnih izdelkov proizvedla 11.170 ton blagovne proizvodnje. Tanka črta pa predstavlja enak potek kumulative že sprejetih naročil po stanju z dne 1. 1. 1971.
Kaj nam pove diagram? Iz njega vidimo, da manjka do no-kritja plana le še 800 ton naročil in dalje, da bo enota finalistov tja do srede novembra (se-čišče tanke in debele črte) podvržena stalnemu pritisku glede rokovnega izpolnjevanja naročil tudi v primeru, če bo izpolnjevala svoj plan po dinamičnem planu in pa da sploh ne pridobi nobenega novega naročila več. Idealno bi bilo, če bi izpolnjevanje plana potekalo tako, kot ga prikazuje tanka črta, ki se z novimi naročili iz dneva v dan spreminja in sicer dviga.
In ker smo že pri enoti finalistov, si še oglejmo, kako izgle-da njen proizvodni program v letu 1971:
2500 ton talnih transportnih sredstev
2250 ton vodnih turbin
1700 ton črpalk
1650 ton žerjavov in reduktorjev
820 ton hidravličnih stiskalnic
800 ton cementarn 700 ton strojnih delov 650 ton Diesel motorjev 100 ton orodja
11.170 ton PE FI — skupno ter
240.000	ur zunanje-montažnih del in
48.000	ur storitev
Dokaj smel program ima tudi bodoča proizvodna enota polizdelkov (PE Pl). Poglejmo:
3400 ton ulitkov jeklene litine 2200 ton ulitkov sive litine 850 ton ulitkov specialne litine 4500 ton zvarjencev 300 ton odkovkov 11250 ton PE Pl — skupno ter 100000 ur izdelave modelov in 12000 ur storitev.
Od gornjih količin je 7550 ton predvidenih za interno uporabo, torej za finalno proizvodnjo, ostalih 3700 ton ulitkov pa direktno kot blagovna proizvodnja.
Pomembno mesto v planu ima tudi proizvodna enota VET (vzdrževanje, energetika, transport) in to ne toliko zaradi predvidene proizvodnje 850 ton kisika, temveč zaradi 112.000 ur vzdrževanja, ko bo skrbela za brezhibno delovanje naših strojev, na prav in stanje zgradb.
Tako smo bežno preleteli nekatere glavne postavke, ki tvorijo naš proizvodni program in plan. Ostale podrobnosti so navedene na dvaindvajsetih straneh predloženega predloga plana. Tam je v podrobnostih obdelan tudi finančni del plana.
V trenutku, ko to pišemo, je plan še v razpravi. Pričakujemo, da bo v takšnem obsegu tudi sprejet in potrjen. Kakih novih nasvetov nimamo, saj za večino od nas ni to prvo poslovno leto. Morda za konec le to, da še enkrat ali dvakrat preberemo uvodne besede, da bomo vsi vedeli, kaj hočemo, kakšni so naši cilji — in da bomo s svojimi sposobnostmi in močmi sodelovali pri ustvarjanju in doseganju teh ci-
KOLIKO DNI?
Ko smo dobili v roke razpored prostih sobot v letu 1971, smo se poleg tega, koliko dni v letu bomo prosti, vprašali tudi, koliko dni bomo delali. Zato si leto 1971 oglejmo nekoliko podrobneje.
Ima 365 dni. Če odštejemo 52 nedelj, nam ostane le še 313 dni. Nedeljam podobni so tudi zvezni in republiški državni prazniki, ki jih je v vsem letu 9, in če jih odštejemo, nam preostanejo le še 304 dnevi. Toda še nismo pri kraju. Odšteti moramo še 37 prostih sobot in pristanemo pri 267 delovnih dneh, kolikor jih bo imelo podjetje v letu 1971.
Če grupiramo mesece po številu delovnih dni, dobimo naslednji pregled:
20	delovnih dni — november
21	delovnih dni — januar, maj
22	delovnih dni — februar, april, oktober
23	delovnih dni — marec, junij, julij, avgust, september
24	delovnih dni — december
Če pa grupiramo mesece po številu plačanih dni, dobimo nekoliko bolj enolično razporeditev:
22	plač. dni — februar, oktober
23	plač. dni — januar, marec april, maj, junij, avgust, september, november
24	plač. dni — julij, december
Torej bomo od 365 dni kar 98 dni prosti. In tudi to še ni končna številka. Prišteti moramo še najmanj 14 dopustniških dni in že se prosti dnevi povzpno na 112 dni.
Pod predpostavko, da so si dnevi med seboj v vseh ozirih enaki, lahko sklepamo, da bomo najmanj napravili v novembru, največ pa v decembru; najmanj denarja v kuvertah bo februarja in oktobra, največ pa julija in decembra. Po svoje je zanimiv oktober, ki je sicer eden od daljših mesecev, saj ima 31 koledarskih dni. Ima pa kar 4 proste sobota in 5 nedelj.
Zato ni odveč pripomba, da moramo tako zreducirano število delovnih dni racionalno izkoristiti, da bodo prosti dnevi bolj prijetni.
V. N.
Naš barometer
Č1MPREJ
V JAVNO RAZPRAVO
Decembra smo večkrat stali ob našem barometru in opazovali premikanje njegovih stolpičev. Leto se namreč izteka in ni vseeno, kolikšni bodo odčitki. Celo potrkali smo nekajkrat narahlo ob steklene cevčice, da bi se prepričali, če barometer, pravilno kaže. Toda živo srebro v njih je vztrajalo v svojem položaju in se je šele 31. 12. 1970 ob 24.000 ustavilo na tistih mestih, kot jih prikazuje naš posnetek. Trije stolpiči so se ustavili pred pokončno črto »100,000 — december«. In ker je leta konec, se ne moremo več tolažiti, da bomo zamujeno nadoknadili. Kar je, je!
	FAKTURIRANA	
3		SKUPNA
u 5	|	| | FINALIZIRANA
	N	3 i OOPREMUENA
tu	1	j 1 FINALIZIRANI g ; OOPREMLJENI
OSEBNI DOHODKI
Številčni odčitki iz barometra nam gornjo ugotovitev le potrjujejo. Ocenjevanje je tokrat lahko:	imamo samo en številčni
stopec in rezultati, ki so manjši od 100,00 odstotkov so slabi, razen pri izplačanih osebnih do-
hodkih, kjer je kriterij ravno obraten.
Poglejmo jih!
Finančna realizacija	%
—	fakturirana	134,50*
Blagovna proizvodnja
—	skupna	92,68
—	finalizirana	92,87
—	odpremi jena	90,42
—	avtomobili-finalizirani 218,57*
—	av -tnoblli-olpremlj ai 205 Osebni dohodki
—	i7p'ačani	109,07
Ker smo podatke zbrali takoj ob koncu leta, sUi podatka za fakturirano realizacijo in izplačane osebne dohodke le ocenjeni vrednosti. Ker pa vemo, da ob koncu leta pospravimo vse predale, objavljeni vrednosti prav gotovo ne bosta manjši.
Čeprav je še prezgodaj razsojati med dobrimi in slabimi rezultati, smo v gorn jem pregledu dobre označili z zvezdicami. Zakaj takšna previdnost? V gospodarstvu namreč vedno nihamo v negotovosti, če je dobro res dobro in slabo res slabo. K presoji moramo namreč pritegniti več meril in napraviti več primerjav, če hočemo, da so ocene bolj objektivne. To pa prepuščamo analitikom in izdelovalcem poslovnega poročila za leto 1970, ko nas bo zanimalo, s kolikimi ljudmi smo izdelali navedene proizvode, kolišna je bila produktivnost, rentabilnost, ekonomičnost, stroški, dohodek, dobiček — in kadar človek ne ve, kaj bi še naštel, napiše — in še marsikaj.
Mi pri ocenjevanju nismo tako vsestransko natančni. Dobre rezultate smo označili z zvezdicami. In ker je gornji pregled obenem tudi pregled o poslovanju celega leta, lahko izjavimo, da so tudi rezultati brez zvezdic — zadovoljivi. Zakaj? Brez zvezdic so sicer trije kazalci, skupna finalizirana in odpremljena proizvodnja, v bistvu pa je to ena in
ista stvar — proizvodnja (količinska), merjena s tonami, katere smo proizvedli približno 8 odstotkov manj, kot smo v letnem načrtu predvideli, toda še vedno za 10 odstotkov več kot v letu 1969. Omeniti moramo to, da letni plan ni predstavljal le seštevka že poznanih naročil, temveč poleg njih še proizvodne možnosti in želje ter željeno strukturo naročil. Dejansko pa se stvari vedno odvijajo nekoliko drugače. Med drugim pri merjenju količinske proizvodnje niso upoštevane razne materialne usluge in druge storitve. Vse to pa je prav gotovo prispevalo k finančni realizaciji, ki je konec koncev naš primarni čili. S< er pa — kolikor n , narcui	ko bomo po-
uzili! Prva naloga v novem letu da pogledamo, katera naročila so zaostala.
Plan finančne realizacije smo zavidljivo presegli za 34,5 odstotka, očitno na račun proizvodnje avtomobilov. Toda tudi brez nje smo dosegli letni plan in ga celo presegli za 9 odstotkov.
»Najlaže« je bilo doseči plan osebnih dohodkov. Tudi tega smo prekoračili za 9 odstotkov. Vidno pa je, da je ta vrednost ne-kpko na sredini med proizvodnjo in finančno realizacijo, kar bi lahko označili kot pravilno in previdno politiko nagrajevanja v korist podjetja in rahlo popuščanje v korist prejemnikov osebnih dohodkov. Prejemniki osebnih dohodkov tvorijo delovno skupnost, le ta pa je sestavni del podjetja — torej vsakemu malo, oziroma vse vsem. In še nekaj lahko zaključimo iz gornjih ugotovitev: če bi bili proizvodna in finančna realizacija še višji, bi bili tudi izplačani osebni dohodki višji.
Ko smo nekoliko poenostavljeno ocenili naše rezultate v letu 1970 na ravni podjetja, pojdimo sedaj med proizvodne enote oziroma vrsto proizvodov. Poglejmo, kako smo pri njih dosegali planirane količine, katerih seštevek je podjetje doseglo le 93 odstotno. Pregled izgleda takole:
Cementarne Talni transport Žerjavi, reduktorji Turbine Črpalke Diesel-motorji Strojni deli Stiskalnice Orodje
Plan	Izvršitev	%
2.100 t	1.907,61	90,84
1.900 t	1.315,0 t	69,21
1.800 t	1.492,8 t	82,93
1.5001	979,7 t	65,3!
1.5001	1.244,71	82,98
1.200 t	1.021,9 t	85,16
3501	318,3 t	90,94
2501	258,0 t	103,20*
1001	140,7 t	140,70*
PE FI — skupno	10.7001	8.678,71	81,11
PE MO PE PK PE VET
5.5001	5.927,2 1	107,77*
4.3001	4.096,5 1	95,27
7601	1.001,2 1	131,74*
Podjetje — skupno	21.2601	19.703,6 1	92,68
V novembru 1970 smo objavili članek z gornjim naslovom, ki ga je napisal Milan Vidmar, delegat Litostroja za II. kongres samoupravljavcev. Pred dnevi nam je poslal nadaljevanje, ki ga objavljamo.
V dosedanjih pregledih smo objavljali le odstotkovno izpolnjevanje letnih planov. Danes pa smo ga za konec leta dopolnili še s planiranimi in proizvedenimi količinami v tonah. V tem hipu pa dobijo odstotki drugačen pomen, drugačno vrednost. En odstotek cementarn predstavlja 21 ton, en odstotek orodja pa le 1 tono, en odstotek fi-ja predstavlja 107 ton, en odstotek mo-ja pa 55 ton... Vsak odstotek planirane proizvodnje na nivoju podjetja pa 212,6 tone. Torej so odstotki dokaj različni z ozirom na tonažo, tohaža pa zopet različna z ozirom na cene na tono. Vse to pa potrjuje že navedeno misel, da je zelo tvegano razločevanje med dobrim in slabim, dokler ne napravimo podrobnejših analiz. Pogodrnjajmo le toliko, da bi bili rezultati lahko boljši.
Kdor je za to (za boljše rezultate), naj dvigne roko! Torej vsi! In ko se bomo v letu 1971 zopet znašli na svojih delovnih mestih, tega ne pozabimo. Barometer ne pozna ne subjektivnih ne objektivnih vzrokov, temveč registrira le dejansko stanje in če se ne bo razbil, vas bo tudi v letu 1971 obveščal o rezultatih našega dela, o tistih z zvezdicami in tistih brez njih.
V. N.
PRED PRIČETKOM »OKROGLIH MIZ«
Mestni koordinacijski odbor za pripravo II. kongresa samoupravljavcev je skupno z delegati izdelal in sprejel program za nadaljnje vsebinske priprave na kongres. Program zajema razgovore z vsemi 72 delegati, izvoljenimi v 37 samostojnih in 22 združenih volivnih enotah, organizacijo več okroglih miz v delovnih organizacijah in na terenu. Prav tako bodo organizirali povezovanje s komunikacijskimi sredstvi za obveščanje javnosti o pripravah na kongres.
Predvidene okrogle mize v delovnih organizacijah bodo obravnavale sledeče teme:
—	opredmeteno in živo delo,
—	sporazumevanje, dogovarjanje in usmerjanje delitve dohodka,
—	oblikovanje dohodka v delovnih organizacijah, njegova delitev, prelivanje, združevanje sredstev,
—	modernizacija in višek delovne sile,
—	delovna organizacija kot organizacija združenega dela,
—	uveljavljanje samoupravnih odnosov v družbenih službah,
—	neposredno in posredno samoupravljanje,
—	samoupravljanje v integriranih podjetjih.
Mestne okrogle mize
Integracija združenega dela, krajevna samouprava, medobčinsko sodelovanje,
interesne samoupravne skupnosti,
dijaška samouprava v okviru samouprave na šolah.
Okrogle mize v Litostroju
V našem podjetju je predvidena tema za razpravo okroglih miz »Neposredno in posredno samoupravi j anje«.
Ta tema bo vsebovala:
Ustava in neodtujljivost pravice do samoupravljanja, možnost za realizacijo samoupravnih pravic,
referendum, zbor, skupščina, delovna skupina, vpliv članov delovnega kolektiva na odločanje organov upravljanja.
Nosilci razprav okroglih miz so:
samoupravni organi, osnovne sindikalne organizacije, organizacija ZK in ZM.
Pred nami je še štiri polne mesece dela do II. kongresa samoupravljavcev, zato menim, da bo obravnava v Litostroju naletela na razumevanje in tako pripomogla plodnemu delu predkongresnega obravnavanja.
Način dela kongresa
Kongres bo najprej zasedal plenarno. Uvodni referat bo imel član sveta federacije Edvard Kardelj, ki bo prik' zal osnovne značilnosti in naj- ižnejše izkušnje dvajsetletnega razvoja samoupravljanja v Jugoslaviji. Za posamezna področja samoupravljanja bodo zadolžene štiri delovne skupine.
Prvo področje zajema probleme z naslovom »NADALJNJI RAZVOJ IN NAPREDEK UČINKOVITEGA SAMOUPRAVLJANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH«. Delovno skupino bo vodil Dušan Petrovič-Šane.
Drugo področje zajema probleme z naslovom »RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA IN INTEGRACIJA NA SAMOUPRAVNIH TEMELJIH«. Delovno skupino bo vodil Bakarič.
Tretje področje zajema probleme z naslovom »MATERIALNI RAZVOJ SAMOUPRAVNE DRUŽBE — OSNOVA ZA POVEČANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA DELOVNIH LJUDI«. To skupino bo vodil Kiro Gligorov.
Četrto področje zajema probleme z naslovom »KREPITEV VLOGE ZDRUŽENIH PROIZVAJALCEV KOT OSNOVE ZA NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA DRUŽBENO POLITIČNEGA SISTEMA«. To skupino bo vodil Milentije Popovič.
M. Vidmar
Nobena ptica, ki leti s svojimi krili, ne leta previsoko.
Blake
Kdor ni zadovoljen s tistim, kar ima, ne bi bil zadovoljen niti s tistim, kar bi hotel imeti.
Auerbach
Polovica žensk je nesrečnih zato, ker nima tistega, kar onesreči drugo polovico.
Bazin
Ne živimo tako kot hočemo, ampak tako kot moremo.
Menander
Ne moremo živeti brez razuma, bodisi svojega ali tujega.
25 000
Plan 1971 =23270ton J}
Skupna in blagovna proizvodnja v letih 1947-1970 ter
plan 1971
20000
Plan 1971 = 15470 ton
15000
Skupna proizvodnja
10000
Blagovna proizvodnja
Občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij
Letos poteče dvoletni mandat vsem vodstvom organizacij sindikata v delovnih organizacijah. Prav tako poteče dvoletni mandat vsem izvoljenim vodstvom sindikalne organizacije v našem podjetju. Izvršni odbor sindikata je že v začetku novembra 1970 začel s temeljitimi pripravami za organizacijo občnih zborov sindikalnih podružnic po posameznih samostojnih organizacijah združenega dela. Da bi delo sindikata v podjetju bilo čimbolj efektivno, je bilo potrebno organizacijo sindikalnih podružnic prilagoditi spremembam v organizaciji podjetja in jo organizacijsko prilagoditi organom samoupravljanja v podjetju. V ta namen so bile izvršene nekatere spremembe oz. organizirane nove sindikalne podružnice po posameznih samostojnih organizacijah združenega dela v podjetju.
1.	Sindikalna podružnica Pl, ki zajema metalurške enote ter plo-čevinarno in kovačijo
2.	Sindikalna podružnica FI, j
3.	Sindikalna podružnica ko-
mercialni sektor, FRS, nabavni biro, tehnično servisna služba,1 prodaja avtomobilov, konsigna-cija in LINT	t
4.	Sindikalna podružnica TS, ki
zajema TS-CTB, TPD, PTO, SK in VET	|
5.	Sindikalna podružnica PA
6.	Sindikalna podružnica IC
7.	Sindikalna podružnica KS,
EAS, direkcija z org. službo, in, tajništvo pri generalnem direk-, tor ju	i
8.	Sindikalna podružnica Sto-
ritvenih enot, DR, tiskarna in družbeni standard.	(
Na zborih sindikalnih podružnic so bili izvoljeni novi odbori.' Da bi seznanili članstvo z novo izvoljenimi odbori, jih objavljamo v celoti.	j
1.	Sindikalna podružnica Pl:	!
1.	Fonda Janko, preds., 2. Matičič Ivan, 3. Sapor Anton, 4. Lovše Anton, 5. Selan Dominik, 6. Berginc Slavko,, 7. Kolar Franc, 8. Tekavčič Jože, 9. Brezovnik Alojz,
10.	Bevk Alojz, 11. Iglič Jelisa-veta.
2.	Sindikalna podružnica komercialni sektor, FRS:
1.	Koren Boris, predsednik, 2. Šmid Ksenija, 3. Potočki Rudi, 4. Letnar inž. Boris, 5. Gerden Rajko, 6. Grošelj Srečko, 7. Dolinar Marija, 8. Ogrič inž. Janko,
9.	Ostanek Bojan.
3.	Sindikalna podružnica tehnični sektor, VET:
1. Cizel Stane, predsednik, 2. Kocjan Stane, 3. Tajnikar Marija,
4.	Ivezič Dragica, 5. Dremelj Sonja, 6. Meserko Ivan, 7. Vukolič Drago, 8. Kocjančič Rado, 9. Erman Mirko, 10. Bola Jože, 11. Barič Mio.
4.	Sindikalna podružnica FI:
1. Dečman Drago, predsednik,
2.	Ograjenšek Majda, 3. Meglič Marija, 4. Pave Jože, 5. Kokolj Janko, 6. Knez Ivan, 7. Sever Pavle, 8. Marenče Rajko, 9. Pirnat Stane, 10. Grušovnik Janko,
11.	Straka Adolf, 12. Kos Anton, 13. Mlinar Jernej.
5.	Sindikalna podružnica PA:
1. Šetina Franc, predsednik, 2.
Vrhovec Cveta, 3. Manfreda Milenka, 4. Srež Anica, 5. Urankar Franc, 6. Gumilar Karel, 7. Bertoncelj Vladimir.
6.	Sindikalna podružnica IC:
L Komel Dominik, predsednik,
2.	Musič Gojko, 3. Tome Ladislav, 4. Stich Oskar, 5. Grom Janez, 6. Žalec Alojz, 7. Hrovat Jože, 8. Kapko Drago.
7.	Sindikalna podružnica KS:
1. Kreft Magda, predsednik, 2.
Justin Bogo, 3. Brenčič Bojan, 4. Zupančič Miro, 5. Maver Snežana, 6. Mesojedec Katja, 7. Prijatelj Janez, 8. Žagar Stane, 9. Stale Franc, 10. Pirih Marija, 11. Snoj Jožica.
8.	Sindikalna podružnica, storitvene enote:
1. Burič Ante, predsednik, 2. Solce Martin, 3. Djordjevič Zoran, 4. Poreber Joži, 5. Kosi Nada, 6. Perišič Dušanka, 7. Podpečan Tončka, 8. Zaman Silvo, 9. Novak Mara, 10. Dežutelj Zofka, 11. Rosi Anica.
Celotne priprave na občne zbore sindikalnih podružnic v podjetju niso bile usmerjene samo v kadrovske priprave in volitve novih odborov sindikalnih podružnic. Največja skrb je bila posvečena vsebinskim pripravam, «aj se iz dneva v dan srečujemo s perečimi problemi na
vseh področjih delovanja v družbeni skupnosti in podjetju samem. Spričo problemov, ki se na tem področju pojavljajo, so temeljne naloge sindikata:
— Skrb za stalno naraščanje materialnega in kulturnega standarda delovnih ljudi, kar je pogoj za njihovo večjo svobodo, neodvisnost in večjo ustvarjalnost.
— Borba za vedno bolj demokratične in humane odnose med ljudmi, ki so pogoj samoupravnega položaja delovnega človeka v družbi.
— Trajno utrjevanje socialne varnosti delovnega človeka, kar ga razbremenjuje negotovosti o njegovem obstoju in mu omogoča večje posvečanje ustvarjalnemu delu.
Da bi uspešno izpolnjevali dolgoročno zastavljene naloge sindikata, moramo posvečati vso skrb reševanju problemov, ki se pojavljajo na vsakem delovnem me stu in v celotnem podjetju. Žal lahko trdimo, da bomo na tem področju imeli veliko dela.
Kljub določenemu napredku podjetja v zadnjih letih z rezultati, doseženimi v letu 1970, ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Z izpopolnjevanjem planskih obveznosti smo lani imeli veliko težav. Težave so objektivnega, še bolj pa subjektivnega značaja. Vsi skupaj smo se premalo prizadevali za odpravo predvsem subjektivnih težav in s tem pripomogli k čimbolj šemu in čim hitrejšemu izpolnjevanju planskih obveznosti. Veliko časa in razgovorov je bilo posvečeno problemom nagrajevanja v podjetju. Jasno je, da na tem področju obstojajo tudi problemi. Vse premalo smo ob tem poudarjali, da je edini možni način reševanja problemov s tega področja v pospeševanju proizvodnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja celotnega podjetja in s tem povečevanje vrednosti točke.
Na področju proizvodnje se vrsto let pojavljajo pereči problemi, ki jih še do danes nismo uspeli rešiti. Ob taki količini naročil, kot smo jih imeli v letu 1970, bi naše kapacitete morale biti bolj enakomerno izkoriščene v vsem letu, kar bi pripomoglo k boljšemu izpolnjevanju planskih obveznosti. Spričo nerednega pritoka dela v delavnico smo imeli veliko čakalnih ur, nekatera delovna mesta ( stroji) so bili dalj časa brez dela, montaža je čakala na izgotovitve posameznih delovnih sklopov, izdelovalni roki so se podaljševali itd. Vse to je pripeljalo do velikih problemov in do slabe izpolnitve planskih obveznosti v preteklem letu.
Ti problemi kažejo na slabo organizacijo dela na vseh ravneh v podjetju. Za bolj uspešno poslovanje v prihodnosti bomo morali organizacijo dela postaviti na tako raven, kot to zahteva razvoj znanosti, organizacije, tehnologije v svetu in naš karakter proizvodnje.
Člani sindikata so na svojih zborih predlagali, da se ob sprejetju plana za leto 1970 takoj predvidijo ukrepi, s katerimi bomo že v začetku leta izboljšali organizacijo dela in poostrili mere odgovornosti do vsakega posameznika v podjetju.
Razmerja v delitvi osebnih dohodkov naj bi v letošnjem letu ostala nespremenjena. Vso skrb na področju delitve osebnih dohodkov bi posvetili le rasti vrednosti točke. S splošno in delovno disciplino v podjetju ne more-
mo biti zadovoljni. S prisotnostjo posameznikov na delovnem mestu ne moremo biti zadovoljni, posebej pa ne z efektivnim izkoriščanjem delovnega časa. •Dobra organizacija dela na vseh področjih delno že vpliva na disciplino in obratno, dobra splošna in delovna disciplina sta pogoj za uspešno funkcioniranje začrtane organizacije.
To je le nekaj vprašanj, ki so jih sprožili člani sindikata na svojih občnih zborih. Splošno mnenje pa je, da dobro, vodenje podjetja in dobra organizacija dela pri taki količini razpoložljivega dela morajo zagotoviti primeren osebni dohodek in normalni razvoj podjetja.
KP
Metež (Foto O. Dolenc)
Po<#/e#/e in stabilizacija
Pred dnevi nam je naš zvesti bralec M. Janoševič iz Zagreba poslal prispevek z naslovom »Stabilizacijske mere in delovna organizacija«. Zavoljo zanimivosti teme objavljamo članek, ki je nekoliko skrajšan.
Tako kot za druga podjetja, velja tudi za Litostroj, da bodo novi stabilizacijski ukrepi nedvomno vplivali tudi na prihodnost razvoja našega podjetja. Te mere, oziroma predpisi, bodo tako kot vedno, nekaj nekomu odvzeli, zato bo nekdo drug imel več.
Kaj pričakujemo od stabilizacijskih ukrepov?
Čeprav bi ti ukrepi nekatere gospodarske organizacije prizadeli, bi se le-te morale zavedati, da teh ukrepov ni država sprejela zato, da bi oškodovala nekatere organizacije, - pač pa zaradi dobrobiti celotne družbe. Vzrokov, da je do takega gospodarskega stanja prišlo, je mnogo, npr. pretirana inflacija, nezmerno divjanje cen, velike izgube v gospodarskih organizacijah itd.
Delovne organizacije je najbolj prizadela prav inflacija, saj je le-ta razvrednotila dinar, vplivala na stalen dvig cen in na dvig osebnih prejemkov. V primeru inflacije, stalnega dviga cen in osebnih dohodkov dobro živi tisti, ki se zadolžuje, a slabo tisti, ki hrani in pametno gospodari, saj le-ta troši samo tisto, kar je zaslužil, pa še od tega daje denar v sklade ali na hranilno knjižico.
V deflaciji pa trda prede tistim, ki žive samo na kredit, saj potrošijo več kot zaslužijo, dolga pa kasneje ne morejo vrniti. Onim, ki spravljajo denar v hranilnice pa v tem primeru prinese denar precejšnje obresti, kupna moč tega denarja se dvigne.
Bo zmrzal držala?
(Foto O. Dolenc)
Stabilizaciiski ukrepi
1.	Zamrznjenje cen. Ta ukrep, vsaj tako upajmo, ne bo škodil Litostroju, saj podjetje ni dvigalo cen zaradi lažjega ustvarjanja dohodka, pač pa zaradi porasta cen surovinam, uslugam itd. Če se te cene ne bodo več dvigale, se ne bodo dvigale prodajne cene, povečala se bo produktivnost dela, pa tudi osebni dohodki se bodo lahko dvignili.
2.	Uvozni depoziti. Ta ukrep finančno močna podjetja sploh ne prizadene, pač pa škodi podjetjem, ki jim finančno, morda tudi brez lastne krivde, ne gre dobro.
3.	Zmanjšanje potrošniških kreditov. Če bi omejili ali ukinili kredite za uvozno blago, bi bilo to popolnoma razumljivo, toda, da ukinejo kredite za naše proizvode, je toliko bolj nerazumljivo, saj potrošniki jemljejo kredite za tisto blago, kjer je proizvajalec zadel okus kupca.
4.	Omejevanje proračunske potrošnje je prav gotovo med najboljšimi ukrepi za razbremenitev gospodarstva.
5.	Zamrznjenje proračunskih viškov. Morda bi bilo bolje, da bi tudi v prihodnjem letu ostala proračunska potrošnja enaka, seveda pa bi v tem primeru moral" najti notranje rezerve in povečati produktivnost dela.
6.	Zmanjšanje doprinosa iz osebnih dohodkov. Ob tem ukrepu se nehote spomnimo na zmanjševanje davka na promet. Ko ga je zmanjšala federacija, so ga povišale republike in občine.
Stabilizacija verjetno ne more rešiti podjetja. Lahko pa mu omogoči boljše pogoje gospodarjenja. Naj naštejemo nekaj načinov, kako izboljšati večkrat kritično stanje podjetja.
1.	Kvaliteta proizvodov. Podjetje se lahko bori z ustrezno konkurenco iz uvoza, ki je v zadnjem obdobju prešel vsako mero, edinole s kvaliteto svojih izdelkov.
2.	Visoka produktivnost dela.
Prav ta bi nam glede na to, da so naši delavci slabše plačani od delavcev v tujini, prinesla seveda ob ustrezni organizaciji dela prednost pred inozemsko konkurenco.
3.	Dobava blaga ob določenih rokih. Prav rok dobave je tisto, kar noleg kvalitete izdelkov, bodisi kupca pritegne ali pa odbije. V kolikor je podjetje, kar se rokov tiče nesolidno, bo prav kmalu ob vse kupce, saj slab glas seže v deveto vas.
4.	Stalna cena. Če bodo naši proizvodi imeli stalno ceno, bo to prineslo podjetju velik ugled. Res je, da bi s povišanjem cen izdelkov lahko dvignili osebne dohodke, vendar bi bil to za podjetje lahko le bumerang ne pa trajna rešitev.
5.	Izpolnjevanje pogodbe. Naši kupci cenijo pogodbo mnogo
bolj, kot si lahko mislimo. Pri neizpolnjevanju pogodbe se največkrat izgovarjamo na višjo si-
lo.	To nam koristi le v danem trenutku, zato pa bomo v bližnji-prihodnosti verjetno izgubili kupca.
6.	Višek delovne sile. Skoraj v vsaki gospodarski panogi pri nas; pride do viška delovne sile. Ta višek podraži proizvodnjo, ta pa povzroči večjo prodajno ceno. Za marsikatero podjetje bi bila morda rešitev v tem, da bi se integrirala z močnejšimi podjetji.
7.	Cena kapitala. Ta je pri nas resda nizka, toda zaradi inflacije vseeno negativno vpliva na delovanje bank.
8.	Prednost bogatih. Podjetja, ki imajo bogate sklade in dobro organizacijo, imajo mnogo prednosti pred siromašnim podjetjem. Dobivajo namreč kasaskon-to 2 odstotka, 3,5 odstotka obresti na sredstva, ki jih imajo v banki, prav tako pa jim ni treba plačevati 8-odstotnih obresti na kredite. Za takšno podjetje se bodo kupci skorajda stepli. Za siromašno podjetje, ki mora plačevati visoke obresti in razne sodne stroške zavoljo tožba, se seveda ne bo nihče brigal.
Naj ob koncu nanizamo še nekaj misli.
Negospodarstvo naj bi poplačalo svoje dolgove gospodarstvu. Tako bi dobilo gospodarstvo vsaj začasno dovolj denarja, obenem ">a bi lahko odkrili vse nelikvid-<; gospodarske organizacije, kar je v sedanjem gospodarskem položaju dokaj težko.
Vsaka družbeno politična skupnost naj bi imela svojo banko. Ta naj bi pravočasno plačevala dolgove, tako da gospodarstvo ne bi tako kot sedaj občutilo prekomernega trošenja družbeno političnih skupnosti.
Proračunska in neproračujiska potrošnja naj bi se zmanjšala ta: ko, da bi mnogo bolj izkoriščali notranje rezerve. V podjetjih bi morali povečati produktivnost dela in nameniti več denarja za obnovitev strojnega parka.
Zavedati se moramo, da o samostojnosti delovne organizacije govorimo lahko le do takrat, ko le-ta rentabilno posluje. Ko prične podjetje delati z izgubo, o njegovi samostojnosti ni več govora, saj nadomestita njegovo izgubo ali družbeno politična skupnost, ali pa upnik s tem, da se z dolžnim podjetjem poravnata-
Nezaposlenost je največje zlo gospodarstva: zmanjšuje kupno moč prebivalstva, proizvodnja je vedno manjša, pa tudi z uvozom je nezaposlenost neposredno p<> vezana. Ob pojavu nezaposlenosti ni pomembno ali uvažamo zaradi nezadostne zaposlenosti ali je do nezaposlenosti prišlo zaradi uvoza.
Naj ob koncu pribijemo še to, da do konvertibilnosti dinarja ne bomo prišli z raznimi izjavami, ali predpisi, ampak s trdim delom in umerjenim trošenjem denarnih sredstev.
J. Janoševič
itcuS.
.
;
"
PRIŠLI V DECEMBRU 1970
Zaradi izpopolnitve delovnih mest:
FI:
Strugarja Marjan Juvančič in Mile Bačinič, stroj, ključ. Filip Novak, rezkalec Danilo Pošebal, ostrilec Teodor Krivorotov, monterja Branko Weithauser in Marjan Božič, rezkalec Vlado Kraševec in navezovalec Anton Travnik, strugar Petkovič Mile.
MOJ
Čistilci ročni:	Karol Novak,
Ivan Podbregar, Anton Farčnik, Imer Ademi, železokrivca Čazim Zukanovič in Dominik Žonta, žer-javar Janez Trobec, priuč. ključ. Fadil Ferizovič in stroj, ključ. Slobodan Tadič.
MOS
Čistilci: Mustafa Kurtovič, Perc Drago, Vojislav Konjakovič, Jože Košak, Jože Gregorič in Jahir Krasnič.
VET
Stroj, ključ. Ivan Bratož, pom. kurjač Arandjel Nedeljkovič, elektrikarja Mijo Mandič in Marjan šifrer, transportni delavci Kostadin Pantič, Boris Rajk in Aleš Smolič.
PK
Konstr. ključavničarja Miroslav Smeh in Marko Vukovič, obl. Varilec Janez Jakše in transportni delavec Zaim Bečirovič.
TSS
Avtomehanika Milan Pavlovič in Vincenc Marjetič, avtoličar Vasja Ukmar.
PRB
Konstrukter Ivan Volarič, ad-min. Danica Novak.
PTO
Evidentičar Ruža Novak.
NB
Korespondent Teodora Frank.
SK
Obratni kotrolor Petar Vitič.
FRS
Knjigovodja Andreja Mehle, referent likvid. Svetlana Savič, administrator Cirila Rozman.
KS
Snažilka Georgina Miloševič.
UMRL
Dne 14. 12. 1970 je umrl naš zvesti sodelavec ALOJZ PODBREGAR. Ves čas je bil
zaposlen kot delavec v materialnem biroiu.
Dobrega tovariša in sodelavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
ODŠLI
V MESECU DECEMBRU 1970
Marjan Konečni, Ivan Turk, Jože Turšič, Franjo Vidic, Milan Cvetkovič, Roman Šimnovec, Zaim Suljkič, Peter Baloh, Rudolf Albert, Tone Zagožen, Božidar Najdek, Karel Pavšek, Jože Zamernik, Valentin Jeraj, Anton Gostiša in Anton Drašler. Umrl je Anton Medved.
MOJ
Vinko Kastelic, Justina Jeleče-vič, Jože Koman, Jože Papež, Ibrahim Osmanagič, Sava Marič, Anton Polanec, Anton Perko.
MOS
Stanislav Škufca, Ivan Pokleka, Anton Zorec, Rasim Šahino-vič.
ZAHVALA
Ob težki In prerani smrti našega dragega
ALOJZA PODBREGARJA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu LITOSTROJ, sindikalni organizaciji in godbi. Posebej se zahvaljujemo tov. Ivanu Česniku hi tov. Buriču ter vsem sosedom in znancem, ki so izrazili pismena in ustna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Alojzija v imenu vsega sorodstva
ANTONU MEDVEDU V SLOVO
Dne 9. 12. 1970 ob 8.45 uri se je smrtno ponesrečil med delom naš dolgoletni sodelavec tov. Anton Medved. V naš kolektiv se je vključil spomladi leta 1957. Na delovnem mestu navezovalen je kmalu spoznal naše proizvode. Z vso vestnostjo od prve faze naših delovnih operacij v mehanski obdelavi, pa do končne operacije v montaži je vsak sklop ali pa detajl varno navezoval, obračal in postavljal na pravilna delovna mesta. S svojim strokovnim, vestnim in marljivim delom je kmalu postal skuplnovodja. Mnogo svojih sodelavcev je neposredno dobro praktično naučil veščin v navezovanju. Sodelavcem ni nikdar odrekel pomoči in je bil izredno priljubljen med njimi.
Njegov delovni lik, skromnost bi marljivost nam bodo trajno ostale v spominu.
K. M.
VET
Anton Travnik, Anton Težak, Boris Rajk. Umrl je Anton Peroci.
PK
Martin Hočevar, Franc Zore, Alojz Rakuš, Čedo Crljenica, Marko Vukovič, Ivan Kotnik, Karel Vimpolšek, Vinko Benko, Janez Petek, Ludvik Polše, Pero Guzijan, Petar Jakšič, Štefan Ca-pek, Franc Žabkar, Franc Jerin.
PA
Viktor Budkovič, Ratko Vojnovič, Tomaž Oblak.
PRB
Teodora Frank in Zorc Angela.
PRA
Gorazd Kogoj.
PTO
Anton Boben.
TPD
Milan Koncilja.
NB
Podbregar Alojz — umrl.
SK
Petar Vitič.
KS
Janez Kralj, Tatjana Juvan.
DR
Marija Erjavec.
ZAHVALA
Zahvaljujem se sodelavcem Iz transportnega obrata za denarno pomoč Jn za udeležbo na pogrebu moje mame Karoline Pirih, ki je umrla 14. 12. 1970. Zahvaljujem se tudi za vsa ustna in pismena sožalja.
Leopold Pirih
ZAHVALA
Ludvik Jernejčič, čuvaj, se zahvaljujem sindikalni podružnici ea denarno pomoč ob dolgotrajni bolezni. Posebna zahvala naj velja tov. Galu ter ostalim mojim sodelavcem.
Vsem članom kolektiva želim v letu 1971 mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Ludvik Jernejčič
POŠKODBE V DECEMBRU
V	decembru smo imeli v našem podjetju 50 poškodb,
od tega 1 smrtno, 8 pa na poti v službo In Iz službe. V MO je bilo 13 poškodb, v PK 6, v FI 23, v VET 3 in v sektorjih 5 poškodb.	,
Zaradi poškodb smo izgubili 590 delovnih dni, 166 v MO, 67 v PK, 269 v FI, 27 v VET In 61 delovnih dni v sektorjih.
Glavo si je poškodoval 1 delavec, oči 14, telo 4, prste rok 14, ostali del roke 6, noge pa si je poškodovalo 11 delavcev.
Največ poškodb je bilo v torek 16, sledijo četrtek 10, ponedeljek 9, sreda 6, petek 5 in sobota s 4 poškodbami.
V	mesecu decembru sta bili 2 poškodbi več kot v istem mesecu lani.
Služba varstva pri delu
. 'X" v-'
Dne 15. 12. 1970 je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec tov. Anton TEŽAK. To je bil star litostrojski veteran, saj je prišel v podjetje 10. 5. 1948, torej še v težkih časih izgradnje, ko je bilo udarniško delo še vsakdanja stvar. Ves čas je bil zaposlen kot šofer tovornjaka. Vsi njegovi sodelavci mu želimo veliko lepih in zadovoljnih dni in zasluženega počitka.
OBVESTILO
Upravni odbor je na svoji 6. redni seji dne 10. 12. 1970 sprejel sklep o razporedu prostih in delovnih sobot za leto 1971.
Mesec	Delovne sobote	Proste sobote oz. prosti dnevi zaradi zamenjav	Zvezni in republ. državni prazniki
Januar	16.	9., 23., 30.	1.	petek 2.	sobota
Februar	6., 27.	13., 20.	—
Marec	—	6., 13., 20., 27.	—
April	10., 24.	3., 17., 26.	27. torek
Maj	8.	15., 22., 29.	1. sobota 3. ponedeljek
Junij	5.	12., 19., 26.	—
Julij	3., 17., 31.	10., 24., 23.	22. četrtek
Avgust	28.	7., 14., 21.	—
September	25.	4„ 11., 18.	—
Oktober	23.	2., 9., 16., 30.	—
November	20.	6., 13., 27.	1. ponedeljek 29.	ponedeljek 30.	torek
December	4.	11., 18., 25.	—
K razporedu prostih sobot za leto 1971 dajemo naslednje pojasnilo:
1.	V mesecu februarju 1971 bosta samo dve prosti soboti in zato dve redni delovni soboti, ker bi bilo drugače samo 21 delovnih dni oz. le 168 delovnih ur. Zato bodo v mesecu marcu štiri proste, sobote.
2.	V mesecu aprilu bi bila po rednem razporedu prosta sobota 24. aprila 1971. Tega dne bo delovna sobota, namesto te proste sobote, bo prosto v ponedeljek 26. aprila 1971, ker je 27. aprila, v torek republiški državni praznik, ker je 27. aprila, v torek republiški državni praznik.
3.	V mesecu juliju je bilo predvideno, da bo 17. julija 1971 prosta sobota. Ker je v četrtek, 22. julija 1971 republiški državni praznik, bo v soboto, 17. julija 1971 redni delovni dan, namesto tega bo prosto v petek, 23. julija 1971.
4.	Po rednem razporedu bi bila delovna sobota 18. decembra 1971. Ta razporeditev se spremeni tako, da bo delovna sobota 4. decembra 1971, 18. decembra 1971 pa bo prosta sobota, ker bi drugače bili v prvem tednu decembra le trije delovni dnevi.
PREGLED OBJAVLJENIH ČLANKOV V ENAJSTIH LETIH IZHAJANJA ČASOPISA LITOSTROJ
O
H
u
č
c-g
is!
o
■5 p*
S.E
c o >
'S3
■gs
Oti
▻
O
•s 5
</) o 0)
>.ti
§ E
o 5
2 E
V) B.
i
>.5i.E
-Š2
S G
(/3 >o
1960
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
42
38
30 36
39
31 39 19 23 18 31
23
28
30
33
35
30
36
31 28
32 32
24
28
29 33
37
30
41 39
42
38 62
39
40 37
45
46
36
37 32 28 24
38
10
12
15 20 23 14
16 13
9
11
11
23
32
31
36
35
15
17
20
25
27
28
27
35
42
43 65 64 70 64 56 60 76
•5,
s
-j
"E
o u
£.S
32
30
30
25
12
6
7
9
13
7
9
"S
•p.
2	O
a o.
3	r-
^.E
20
17 10
9
4
5 3
6 7
11
18
.-S
sl
i!
St
O -o
14
18
19
17
19
4
3
ra
>
ti
E
«
N
12
12
12
12
12
9 11
10 10 9
11
o
i.|
■ 5 o O c
22
18
16
15
10
11
7
6
3
5
5
E
sl
"5
>.*
90
88
129
95 108 89
96 111 121 98
112
■H,
ic
«
61)
O
O
Pl
o
■a
Tu
>
_o
235
186
244
182
140
118
125
122
119
170
201
8
41
32
16
19
17
V enajstih letih izdajanja Litostroja smo izdali 132 številk časopisa. Poleg tega smo obveščali člane s sedmimi številkami izredne izdaje časopisa Litostroj z naslovom »Med dvema številkama« ter ob obletnici ustanovitve Litostroja z izredno izdajo časopisa z naslovom »Litostroj v diagramih« in ob dvajseti obletnici delavskega samoupravljanja Izredno izdajo časopisa ter zelo lepo urejeno revijo
»Ob dvajseti obletnici delavskega samoupravljanja v Litostroju«.
Ce bi povezali strani našega časopisa skupaj, bi dobili kar zajetno knjigo s 1138 stranmi Litostroja ter s 44 stranmi »Med dvema številkama«. Naš časopis nam že vsa leta vzorno in prizadevno tiska kolektiv tiskarne v Kopru. Časopis je začel izhajati v nakladi 3000 izvodov, trenutno pa znaša naklada Litostroja 5800 izvodov.
ČLOVEK in DELO
Invalidnost na pohodu
Pred dobrimi petnajstimi leti je bilo v Sloveniji milijon in pol Prebivalcev, od teh je bilo 704 tisoč zaposlenih. Med nami je bilo 21.000 invalidov, ali drugače povedano, na 33,7 zaposlenih, oziroma na 71 prebivalcev smo imeli enega invalida.
MED PSIHOLOGI V RENAULTU
Podjetje Renault je pokazalo izredno dinamičnost v razvoju, postalo je prvo podjetje v Franciji po bruto realizaciji in največji francoski izvoznik. S svojimi 90.000 sodelavci je v resnici industrijski gigant, po katerem se zgledujejo v mnogih ozirih druga podjetja.
Zato me je tem bolj zanimalo, kako imajo urejeno tam psihološko službo, saj bi mi imeli ob predvideni industrijski kooperaciji tudi nalogo, da izberemo in usposobimo kadre za novo vejo proiz vodnje. Značaj njihovega podjetja je vsekakor precej drugačen od našega, brez ozira na velikost podjetja in število zaposlenih.
V letu 1969 nas je bilo v Sloveniji okrog 1,800.000, od lega je bilo 770.000 zaposlenih, invalidov je bilo 39.000. Na 19,8 zaposlenih, ?ziroma na 46 prebivalcev smo imeli enega invalida. Številke so zaskrbljujoče. Povsem naravno je, da do invalidnosti pride, vendar tako visoka številka opozarja, da je položaj kritičen. Če upoštevamo, da je bilo v letu 1966 Pri 770.000 zaposlenih 166.000 upo-. kojencev, nam to pove, da 465 1 delavcev dela za sto upokojencev, med temi pa jih je kar 24 invalidov.
Za naš mali narod je to število previsoko, saj so po eni strani Paše dajatve težke, upokojenci, oziroma invalidi pa životarijo z [ miloščino, ki jo dobivajo.
Vsi smo dolžni, da si prizadevamo, da bi bilo invalidov čim • manj. Ne smemo trditi, da je člo-yek glavni vzrok za nesrečo in invalidnost, saj marsikdaj pride do nesreče brez zavestnega sodelovanja ponesrečenca. Kako torej i zmanjšati invalidnost? Če bi ljudje, ki iščejo zaposlitev, pošteno in dobro premislili in pretehtali svoje telesne in duševne sposobnosti, ne bi iskali dobro plačanih ' mest, ki zahtevajo vsega človeka, 1 ampak tista mesta, ki so primerna njihovi zmogljivosti. Tako bi se v precejšnji meri zmanjšala invalidnost, ki ima svoj izvor v telesni ali duševni nesposobnosti za določeno delo.
Ne smemo pozabiti na alko holizem, čeprav noče nihče priznati tega, da med delom pije. Marsikateri poškodbi, pa tudi Prehladnim obolenjem botruje alkohol. Kdor pozna delovanje a! kohola, bo pritrdil našim ugoto vitvam, ki jih potrjujejo tudi Prometne nesreče. Teden za tednom ugotavljam., 'a je vinjenost med vzroki nesreč, čeprav udeleženci nesreč zanikajo zvezo med alkoholom in nesrečo. Pri °bratnih nesrečah bi morali odvzeti kri na alkohol, ali vsaj sef' Protestirali bi samo prijatelji kohola, trezni ljudje pa bi v T&-ki preiskavi imeli samo dokaz več, da niso pili. Po našem mne nju vinjenost v nobenem primeru ne sme biti olajševalna okolnost.
Delovna skupnost lahko s pravilnim odnosom do svojih članov marsikdaj prepreči prezgodnjo mvalidnost. Marsikdo namreč ču ti. da ga delo zmaguje, da je de lovno okolje zanj pretežko. Sku-Sa si dobiti primerno mesto, ga Večkrat tudi dobi, toda nadrejeni ne pristanejo na premestitev, češ mi delavca potrebujemo. To je res, zato vzgojite, izučite novega, mlajšega delavca, ki je še poln moči. Res je treba vložiti v pouk nekaj truda, a ta ne bo zaman. Nasprotovanje nadrejenega za Premestitev po želji lahko po vzroči odpoved delavca, kar je moralna in materialna škoda za uelavca in za podjetje.
K invalidnosti veliko prispeva neprimerno delovno okolje, še več Pa malomarnost zaposlenih. Ta se poslabša že tako ali tako neugodne delovne pogoje. Kakšni s.mo, nam kaže naslednji, vsak uan se ponavljajoč prizor: Delav-Cl se na delovnih mestih blizu vrat stalno pritožujejo zaradi pre-Pma in zaradi tega, ker nihče za šeboj vrat ne zapira. Čeprav se morda pritožujejo več let, bodo Prav ti ljudje, prav tako puščali vrata odprta takoj ko bodo premeščeni na delovno mesto brez Prepiha. Taki smo .. . Našteli bi ahko še marsikaj, vendar upaj mo, da bodo tudi bralci marsikaj našli sami.
, Poglejmo si raje, kaj naj bi ukrenilo podjetje za zmanjšanje hvalidnosti. Menimo, da je naj-
bolje, če opišemo sistem železarne Jesenice.- Železarji so na zveznem posvetovanju, kamor so po vabili vse tiste, ki imajo pri nas problem invalidnosti že urejen, opisali način preprečevanja invalidnosti, ki ga uporabljata zdravstvena služba in kadrovski sektor železarne. Poleg uvodnih ukrepov, n. pr. za težaška dela določeni nekvalificirani delavci ob sprejemu ne smejo biti od 40 let, niti lažji od 63 kg, imajo točno določen postopek za sprejem na delo. Pregledati jih mora spe cialist za medicino dela, ki po potrebi opravi še dodatne preiskave npr.: preiskave zmogljivo sti dihal, zmogljivosti obtočil (sr ca in ožilja) po obremenitvi, preiskave sluha in vida. Če je potrebno, ga mora pregledati še specialist določene stroke. Nato ga z izvidi psihološkega testira nja in zdravniških pregledov še enkrat temeljito preizkusi komisija, ki jo sestavljajo psiholog, specialist za medicino dela in referent za kadre proizvodne enote. Njihovo mnenje odloča o sprejemu na delo, ki pa je vezan še na preizkusno dobo. Jasno je, da pri takem načinu sprejema-
nja ne more priti do težjih napak, ki bi se kruto maščevale. Taka strogost je povzročila, da so se nekateri skušali pretihotapiti v tovarno. Na pregled je prišel določeni delavec, na rentgensko slikanje pa nekdo drugi. Seveda so takoj odkrili take poskuse in odslej naprej se mora vsakdo vsepovsod legitimirati.
Medicinski strokovnjaki so dali Jesenicam vse priznanje. Vendar se nam zdi, da pri vsem tem še nekaj manjka — dosedanja zdravstvena dokumentacija. Vsi vemo, da ljudje ob sprejemu na delo skušajo prikriti tisto, kar bi jim onemogočalo nastop dela. To sta predvsem božjast in alkoholizem, ki sta tako težki bolezni, ki ju zdravnik ne sme zanemar jati ali omalovaževati. Zato naj bi bil predhodni pogoj za raz govor o sprejemu na delo vsa dotedanja zdravstvena dokumentacija. Poleg tega železarji ne morejo premeščati ljudi znotraj podjetja brez soglasja odgovornih služb. (Zdravstvena, psiholo ška itd.) Tak način dela ščiti de lavca in skupnost. Prepričan sem, da je število invalidov v železarni Jesenice manjše kot v Litostroju. Upamo, da bomo uspeli to trditev dokazati takoj, ko bomo zbrali ustrezne podatke iz železarne Jesenice in jih primerjati z našimi.
Dr. Edo Tepina
Njihova proizvodnja je izrazito serijska, saj izdelajo letno že preko milijon vozil in so v tem pogledu na osmem mestu na svetu, pri nas je bila pa doslej še skoro Izključno individualna proizvodnja. Za nove delavce ni skrbi, ker je podjetje na glasu s svojimi kar lepimi osebnimi dohodki, občasnimi premijami in s stalnostjo zaposlitve. Pred njihovim poslopjem za kadrovske zadeve visi celo stalna tabla z napisom, da nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delavcev ne sprejemajo. In kljub temu smo videli posebno ob ponedeljkih dolge vrste mladih fantov, posebno Arabcev in črncev, ki so potrpežljivo čakali na delo. Zelo radi pa sprejemajo vse vrste kvalificiranih in višjih kadrov.
Glavnina Renaultovih tovarn, matica in zibelka podjetja, leži v jugozahodnem delu Pariza, v Bil-lancourtu. Tu dela 38.000 ljudi in tu je glava, srce podjetja. Seveda so tu tudi vse glavne centralne službe podjetja, med njimi psihološka.
Uradno se imenuje celo samo »psihotehnična služba«, kar naj bi pomenilo, da opravlja samo psihotehnične preizkušnje, ne pa tudi ostalih psihosocialnih nalog, anketnih akcij ipd.
Doslej so imeli manjše število prostorov v poslopju obratne ambulante, oktobra pa so se preselili v novo moderno poslopje, kjer zasedajo celo prvo nadstropje s 23 sobami. Delo bo nemoteno potekalo. Za skupinsko testiranje so morali doslej porabljati nekakšne učilnice v delavnicah, kjer seveda ni bilo potrebnega miru, ne zraka, ne temperature.
Za razliko od naših prilik oni ne sodelujejo niti pri ocenjevanju niti pri analitični oceni. Psihotehnične preizkušnje opravljajo pri delavcih, ki se javljajo v tečaje za kvalifikacije, za napredovanje na višje delovno mesto, predvsem pa za vozno osebje in za delo pri nevarnih strojih.
Za te obstoji posebna kartica z 22 zahtevami. Pri vsaki je možno pet stopenj. Večji del izpolni zdravnik, za šest zahtev so pa odgovorni psihologi. Gre recimo za ohranjenost prihomo tornih funkcij (brzina reakcije, okulo-motorna koordinacija itd.) Posebna komisija je postavila normativne zahteve za posamezno sposobnost, pri čemer je morala pač paziti, da ni pri tem segla previsoko, saj bi v tem primeru bilo delovno mesto toliko više nagrajeno, niti ne prenizko, ker bi sicer lahko trpelo delo in bi bila nevarnost za zdravje. Če kandidat za delovno mesto le v eni točki ne izpolnjuje pričakovanih zahtev, ne more biti sprejet.
V ostalem pa gre sploh samo za mlade delavce, ki imajo odličen vid, sluh, brezhibne živce. Treba bi jih bilo le videti, kako urno in spretno vodijo, lahko bi rekel drvijo, skozi delavnico s svojimi viličarji. Ves prevoz se opravlja v enotno velikih, standardiziranih paletah. Vidiš črnca, kako suvereno sedi na visokem sedežu viličarja, ponosen kot kočijaž na ruski trojki; s svojim vozilom šviga mimo strojev kot nekakšna drveča raketa, se zapodi, zasadi vilice pod naložene motorje ter jih v trenutku dvigne visoko v zrak, odbrzi z njimi proti kamionu, jih spet v trenutku spusti in odbrenči nazaj. Človek, ki je vajen umirjenega, previdnega notranjega transporta, samo z grozo čaka, kdaj bo treščil z viličarjem v drugo vozilo, ki mu drvi nasproti izza ovinka. Malo pretirano povedano: včasih sem, dobil občutek, da ne znam niti gledati tako hitro
kot zna on voziti. V primerjavi z drugimi lahko rečem, da so tudi evropski, posebno pa arabski vozniki vozili hitro, vendar nihče ne tako naglo in spretno kot črnci. Vsiljuje se »nehumana« primerjava: ti delavci se tako naglo in zanesljivo gibljejo v prostoru kot opice v živalskem vrtu. Tu odpovedo vsi aparati in testi o okulomotorni spretnosti. Seveda tudi zrak ni tak kot na Soriški planini, je zatohel, gost, dišeč po olju. Mučna, nezdrava arena, sužnji moderne industrije. Vse hiti, povsod hrup, umazanija, ogljikov dioksid. Devet ur na dan nisi človek, ampak napeto orodje v podobi človeka, tolkač, pri vij ač, strežaj stroju, dodatek k stroju, robot v človeški koži.
Nisi potem presenečen, ko bereš v tovarniškem obvestilu, da so oktobra tolkli vse rekorde proizvodnje, odkar stoji Renault, ne čudiš se pa tudi, če sindikati zagrizeno zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, standarda, plač. Končni preizkusni kamen pa vedno ostaja cena vozila, ki mora zdržati konkurenco z vozili drugih proizvajalcev. Že tako so Renaultovci handikapirani v primeri s kakšnim Fiatom, kjer so vse faze montaže v eni proizvodni hali povezane z enim samim (35 km dolgim) tekočim trakom, pri Renaultu pa so posame-mezni obrati močno dislocirani in je treba recimo motorje in karoserije voziti v 40 km oddaljen Flins, da gredo naprej v montažo. Pri tem nastajajo dodatni prevozni stroški, izguba časa, nevarnost okvar itd. Svetovno tržišče se pa ne briga za take in podobne notranje težave, ampak hoče imeti čim boljše vozilo po čim nižji ceni. In »ceno« za starejšo opremljenost, raztresenost obratov, manj sodobne obrate, plača delavcev.
V	kakšni gneči se dela v Bil-lancourtu, je razvidno že iz podatka, da pride tu na enega zaposlenega 27 m2 prostora, v Flin-su, to je v novem in seveda modernem obratu, pa 160 m2.
Številka se zdi na prvi pogled malo velika, toda pri tem je treba upoštevati ves prostor v delavnici, vse stroje, potem pomožne prostore, hodnike, prometne poti, zelene površine itd.
V	moderni industriji in napetih poslovnih pogojih sodobnega tržišča ima zadnjo besedo cena izdelka in temu se mora vse podrediti, predvsem in v prvi vrsti pa udobje, počutje delavca. Tudi za industrijo veljajo iste zapovedi, ki jih tako pogosto citirajo za športnike: hitreje, više, močneje! Danes je vsako podjetje prisiljeno v gospodarsko tekmo. Prvi najdejo kupca, zadnji oglodane kosti.
Psihološka služba v Renaultu je v primeru z našo za dve leti starejša, po številu 16-krat močnejša, po opremljenosti približno tri krat. Po opravljenem delu se pa nimamo razloga sramovati.
Tudi iz stikov z drugimi institucijami smo lahko ugotovili, da so se psihološke službe dokončno uveljavile kot nujno potrebni svetovalci v delu kadrovskih služb, vendar so zaenkrat pretežno angažirane pri sprejemu za izbiro kandidatov. Sindikati jih zato večinoma še vedno gledajo malo postrani, češ da na ta način služijo bolj delodajalcem kot delavcem. To nezaupanje pa ni utemeljeno, saj je selekcija le en del v širokem kompleksu nalog, ki jih želi opravljati psihološka služba. Pa tudi v tem primeru ima korist od smotrne izbire ne samo podjetje, temveč tudi dela-lavec sam, ker bi sicer ob neustreznih sposobnostih, znanju in izkušnjah doživljal na zanj neprimernem delu frustrativne ob čutke, saj ne bi imel pričakovanih uspehov niti ne dohodkov.
Mirko Hrovat
Moja mati (A. Zajc)
Vzgojili ste... Organizatorje proizvodnje
Besede, izrečene med ostalimi priznanji v slavnostnem govoru tov. Staneta Kavčiča so še posebej ostale v ušesih. Ob vsaki novi sprejeti obvezi, podpisu pogodbe ali naročila znova prihajajo v spomin.
HE Orlovac, Mratinje, Trebinje, Peručica, Mangapapa — to je samo del tistega širnega žitnega polja, katerega zrno nam daje vsakdanji kruh. Zrno je zasejano, vzklilo je — ga bomo znali tudi pravočasno požeti, spraviti zrno v kašče pred jesenskimi nevihtami investitorjeve nestrpnosti?
»Uspeli ste vzgojiti močan kader organizatorjev proizvodnje« ... Bomo vsi na svojih mestih, ko bo tekla beseda o zamujenih sončnih dnevih žetve? člani kolektiva: mladi, starejši, novi, pionirji, varilci, monterji, koordinatorji, samoupravljavci? ...
LITOSTROJCAN - GLASBENIK
Litostrojčane poznamo kot dobre strugarje, ključavničarje, monterje, livarje, inženirje, kot sposobne graditelje hidroelektrarn, sestavljavce avtomobilov itd. Njihovi izdelki slove po vsem svetu, manj znano pa je, da je med množico Litostrojčanov zaposlen tudi glasbenik — harmonikar Slavko Žnidaršič, ki nateguje svoj meh že polnih 32 let.
Ovitek plošče našega harmonikarja
Slavko Žnidaršič je zaposlen v oddelku za družbeni standard. K nam je prišel pred dvema letoma, v domovino svojih staršev pa leta 1946. Rodil sc je namreč v Lensu na severu Francije. Že v rani mladosti mu je oče kupil kromatično, ročno izdelano har-
moniko, ki je takrat veljala 6245 francoskih frankov. Njegov oče je bil dober pevec in vnet član slovenskih prosvetnih društev v Franciji, zato ni nič čudnega, če je mladi Slavko rad obiskoval harmonikarsko šolo v Lensu.
S svojo harmoniko je Žnidar-
šič igral na radiu Ljubljana že leta 1948, takrat, ko je bil Avgust Stanko vzor vsem takratnim harmonikarjem. V naslednjih letih je Žnidaršič zaradi pomanjkanja časa in slabih prometnih zvez z Ljubljano, stanuje namreč v Mokronogu, igral harmoniko le od časa do časa na raznih prireditvah. Pred nekaj leti je na prigovarjanje Jožeta Kampiča iz RTV Ljubljane, ustanovil svoj trio, ki se je kasneje izkazal na nastopih v »Studiu 14« in v oddaji »Slovenski ansambli tekmujejo«.
Zanimivo je to, da ob amaterju glasbeniku Žnidaršiču nastopata dva profesionalna glasbenika. Njihov trio je izdal pred kratkem tudi ploščo zabavnih melodij, na katerih so izključno skladbe Slavka Žnidaršiča. V prihodnosti nameravajo posneti več šansonov, ki jih bo pela Tatjana Gros ob njihovi spremljavi.
Delavni Litostrojčan pravi, da bi rad posnel še več plošč s svojimi skladbami, ki jih, mimogrede povedano, odlikuje francoski melos, pa kaj, ko nima časa. Poleg službe v Litostroju, vstati mora že ob štirih zjutraj, domov se vrne tudi šele okrog štirih, večkrat na teden poučuje harmoniko na osnovni šoli v Trebnjem.
Še njegova največja želja? Rad bi si kupil elektronsko harmoniko, ki lahko nadomesti ves orkester. Seveda si je zaenkrat še ne more kupiti, saj je izredno draga.
Našemu harmonikarju želimo še mnogo uspeha pri nadaljnjem glasbenem ustvarjanju.
L P.
Naša Pepa tokrat drugače
MALO :	ti ero tam
tJE MOJA NOGA !
		fltovši	it	ržg	KVDAHM «225 33	OSf-:g A	ftfvtfA V ŠVICI		°Hf«-			U>!>Čllc\<'%0*' | j			
		S	R	E	č	A/	O	/V	O	v	O		E	r o	
	P	P	A	P	/?	O	T	S	A/	4 7		ARO			V
HT	P	E	Z	1	V	E	II -i	R	E	\t>£atu 21 7 v,		K o		L	7
s«	E	D_	l	r	A	RfDt ■ w	PA		T	BR		'.-.i	5 4		K
sr	L	/	AZ	A		s	BK A			L £		C		RS	
š;	A	V	m		z	u	L |-v/i c.ifnu		Č	/	B	(J	*		
	r	4	Af		K	L	/ V		IS	NE		L	J	U B	
	r-ir		A_	s	r	E	AZ	/	K	P« i	R	A		N A	
HelAu*	Af	E	s	r~	7	C	gr	K	O	M A			L	/	L
ODLIT J £	O	D	L	/	v	KAftlOVAC	Z	O	\L A		V A			r a	
"""	5	V	A	K	141 lih	K	O	2	A	pa	E	A g A AZ			
Tffič.v/a	T	/	R		5	A	R	/	m	A u		s	u s		n
	E	N	Kita		O		A	7	(J & K			A AZc ■"			
	C	4	R	/	c	A		A	L	O N		1V5 ri KfiSTAHM	E	ro	
		m	P	5	E	l/	O	ter	ATO			M		RK	
	K	s	MUSi/H.	P	R	/	z>	/	C,	A	g	4	K	E	R
	O	r	O		S	A	5	R	A	EBA		R	U	B	A
	N	A	M	A		T	E	o	°,XZ7.	A	D	o	v	/	S
27	ir	g	A	v	AZ	/	K		O	B	JE	N	E	M,	/j«,*;., / A A M
	o	r	R	E	&	K	l	EEr	N	O	AZ	1	J	k	
Na razglednem parkirišču v Dolomitih je poleg nas ustavil avto tuje registracije. Očka in otroci so navdušeno izstopili, da bi občudovali panoramo, mamica pa se nikakor ni mogla odločiti za tak napor.
—	Ali.naj res izstopim? je vprašala zdihujoče.
Namesto odgovora je očka vzel z zadnjega sedeža POLAROID — kamero in ob ograji razgledišča naredil posnetek. Počasi je prišel k avtomobilu, odtrgal sliko in jo podal ženi. Gospa so prikimali in videti je bilo. da obuva čevlje.
Naša znanka pripoveduje na obisku pri nas o tem, kako je njen mož razbil celotno sprednjo masko in žaromete, ko je nesrečno zapeljal v srno, ki je prečkala cesto.
—	Veste, sem pa že vesela, da je bil ONI Če bi vozila jaz, bi rekel, da sem vozila prehitro. Če bi vozila najina hči, bi jo podučeval, naj previdneje vozi. Ker pa je vozil ON, se ni dalo nič narediti!
Na cesti so bile zapornice spuščene. Nehaj avtomobilov je ustavilo, iz čuvajnice pa je prišel deček z vedrom in brisalcem in nam začel umivati stekla. Vsakdo mu je dal nekaj napitnine in ko je prišel do zadnjega avta in ga končal, je pomignil proti čuvajnici. Zapornice so se odprle, o vlaku pa ni bilo ne duha ne sluha.
Šofer taksija, ki me je vozil, je komaj ušel nesreči. Pripomnil sem, da izgleda vprašanje prednosti še vedno nerešeno.
— Prednost ni nekaj, kar imamo; prednost je nekaj, kar nekdo nekomu prepusti. Če tega ne naredi, je pač nimamo.
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Do 15. januarja smo prejeli 63 rešitev novoletne nagradne kri-žzmkCe
Izžrebani so bili naslednji reševalci:
I.	Iva Ljubič, AO, Litostroj
II.	M. Kreft, Djakovičeva 29, Ljubljana
III.	Antonija Žorž, PPB, Litostroj.
Izžrebani reševalci naj se oglasijo v uredništvu našega časopisa, kjer bodo dobili zaslužene nagrade.
LETA 1980
Nemški gospodarstveniki so izračunali, da bo po predvidevanjih 1. 1980 znašal mesečni zaslužek uslužbenca 1700 DM, če danes zasluži tisoč mark. V povojnih letih bodo torej do tega leta plače petkrat hitreje zrastle kot cene.
Vsak delavec bo imel pravico do dvakrat treh tednov dopusta na leto. Tedenski delovni čas bo znašal 38 ur, kar pomeni, da bo na leto okroglo 200 delovnih dni in 165 prostih.	• | |
Spalnica
Ta del stanovanja ne bo več nekaj stalnega, nepremakljivega, ampak bo vsak dan drugače urejen. Sedeži bodo narejeni v lepih, tekočih oblikah in izdelani iz izredno lahke umetne mase, tako da bomo na njih bolj ležali kot sedeli. Stoli in pručke, na katerih je prostor le za eno osebo, bodo pozabljeni. Novi kosi oprave terjajo tudi telesno bližino med osebama, ki se pogovarjata.
Število kosov oprave je zmanjšano na najmanjšo možno mero. Prostori naj učinkujejo veliko in prostorno. Ta občutek se poveča tudi s tem, da postavimo na stene ogledala. Luči dajejo barvno luč, ki jo lahko spreminjamo vsak čas po želji in potrebi, da bi si ustvarili v sobi tisto vzdušje, ki ga želimo.
Barva oči po želji
si bo lahko pričarala spet črno, svetlo, modro, zeleno ali rožnato barvo las.
Gube in drugi ne všečni pojavi v starejših letih bodo izgubili ] svoj črni pomen. Poslužile se bodo postopka »mini lifting«, ki traja komaj toliko kot trajna pri ; frizerju. Nekaj kirurških urezov j na lasišču in gubice bodo izginile. !
Za preprečevanje gubic pa ima ženska v bližnjem desetletju na : razpolago lepotno masko za ce- , lo telo, saj je bila že klinično pre- i izkušena. Po njej ne bodo segale j le odrasle ženske, ampak tudi dekleta in celo 11-letne deklice.
Za make up ne bodo potrebne ! več nobene kreme in maže, tem- I več nemastne tekočine, ki služijo obenem kot parfum. Lica bodo nežno prozorne barve, obrvi svetlo poudarjene. Osrednja toč- ; ka obraza so velika in močno 1 našminkana usta.
L1
s
V prihodnjem desetletju bodo ženske toliko na boljšem, da jim ne bo treba več izbirati svoje garderobe in modnih artiklov po barvi oči, ampak narobe. Za 300 mark si bodo izbrale kontaktne leče poljubne barve.
Seveda si bodo ženske tudi naprej barvale lase, le da se bo postopek poenostavil. Pogolnila bo primerno pilulo in lasje bodo postali snežno beli. Z drugo pilulo
Telefon
Ko boš poklical po telefonu svojega sobesednika, ga ne boš samo slišal, ampak tudi videl, ker se bo v desetih letih uveljavil TV telefon. Če boš pa na poti, boš govoril v nekakšen telefon ploske oblike, ki ga boš nosil na roki kot zapestno uro. Številk ne boš več vrtel, ampak izbiral naslovnika s tipkami.
n
d
d
ti
d
P
ji
t
s
j
/
v
j
t
Dalmatinski taksi (O. Dolenc)
MODRE VRTNICE
Nageljni so v teh letih prišli iz mode kot cvetje za darilo. Videli jih bomo le še kot okras na mizi v stanovanju. Za dan žena recimo bomo smeli poklanjati le vrtnice in teh bo vedno več in drugačnih, saj bodo vzgojili čisto nove vrste, na primer golobje modro vrtnico, ki bo veljala kot najlepši izraz nežnosti.
MODA PRIHODNJIH LET
Vsaka ženska je rada drugače napravljena kot druga, vendar je bilo doslej kljub vsemu le preveč uiif armirano sti. V prihodnjih letih pa se obeta ženam res popolna individualizacija v oblačenju. Izginila bodo klasična krila, bluze in kompleti. Ostali bodo samo še deli, ki jih bodo zahtevne lastnice po volji izbirale in oblačile. Kombinirale bodo lahko kmečko izdelano blago z mehkim in upogljivim, debelo s tenkim, geometrične vzorce z domišljijsko razgibanimi. Tkanina ne bo več šivana, ampak lepljena ali varjena.
Obleka bo vedno lažja in »blago* sploh ne bo iz tkanine, am-
pak iz umetnih mas, ki se vlivajo, pozimi pa bo podložena z mehko peno, v najhujšem mrazu celo električno ogrevana. Kožuhovina naravnega izvora se bo vse bolj umikala umetni, ki ne bo samo cenejša, ampak tudi lažja in zdržljivejša.
Perilo, srajce, puloverji bodo iz umetnih mas, vendar tehnično že tako dognani, da v primerjavi z naravnimi ne bomo imeli nobenih pomanjkljivosti več.
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 Ih. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru
G $ a. S > G G*XJ -G