Gospodarske stvari. Deželna razstava v Gradci. (Konec.) Mlatilnice imajo navadno vse za 3 cm. prekratke zobe, kar je vzrok, da se pretežko gonijo. Kdor si stroj, bodi-si rezni ali mlatilnico, kupi naj bo previden, saj ogoljufanih je bilo že zadosti, ker nekatere tovarne delajo tako slabo stroje, da. niso celo nič vredni. Naj nobeden ničesar ne kupi, česar sam ne vidi in ne poskusi sam, na lastne oči. V razstavi je tudi vzorni hlev, v katerem je 12 krav različnib plemen, kakor tudi umno gnojišče. V ovem oddelku je tudi posoda za mlekarstvo. Fotografi imajo tudi mnogo fotografij razloženib. in trgovci s papirjem pa vse sorte finega papirja, bukev in podob. Dobro pouarejene so tudi gobe, katere so videti, kakor da bi v gozdu rastle. Vse so z imeni nemškimi in latinskimi in prave so od strupenih ločene. Tudi šolske reči, namreč ročna dela, pisava in razliena šolska oprava je zanimiva. Edino, kar sem v razstavi slovenskega pisanja videl, je bilo nekaj zvezkov, katere je nek slov. g. učitelj razstavil. Tudi vodstvo šole za slepe je bukve in druge šolske reči razložilo. ISlepec je pač velika reva na svetu in ovi zavod za slepe je veliko vreden, da se ubožčeki po mogočnosti izobrazijo. Za kmeta je gospodarska zbirka deželne gospodarske in vinorejske šole v Mariboru in Grotenhofu najbolj zanimiva iu podučljiva. Razatavljeno je seme vseb gozdnih, sadnih semen, trave, rastlin, različna zemlja, vsakovrstno orodje in stroji, bukve, podobe sadja, trsa, grozdja, živine, dalje na amerikansko trto cepIjeni naši trsi; trsne bolezni, zdravila in pripomočki zoper nje, škropilnice od mnOgib. obrtnikov vina, podobe, kakor se drevo na vse različne načine cepi, različno sadje ponarejeno v podobah, cepilni vosek, več sort orodja za gospodarstvo, kakor mlekarstvo, sirarstvo, kletarstvo, hmelj in eno kolo, s katerim se iz globokib grabnov lahko voda vleče. Tako kolo je sicer priprosto napravljeno pa za napajanje travnikov ali za druge obrti je zelo praktično. Dalje se vidi različnih plemen živina v podo- bah, natorni zobje od vse domače živine in so vsi po starosti zaznamljani itd. Gospoda ravnatelja imenovanih zavodov zaslužita pobvalo za obilno in izvrstno razstavljene reči. Več gospodarskib pridelkov še dozdaj ni bilo v razstavi in bodo baje pozneje. Zavoljo hude suše, ki je bila poleti, naša dežela gotovo ne bo imela kaj posebnega razstaviti. Na zadnje si grem še ogledat »paviljon Leykam" in ravno so tiskali na majhni novoizumljeni tiskarni ,,Tagespost" v majhni obliki. V par minotah bilo je več sto tiskanih. Tudi svitli cesar se je tej znajdbi baje čudil. Te tiskarne popisati mi ni mogoče, ker v tej stroki celo nič ne razumem, le toliko sem opazil, da se morajo črke najpoprej v nalašč zato napravljea papir vtisaiti ter se potem v ove vtisnjene črke vlije cin v okrogli obliki, potem gre pa tiskanje silno naglo naprej. Za vzgled je bil tam eden tak vtisek in brž sem opazil, da je vvodni članek zavoljo umora pod Podkloštrom, kjer se Slovenci grdo, nesramno in lažnjivo sumnicijo. Dalje je bilo tudi še nekaj drugih časnikov, ki so tndi ravno ovi umor lažnjivo popisovali. Po mojem mnenji je ,,Leykam" nalašč vse to razstavil, da bi le slov. narod očrnil. Ker si je svitli cesar tudi te reči ogledal, tedaj gotovo njegovemu bistremu očesu ni preveč doradln. Ta. nsnmnn"* "~« j~ precej vjezila ter zgubim vse veselje do dalnjega ogledanja, kajti mislil sem si, če nas nočete Nemci poznati, naj bi nas pustili pa raje v miru, in ne bilo bi nas potreba po nedolžnem obrekovati in sumničiti. 0 tem bi še lahko mnogo pisal pa bolje, da molčim, ter jo odrinem iz razstave, katera mi bo v slabem spominu ostala; opravim še v mestu potrebne opravke in ob polunoči pripelje me hlapon trudnega na moj bližnji kolodvor. F. P — k. Sejmovi. Dne 27. septembra v Poličanah. Dne 29. septembra na Vrauskem, pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, v Marenbergu, v Cmureku, na Pilštanji, v Šoštanji in v Veržeji. Dne 1. oktobra v Lučanab in v Imenem in dne 2. oktobra na Bregu v Ptuji, na obeb krajih za svinje.