Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna uJadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper. Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 509 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Istrski K. B. št. 65-KB1-2-181 Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 44
ilsgsr, petoM 20. aktebra 18S5.
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10
Izredni kongres prosvetnih društev ns Jesenicah
Z novembrom bomo pri našem listu uvedli prilogo — uradni vestaik okrajnega ljudskega odbora v Kopru. V njem bodo okrajni ljudski odbor, občinski ljudski odbori koprskega okraja ter gospodarske organi jacije objavljali «klice sej in zasedanj, poročila, odloke in uredbe, obvestila, razpise, registracije, bilanca itd. itd. To bo uradni obveščevalec, ki bo svojim bralcem posredoval vse gospodarsko in upravno dogajanje v okraju. Potreben bo ne samo občinskim ljudskim odborom, krajevnim pisarnam in krajevnim odborom, gospodarskim in drugim organizacijam — potreben bo vsakemn človeku,
Uradni vestnik bomo izdajali na polovičnem formatu našega lista in bo torej konec leta iz njega knjiga, v kateri bo celoten pregled vse dejavnosti okraja. Zaradi priloge lista ne bomo podražili, čeprav se bo obseg povečal. Za zdaj še vedno ostane cena 10 din za izvod. Letna naročnina je 500 dinarjev. Priporočamo zlasti gospodarskim organizacijam, oblastvenim ustanovam, šolam, množičnim organizacijam in posameznikom, da se ua list naročijo, ker bo v kolportaži le omejeno število. Ce izpolnite in izrežete naročilnico, ki je na zadnji strani lista ter jo pošljete po pošti na naš naslov, boste naslednjo številko že v redu prejeli.
Uprava «Slovenskega Jadrana«
Nad 300 delegatov se je zbralo v slavnostno okrašenem Titovem domu na Jesenicah, kjer je v soboto začel izredni kongres Svobod in o-stalih prosvetnih društev. Med častnimi gosti so prisostvovali kongresu tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, organizacijski s'ekretar CK ZKS Vida Tomšič, predsednik Republiškega odbora Zveze sindikatov LRS Janko Rudolf, predstavniki prosvetnih društev Jugoslavije, Glavnega odbora SZDL, univerze, gledališč, književnikov, skladateljev, likovn-ii u-metnikov in drugi. Po internaciona-li, ki jo je zapel zbor jeseniške " /o-bode, je otvoril kongres predsednik Zveze Svobod Ivan Regent.
V prvem delu kongresa sta govorila o delu prosvetnih društev, o problematiki kulturno-prosvetnega dela in o programskih smernicah

J
.-■;'. V
v»
' 'V,	v'";-/-	•'•^VS'	. ■•-'"'•-	i
-...■•.	• ■ •. • • .-o- .j* v. ... • ... • ;. • •	.. . ■	■'■■r-j.Zid
• - J	- :> .-V::	\ - ■■. '	' 1
•i	•	•.;.■■■ -	I
. .. .	. ... ■ ■ -iv. , v • ,/C-.-. . • ■■	^
" ■- ."•». v ••••■..,.- -A- v-®?»«- ■■ ' *	.- ••/•.••>• .• ' X,	-.a
...

bodoče enotne zveze Svobod in o-stalih društev tovariša France Ki-movec in'Ivan Regent. Za njima je povzel besedo tovariš Miha Marinko. Govoril je o problemu novih kadrov, o socialistični preobrazbi naše vasi, o dvigu socialistične zavesti. o kulturni problematiki, o raznih tujih vplivih v kulturi in umetnosti in o vodilni vlogi delavskega razreda tudi v naši kulturi.
Prvi dan kongresa je zaključi referat Janka Liške, ki je orisal delo Svobod in prosvetnih društev od zadnjega celjskega kongres'a.
Drugi dan izrednega kongresa na Jesenicah je otvoril s svojim referatom Roman Albreht. Naslov referata je bil »Pobude in nasveti za bodoče delo prosvetnih društev in njihove zveze«. Sledile so razprave, poročila in predlogi komisij. Diskusije so se udeležili Janko Liška, Branko Rudolf, Lev Modic in številni drugi delegati. Diskusija je pokazala, da so glavni problemi kul-turno-prosvetne dejavnosti v pospeševanju izobraževanja delovnih ljudi, v dvigu njihove socialistične zavesti in v njihovi vzgoji. Diskusije so se udeležili tudi delegati raznih Svobod in prosvetnih društev in so navajali stvarne probleme, ob katere zadevajo v svojem vsakdanjem delu.
Za tem je sledila razprava o nc-vih društvenih pravilih in o novem imenu zveze. Kongres je sprejel naziv: Zveza Svobod in prosvetnih društev. Sledila s'o odlikovanja.
Na podlagi kandidacijske liste so izvolili delegati C0 članov v Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev ter 5 članov nadzornega odbora. Na prvi seji novega Sveta takoj po zaključku kongresa pa so člani Sveta izvolili iz svojih vrst predsednika nove prosvetne organizacije (Ivan Regent), dva podpredsednika (France Bevk in Pavle Kovač), tajnika (Roman Albreht) in 11 članov predsedstva (Marica Brejc, Franca Boštjančič, Janko Burnik. Ivan Gorjup, Božidar Horvat, Stane Kavčič, France Kimovec, Miško Kranjec, Lev Modic. Andrej Svetek in Miha Berčič), Svet je še sprejel sklep, da pošljejo pozdravni brzojavki tovarišu Titu in tovarišu Edvardu Kardelju.
Iz govora tovariša Hihe Marinka delegatom in gostom izrednega kongresa Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah povzemamo nekaj misli.
V pripravah in govorih je bil poudarek na organizacijskem združenju kot neki posebnosti tega kongresa, je dejal tov. Marinko. Po njegovem mnenju bi bilo škodljivo, če bi se preveč zanašali na same organizacijske oblike in bi pričakovali, da bo to rodilo posebne uspehe. Torej ne gre precenjevati pomena organizacijskih oblik, pač pa pravilno ceniti vsebino, dušo in polet kulturno-prosvetnega dela. Kulturno-prosvetnemu delu moramo dati tisto vsebino, ki jo omogoča in narekuje današnja stvarnost socialistično graditve. Z odpravo izkori-<ščevalsk,ih kapitalističnih odnosov v ekonomiki, se vedno hitreje u-veljavlja tudi socialistična vsebina v kulturnem življenju in kulturnih manifestacijah naših delavskih središč. Kulturna in prosvetna dejavnost v dalavskih središčih pa nam pomaja v boju z duhovno zaostalostjo na caSeoi kmečkem podeželju, kjer včRoiii 7. veliko vztrajnostjo še
zadržujejo dediščino zaostalosti ia negativne vplive preteklosti. Zato je stališče na podeželju neprimerno težje kot v industrijskih središčih.
Organizacijske oblike nam narekujejo cilj: kako bi najbolj razvili našo dejavnost, zbrali čim več ljudi z zdravim razvedrilom, kulturnim izživljanjem in splošno izobrazbo, dvigali raven idejne izobrazbe vseh, ki se aktivno udejstvujejo v družbenem življenju. S tem bomo onemogočili škodljive tuje vplive, ki se skrivajo bodisi pod krinko starih kulturnih tradicij, bodisi pod krinko raznih »modernizmov«. Vsi pa le ovirajo razvoj izobrazbe naših delovnih ljudi.
Naši kadri, ki se posebej udejstvujejo v ljudskem kulturno-pro-svetnem življenju, naj nosijo občutek odgovornosti za svoje delo, toda kot sestavni del zavestnih gibalnih sil naše družbe. Tu ne gre samo za udejstvovanje v sekcijah prosvetnih društev, dramatiki, petju, glasbi itd., temveč je treba težiti za tem, da članstvo postopoma pridobi vsaj osnovno politično-ekonom-sko izobrazbo. Tu je izredno va!na sama prevzgoja našega delovnega človeka, da bo v ičimvečji meri znal pojmovati našo družbeno stvarnost, da se bo v čim večji meri zavedal nalog, ki stoje pred nami, in da se bo čim bolj usposobil za udejstvovanje na vseh področjih našega življenja.
Poglavje za sebe je področje ta-kozvane »čiste« umetnosti in »višje« kulture. Tu imamo opravka z nazori preteklosti, s tendenco odmikanja od stvarnosti, z naziranjem b-solutnega oboževanja odlike in o-maloževanja vsebine. Imamo poplavo iskateljev novih izrazov umetnosti, svoje vzore iščejo v zunanjem zmedenem svetu, negirajo pa današnjo življensko stvarnost, zlasti na-šo. Spričo tega je naša umetniška kritika povsem nedorasla škodljivim pojavom, z&pada v sektantsko dogmatičnost ali v subjektivno pristranskost, včasih pa tudi v nenačelno toleranco. Nesporno je to torišče najtežavnejše. Vendar pa je naša naloga, da ljudi vztrajno vzgajamo v osnovnem znanju socializma in omogočimo našim kulturnim ustvarjalcem, da bo imelo njihovo individualno ustvarjanje neko osnovno pozitivno hotenje v duhu našega socialističnega razvoja.
Naši socialistični odnosi so že dokaj razviti v delavskih centrih in zato se tam lažje razvija borba proti tujim, idejno škodljivim vplivom. Samo pod neposrednim dojmom naše stvarnosti lahko razvijemo novo kulturo. Cestokrat se namreč So lovimo okrog tega, kaj je koristno in kaj ne, raznim škodljivim pojavom pa puščamo možnost eksistence.
Kultura ne more prehitevati stvarnosti, ne da bi zapadala v idealiziranje ali tehnokratski dogmati-zem. Toda danes imamo dovolj nove snovi, dovolj pobude v tem našem prehodnem obdobju, dovolj možnosti za naše kulturne delavce. da se spoprimejo v borbi proti ostankom stare miselnosti. Na primer v naši dnevni problematiki Je lokalizem neverjetno razširjeni. O-čitno so nasprotja med komunami in osnovnimi delovnimi kolektivi. Lov za dobički slabša konkretni ma-t«ria!ni položaj vseh delovnih ljudi
(Nadoljaaatile nn 8. skuti)
Poštnina plačana v gotovini

Z zasedanja OLG Koper
Napovedani sestanek predsednika republike Tlita s mnefiiSkim zunanjim ministrom Dullesom d začetku novembra v Beogradu je vzbudil po vsem svetu živahne komentarje. Dogodek je torej pomemben ne samo za našo državo in Združene države Amerike, temveč tudi v mednarodnem merilu. Politični krogi <u Beogradu in. v New Yorku so izrazili enako zadovoljstvo, da bo -prišlo do osebnega slika, med- predsednikom Titom in ministrom- pullesom, saj bo to nova priložnost za obe državi za nov prispevek k politiki, miru in razvoju mednarodnih odnosov. V beograjskih ' političnih krogih so ocenili bližnji sestanek dveh državnikov kot »logičen izraz doslej: dosežene -ravni prijateljskih odnosov« in hkrati poudarili, da prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA ni začasna politika dveh držav, temveč da temelji na obojestranskih in splošnih interesih. V ameriških političnih krogih pa so tz-lasti poudarili dejstvo, da prihaja Dulles v Beograd v dneh važnega svetovnega dogodka — sestanka štirih zunanjih ministrov v Ženevi. Vrsto živih komentarjev je vzbudila •vest tudi v krogih Organizacije združenih narodov v New Yorku.
V presledku nekaj mesecev je Ženeva znova prizorišče važnih svetovnih dogodkov. V četrtek se je namreč začela v tem »mestu -mednarodnih pomiritev« konferenca štirih zunanjih ministrov, ki je nekako »praktično nadaljevanje« sestanka štirih velikih. Tehtnica med optimističnimi in pesimističnimi napovedmi glede rezultatov konference se sicer ¡¿olj nagiba v prid -pesimističnim. vendar svetovno javno mnenje pričakuje, da bodo kljub težavam zaradi razšUcnih stališč napraviti korak naprej.
Na dnevnem redu sestanka bodo Štiri točke: Nemčija, razorožitev, evropska varnost in odnosi med Vzhodom in Zahodom. Najbolj komplicirana je prva točka. Zahodni ministri, namreč vztrajajo skupaj z Adenauerjem, da je treba Nemčijo združili takoj in šele nato obravnavadruga zadevna vprašanja, sovjeii pri seveda nasprotujejo združitvi Nemčije pocl zahodnimi pogoji, ker bi se po njihovem mnenju Nemčija v tem primeru postavila na zahodno stran- in bi to pomenilo krneč ravnotežja v Evropi. Sovjetski pogoj za združitev Nemčije je (prehodna razorožitev, to vprašanje pa je šele v začetnem stadiju in ni izgledov, da bi ga kmalu rešili. Tretja točka dnevnega reda je v tesni povezavi s prvima dvema. Skoraj nemogoče si je namreč predstavljati. sistem evropske varnosti, v katerem bi bili dve Nemčiji in v katerem bi bile članice istega -pakta razdeljena na dva tabora, ki bi skrbno skrivala drug pred drugim svojo oborožitev in druge namene.
Po mnenju političnih opazovalcev bodo imeli štirje zunanji ministri še največ uspehov pri razpravljanju o četrti, točki dnevnega reda odnosih mecl Vzhodom in Zahodom. Vrsta dogodkov zadnjih, mesecev je poke,zala, da je na obeli straneh precej dobre volje. Naj omenimo, samo konferenco atomskih znanstvenikov v Ženevi, medsebojne obiske znanstvenikov, 'umetnikov in- turistov itd. Ministri, imajo torej lepe možnosti, da napravijo v tej smeri še en korak naprej. Seveda gre tu škili -odnosov med Vzhodom in Zahodom, kar je vsekakor bolj pomembno kakor samo izmenjava delegacij in kulturnih stikov.
Med. dogodki, preteklega tedna moramo omeniti tudi dva referenduma, katerih rezultati so marsikomu prekrižali račune. Gre za Posar-je in Južni Vietnam. V Posarju se je izreklo proti sprejemu evropskega statuta skoraj 68% prebivalcev in je torej zmaga pronemških glasov prepričljiva. Najbolj prizadeta je bila Francija, ki si na vse načine prizadeva ohraniti status quo. v tej pokrajini ter jo gospodarsko navezati
nase. V prihodnje bo pač treba upoštevali dolfo posarskega- vrebi-valstva in spoštovati, načelo samoodločbe narodov. Čeprav je zaenkrat 'fe&ko /predvideti, kaj bodo storili Francozi, je vendar \ot na dlani, da bo moral Pariz spremeniti svojo politiko in -poiskati -izhod v novih pogajanjih z bonnsko -vlado b upoštevanju volje 'Posarčanov.
V referendumu o Južnem Vietnamu pa- so prebivalci, izbrali med republiko in cesarjem Bao Dajem. Rezultat referenduma je bil kata-. strofalno porazen ■ za cesarja, ki je zbral komaj 1% glasov. Novega predsednika vlade Din Diena so takoj priznale Združene države Amerike, že naslednji dan po referendumu pa so prebivalci izbirali, med- re-čitev pariške x vlade je precej presenitela mednarodne- politične kroge, saj je bila Francija edina od zahodnih velesil, ki je podpirala strmoglavi j enega cesarja. Mednarodni politični opazovalci si jo razlagajo kot posledico težav, s katerimi se mora Francija- trenutno boriti na raznih področjih (Severna Afrika, spor z Združenimi narodi in vprašanje parlamentarnih volitev. Diemova zmaga pa bo povzročila še vrsto težav na tem področju, kajti južnovietnamski. predsednik se upira izpolnjevanju sklepa- ženevske konference, po katereme bi morale biti prihodnje leto splošne volitve v vsem Vietnamu.
Omenimo naj Se to. da se je Francija, prav ob Dnevu OZN vrnila v delo -OZN, ki. ga je zapustila 30. septembra ob vključitvi alžirskega vprašanja na dnevni red- Generalne skupščine. Razumljivo je, da so ta korak Francije z zadovoljstvom sprejele vse delegacije.
Precej komentarjev je vzbudil pretekli teden tudi obisk ameriškega zunanjega- ministra Didlesa v Rimu. Namen obiska je bil jasen —• odstraniti, nekatera nesoglasja med Washinglon-u in Rimom zaradi teženj v' italijanskem vladnem bloku glede popuščanja vzhodnim deželam. Segni je zatrdil Dullesti, da bo vlada v prihodje nadaljevala z atlantsko politiko, Amerika pa bo morala v večji, meri podpreti, italijansko zahtevo za sprejem v OZN.
Ob zaključku nuj omenimo še rezultate volitev v Braziliji, kjer je zmagal kandidat socialnih demokratov Juselino Kubiček. Program novega predsednika republike je na-dalnja industralizacija dežele ter ohranitev socialne in delavske zakonodaje.
(Nadaljevanje s 1. strani) in tudi osebno tistih, ki se za temi pehajo. Imamo pojave, da se ljudje, ki se kot člani organov upravljanja potegujejo za čimvečje investicije in večanje dobičkov, istočasno kot potrošniki pa se čudijo nad draginjo, ko obstoječa plara ni kos materialnim stroškom življenja. Pri tem ti ljudje niti ne pomislijo, da so k temu tudi sami prispevali z zahtevami po prevelikih investicijah in z dviganjem cen lastnih proizvodov. Motiv, ki naravnost kliče sa-tirično-umetniško 'obdelavo. Takih motivov je v našem življenju nešteto. Seveda so to sposobni ostva-riti le taki kulturni delavci, ki imajo vsaj do neke mere razvit marksistični nazor. Osnovno je, do e:i stvar socializma v celoti in se s tega stališča boriti proti vplivom, ki bi hoteli ovirati naš razvoj. Zato moramo usmerjati delo v naših delavsko prosvetnih društvih tako, da bodo prišle naše marksistične koncepcije do izraza na vseh področjih našega dnevnega delovanja.
Nesporna je ugotovitev, da se iz delavskega razreda premalo in prepočasi rekrutira naša nova delovna inteligenca. S tem pa se postavlja vprašanje, kako bomo razvijali nove kadre, kako bomo vzgajali mlade, sposobne ljudi, da se bodo lahko razvili v ustvarjalce na kulturnem in znanstvenem področju. To mora biti skrb vseh nas, zlasti pa predstavniških organov našega oblastvenega in družbenega upravljanja. Mi moramo skrbeti in pomagati nadarjenim mladim ljudem delavskega porekla do višje šolske izobrazbe. Ta ugotovitev pa nas ne sme zavesti do omalovaževanja naše inteligence nedelavskega porekla.
Naše prosvetne organizacije naj bi imele ambicijo, pomacati obliko-' vati čimveč kadrov, ki jih danes potrebuje n?še demokratično delavsko in družbeno samoupravljanje. Naloga nas vseh pa mora biti tudi danes, da bi v naših društvih zraslo čimveč sposobnih graditeljev socializma in ustvarjalcev socialističnih družbenih odnosov.
je tr@M vac
BUENOS AIRES: Začasna argentinska vlada generala Leonardija je sklenila razpustiti peronistično stranko. Zadnje dni so aretirali več Uglednih članov te stranke.
HELSINKI: Poročajo, da bodo Porklcalo, sovjetsko oporišče na finskem ozemlju, vrnili Finski še ta mesec. Večina vojaškega osebja je že odpotovala v Sovjetsko zvezo, Izpraznjena so tudi vsa vojaška skladišča.
V	četrtek je zasedal okrajni ljudski odbor Koper, ki je med drugim razpravljal tudi. o desetletnem perspektivnem planu, nadalje o ugotovitvah okrajne finančne inšpekcije, o gradnji individualnih stanovanjskih hiš itd.
V	začetku seje je skupščina okrajnega ljudskega odbora razrešila dosedanjega predsednika sveta za kulturo in p ros veto dr. Svetozarja Poliča in ga imenovala za predsednika novoustanovljenega sveta za telesno vzgojo. Za novega, predsednika sveta za kulturo ,im prosveto pa so imenovali Staneta Škrabarja. Zaradi teh sprememb ,je moral okrajni ljudski odbor dopolniti svoj statut in je sprejel odlok o ustanovitvi sveta za telesno vzgojo pri OLO Koper.
O sestavi desetletnega perspektivnega plana je poročal obema zboroma podpredsednik okraja Franc Klobučar. Dejal je. da mora okrajni perspektivni plan vsklajevati gospodarsko zmogljivosti okraja s potrebami republike in (federacije. Omenil je, da je pri izdelavi osnutka svet za gospodarstvo upošteval tudi pomoč republiške in zvezne vlade pri čim hitrejši izgradnji okrajnega gospodarstva, Id se bo pa moralo prvenstveno nasloniti ha lastna sredstva. Za izdelavo načrta.so imenovali .posebno komisijo, ki ga bo izdelala v šestih mesecih. Tovariš Klobučar je med drugim dejal, da so programe, za sestavo desctlebiega perspektivnega plana že izdelali za območje bivtših okrajev v 'Postojni in Sežani in delno tudi že na območju bivšega okraja Koper. Ti programi pa so potrebni še podrobne obdelave, predvsem zaradi tega, ker jih moramo prilagoditi zahtevam novega okraja.
V	precej živalmi razpravi so odborniki utemeljili potreljo po takem načrtu. Dejstvo je, da se brez perspektivne osnove gospodarstvo ne more vsestransko razvijati in bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nepravilnega in enostranskega razvoja nekaterih gospodarskih panog okraja.
Veliko zanimanje je vzbudila razprava Alberta Jakopiča-Kajtimira, v kateri je osvetlil nekatere probleme s področja gospodarstva, zdravstva in šolstva. Dejal je, da moramo ta vprašanja reševati s stališča cele Primorske. Tako je, menil, .da bi strokovne šole ustanavljali za oba okraja skupno, nikakor pa ne, da 'bi v vsakem okraju zase imeli iste šole
I j |f§> if% £
SAIGON: V. Sredo je Din Diem, novi predsednik južnovietnamske vlade, proglasil Južni Vietnam za republiko. Kot znano, je pri referendumu za sedanjega predsednika glasovalo 5,721.735 volilcev. za cesarja Bao Daja pa samo 63,017 volilcev.
V	ponedeljek je ves svet praznoval Dani Združenih narodov; to je bila obenem proslava desete obletnice obstoja te organizacije. Tudi v naši državi smo ta dan zelo slovesno proslavili. Po vseh večjih mestih so bile svečane akademije, na katerih so o pomenu OZN za razvoj sveta. in posebej za ohranitev svetovnega miru govorili naši najvidnejši državniki. V Beogradu je bila osrednja proslava, ki so ji prisostvovali najvišji predstavniki javnega življenja v državi, zastopniki vseh tujih dipllomatjskih predstavništev v Jugoslaviji, domači in tuji novinarji in drugi. Slavnostni govor je imel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Po njegovem govoru je simfonični orkester Beograjske filharmonije izvajal uverturo, fantazijo iz Cajkovskega opere »Romeo in Julija«.
V	Ljubljani je bila svečana akademija v veliki unionski dvorani. Začel jo je direktor Mestnega gledališča Jože Tiran, ki je prebral Ustanovno listino Združenih narodov. Nato je orkester Slovenske filharmonije izvajal Beethovnovo uverturo '»Egmont«. Slavnostni govor je imela organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšičeva, za zaključek pa je Slovenska filharmonija izvajala še Beethovnovo »Peto simfonijo«. Akademiji so prisostvovali številni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Slovenije.
Proslavo dneva Združenih narodov so bile tudi drugod po vsej dr-
žavi in posebno slovesne po republiških središčih, pa tudi drugih večjih' mestih. Dogodku so posvetile veliko pozoronost tudi -radijske postaje in časopisi. S tem je vsa naša skupnost, vsa država in vse naše ljudstvo, dala velik poudarek pomenu praznovanja tega dne. Kot je v svojem obširnem pregleelu dejavnosti in pomena OZN na beograjski . proslavi dejal tovariš Kardelj, se mi dobro zavedamo pozitivnega pomena te organizacije za svet, zato smo vedno tudi dajali tak doprinos njenemu delu.
^Izhajajoč iz zamisli, da so Združeni narodi v sedanjem času nena-elomestijivo sredstvo miru, varnosti in sodelovanja med narodi ter. družbenega napredka, je Jugoslavija vedno dajala vsestransko podporo in razvijala konstruktivno aktivnost na vseh področjih dela Združenih narodov, začenši z reševanjem najbolj kritičnih političnih vprašanj, pa do široke udeležbe v nmogoštevil-nih oblikah mednarodnega sodelovanja v vseh organizacijah in instrumentih, ki so v okviru Združenih narodov.
Prav danes, ob desetletnici te organizacije, lahko ponovno ugotovi-tio s polnim prepričanjem, da je bila taka politika pope>ln<xma upravičena, Zato ne more biti nobenega dvoma, da tako stališče mora imeti Jugoslavija in da ga bo imela do Združenih narodov tudi v njihovem Btvarnem delu še vnaprej.
Takšna naša politika ne koristi j a
samo utrditvi miru, marveč koristi tudi socializmu, ker se pojma miru in socializma v nobenem primeru ne moreta ločiti. Vedno smo bili nasprotniki prisilnega vsiljevanja od zunaj katerikoli državi kakšnega koli družbenega reda, pa tudi socialističnega, kakor tudi vsakega vmešavanja v notranje razmere drugih držav, pa - čeprav v imenu kakršnekoli ideologije, ker tako ravnanje mora vedno dati nazadnjaški rezultat. Socializem je stvar notranjega razvoja vsake države v oblikah, ki ustrezajo stvarnim pogojem posameznih držav. Toda ni dvoma, da bo prav vsestranski razvoj mednarodnega sodelovanja na načelih enakopravnosti, v katerem bodo ustrezno prišle do izraza tueli socialistične sile vseh narodov — bodisi v državni obliki bodisi neposredno —■ občutno vplivale v smislu pospeševanja družbenega napredka in krepitve (mnogoštevil-nih in različnih ekonomskih in političnih činiteljev socializma v današnjem Svetu, ki je v enem vprašanju vsekakor enoten, namreč v tem, da je to svet v hitrem pre>ce.s-u spreminjanja družbene strukture v vseh mogočih oblikah, predvsem pa v svoji ekonomski osnovi. Medna-roelno sodelovanje bo nedvomno vzpostavilo oziroma okrepilo stik in mcdseliojni vpliv vseh teh naprednih procesov. Zato tudi ideja ko-eksisbence ustreza v polni lhert koristim družbenega napredka,« je zaključil tovarig Edvarel Kardelj fvo-izvajanja.
s pomanjkljivim številom predavateljskega kadra.
V razpravi o delu finančne infekcije so odborniki predlagali, da naj bi ¡bili finančni inšpektorji pri posameznih občinskih ljudskih odborih. Zaraeli pomanjkanja kvalificiranega inšpektorskega kadra pa je bilo splošno mnenje, da bi številčno okrepili okrajno finančni» inšpekcijo, -Id naj bi imela vsaj 15 članov in da e ustanovi okrajni revizijski zavod. Okrajna finančna inšpekcija se bo morala preorienti-rati na' Specializacijo inšpektorjev po posame<znih panogah dejavnosti, kot je industrija, trgovina, gostinstvo,- gradbeništvo, zavodi s samostojnim finansiranjem in bančni posli. Nekateri odborniki so zlasti grajali okorelo poslovanje Na-rodne banke pri odobravanju ' potrebnih obratnih kreditov, -kar večkrat povzroča -težave pri hitrem poslovanju podjetja, Mnenja so bili, da je potrebno zavirati- prevelike zahteve po obratnih kreditih, grajali so tudi težnje nekaterih podjetij glede na medsebojno kreditiranje, ki ponekod še obstaja, kljub temu, da je to finančni prekršek Da bi omogočili podjetjem pravilno finančno poslovanje, ki marsikdaj zastane zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, so odborniki predlagali ustanovitev" okrajnega revizijskega zavoda. Njegova naloga bi bila predvsem stalno opozarjati podjetja na nepravilnosti, Ob koncu razprave o finančni inšpekciji - so oclbomiki odločno zahtevali izvajanje sankcij na nerednosti in malomarnosti v podjetju. Grajali so tudi poizkuse dvojnega zaslulžikarsliva nekaterih knjigovodij. Dogaja se, da posamezniki kot honorarni knjigovodje delajo v dveh ali več podjetjih, -medtem ko matično podjetje zianemaTjajo. Pojav dvojnega zaslužkarstva pa morda nastaja tudi zaradi prenizkih plač knjigovodskega kadra, ki je v lovu za honorarji več ali manj prisiljen delati v dveh podjetjih.
Ob zaključku seje okrajnega ljudskega odbora so imenovali komisijo za uslužbenska razmerja, cestni odbor pri okraju za ceste v Kopru, upravni odbor komunalne banke v Kopru- .in v Gledališču Slovenskega Primorja, komisijo za sestavljanje predlogov za oellikovanja in imenovali inž. Petra Aljančiča za direktorja zavoda za plan.
Na ločenih sejah sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora sprejela nekatere spremembe in dopolnitve družbenega plana in proračuna okrajnega ljudskega odbora za leto .1955, Na osnovi teh sprememb in dopolnitev se bodo investicije v gospodarstvu, ki letos ne bodo realizirane po planu kot so bile dolcn čene, preusmerili na izboljšanje elektro-transformatorskega omrežja v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu, nadalje za refundacijo obratnih sredstev' kmetijske zadruge v Bertokih za izvršena dela na zadružnem domu in za nadaljevanje del na cesti v. Brkinih ter na cesti Križišče— Valdoltra. Pri investicijah v prosve-ti in kulturi pa je prišlo do spremembe predvsem zaradi še ne začetih gradbenih del gimnazije v Kopru. Te neizkoriščene investicije pa so ,po predlogu sveta za gospodarstvo preusmerjene za nadalje^-vanje del na šoli v Gračišču in v Pomjanu, za gradnjo gimnazije v Šmarjah, za dotacijo . koprski glasbeni šoli ter za dotacijo v sklad za popravilo stanovanj.
Oba zbora sta tudi razpravljala o I-ikv.idaciji podjetja Sadje in zelenjava -ter podetja Elte v Izoli, o likvidaciji ,'dkraljnega zdravstvenega doma v Kopru, izglasovala sta prisilno likvidacijo nad poslovanjem bivšega hotela- Metropol v Piranu in Turista Ankaran ter sprejela sklep o združitvi okrajnih zadružnih zvez v Postojni in Sežani z okrajno izadružno zvezo v Kopru ter sklep o ustanovitvi šole za vajence raznih strok v Izoli. Ob zaključku 8eje sta sprejela -poroštva za investicijska posojila iz splošnega .investicijskega sklada za nekatera industrijska in kmetijska podjetja v okraju. Razpravljala sta tudi o nujnosti cfm lliiitre-jle izdelave uiiba-nističriih načrtov ¿a določitev zazidalnih prostorov aa individualno gradnjo.
OB PRVI LETOŠNJI PREMIERI GSP V KOPRU
oon k&fiitaiir3© EL©ERi@ Postojna
Režija: Andrej Hieng. scena; Srečko Tič. v naslovni vlogi: Majda Skrbinškova
Ko ocenjujemo kako odrsko delo, je važna .predvsem njegova vsebina, ajogova umetniško-idejna plat, iz katere mora nujno slediti in rasti njena umetniško-oblikovna, formalna stran. To spada predvsem v oceno dela samega in njegovega avtorja ter v oceno, ali je bilo postavljanje kakega dela na repertoar upravičeno ali ne. Z drugimi besedami: koliko in ¡kaj je imelo kako delo povedali najemu današnjemu človeku in koliko mu lahko pomaga pri njegovi težnji premagati vse nezdravo in zaostalo v sebi in v družbi okoli sebe.
Postavljanje Zolajev« drame na oder GSP je bilo upravičeno tudi iz globljih, idejno-vzgojnih, ne le zgolj pedagoških razlogov, čeprav so že ti dovolj tehtni, saj nudi ta (naturalistična drama ansamblu, predvsem pa igralki naslovne vloge, obilo možnosti, preizkusiti svoje znanje in svoj talent. Pripomnili bi le to, da bi bilo spričo tragične t oži ne in .mo-mečega vzdušja Zolajeve drame morja umestnejše, če ne bi bila uprizorjena za sam začetek sezone. Moram povedati, da je bila za prvo uprizoritev prvotno predvidena veseloigra »Večer v čitalnici«, ki pa je zaradi nujnih popravkov v tekstu imorala biti — po že nekaj časa trajajočih vajah — preložena na kasnejši čas.
Režija 'in scena
Pri oceni režije je predvsem odgovoriti, koliko je režiserju uspelo uresničiti na odru ono moreče vzdušje usodno-tragične neizbežnosti in brez-izhodnosti elementarne prirodne strasti, ki se mora, ujeta v pajčevine meščanskih predsodkov, nujno sprevreči v •zločin in tragično končati. Moram priznati, da je to gostu ANDREJU H I EN G U v veliki meri uspelo. Hieng je pckazal kot režiser sigurno odrsko znanje in rutino, včasih še izostren smisel za kak karakterističen in plastičen detajl. Zal so bili ti domisleki redki in na splošno lahko rečemo, da je bila to solidna režija v mejah konvencionalne odrske zamisli, pričakovali pa smo več sveže odrske fantazije in bogate .in-vencije. Sicer je Hiengu uspelo •snovno, ustvariti vzdušje drame. Zato .je njegov delež pri uspehu le uprizoritve vsekakor pomemben.
Zelo veliko pa je režiserju pomagala iznajdljiva, praktična ter obenem okusna in likovno, barvno bo-jata scena, ki jo je domiselno zasnoval SREČKO TIČ. Scena je uspelo d očarala vzdušje časa, v katerem se drama dogaja, kakor.tudi ono mo-rečo tesnobo malomeščanskega živo-
Kiarže nad Idrijo
Ob drugem posvetovanju konser-vatorjev in muzealcev FLBJ, ki je on dan posvetilo tudi Idriji in njenim tehniškem spomenikom, je izšla amimiva knjižica v zbirki »Vodniki po Tehniškem muzeju Slovenije« a naslovom »Klavže nad Idrijo«, ki jo .je napisal upravitelj .Nižje gozdarske šole v Idriji ing. Maza Stanislav. ima 72 strani s prospekti in je aedo ¡bogato ilustrirana. O knjigi so »a Yta strokovnjaki izrazili zelo po-kvalno, saj je je pisatelj lotil obde-iave problema iz našega gozdarstva, kar pri nas do sedaj sploh še niso «ačeli Nihče ne bo mogel obdelovati zgodovine našega gozdarstva, M da bi posegel po tej knjižici, 'ki ga bo vodila h koreninam našega razvoja v gozdarstvu. Te so prav v tem starem rudarskem mestu, ki se 5« razvilo vzporedno z rudnikom. Je io strokovna knjiga, ki pa je pisana v tako preprostem pripovedovanju, da bo razumljiva vsakomur in ibo lahko služila tudi uašim šolam kot važen učni pripomoček
Idrijske klavže so poslale že pred ieti važen itehniški spomenik naše preteklosti in smo tudi v našem li-8ivu že poročali o njih. Muzej v Idriji bo moral sedaj ukreniti vse potrebno, da se bodo ohranile tudi .poznejšim rodovom. Gozdarstvo jo ena naših najvažnejših gospodarskih panog, zalo upamo, da je ta knjiga lamo prvi začetek sistematičnega Sirudija njegove preteklosti Pisatelj je že s to knjigo napravil naši zgodovini veliko uslugo, ker je bil že prav zadnji čas, ko so je še lahko ugotovilo delovanja fclavž,
L. S.
taljenja zastavljalnice v umazanem pariškem uličnem prehodu, ki je tako moreče pritiskalo na Lauranta in ki so mu je Tereza zaman poizkušala odtegniti. Po svoji funkcionalni, praktični plati .pa je scena omogočita režiserju zelo sproščeno mizam-sceno ter pri odprti zavesi istočasno simultano uporabo treh prizorišč, IgraJci so imeli, dovolj prostora za sproščeno gibanje in igralsko kretnjo, kljub relativno malim dimenzijam koprskega odra. Poudariti moram tudi pomemben delež odrske
me precej zgrešena osnovna podoba Lauranta pa je h'.a še boij poudarjena spričo Penkeve okornosti v 'kretnjah in v ljubezenskih scenah, Pen-ko cesto zapade v mimiano in gesli-kulativno šablono, ki ga lnromi in mu onemogoča sprostitev, zlasti v trenutkih, ko bi prav tako elementarno čustveno sprostitev upravičeno pričakovali. Med ostalimi igralci moramo omeniti posebno ROMANO LE MU TO VO, ki je ustvarila — spričo svoje dejanske .mladosti — iz-redno uspelo podobo stare gospe
Na sliki vidimo koprske učiteljiščnike, zadnji letnik, pred šolskim poslopjem. V prejšnji številki smo poročali o njihovem praktičnem delu
glasbe pri ustvarjanju celotnega vzdušja dramo ter ohranitve tega vzdušja med posameznimi prehodi. Milanu Lindiču moramo priznati, da je glasbo Izbral s solidnim okusom in občutkom za duh časa in okolje dogajanja.
Vloge
Naslovno vlogo Tereze je odigrala MAJDA SKRBINŠKOVA z veliko sigurnostjo v kretnji, mimiki in tudi besedi, Skrbinškova je v tej vlogi, ki ji je kot še nobena doslej na koprskem odru nudila obilo možnosti, dokončno in nedvomno potrdila svojo temeljito odrsko kulturo in izkušenost, s katero stopa v ospredje ansambla. Terezo je oblikovala z obsežno izrazno skalo od zaljubljene ljubimke do vseh izkušenj zrele, izmučene in v obupu uporne žene. Zal ne bi mogli isto reči za njenega partnerja, ALBINA PENKA v vlogi Lauranta. Njegov Laurant bi meral biti predvsem v prvem dejanju mnogo bolj sproščen, saj gre vendar za kmečkega parvenuja in ženskarja, ki »v Parizu kar dobro živi.«. Penko — ali tudi režiser? — pa ga je že kar v prvem dejanju uglasil na preveč tragično noto, ki bi se morala postopno razvijati šele skozi drugo in popolnoma zrasli pred inami v vsej pretresljivi človeški nemoči Šele v tretjem dejanju, oziroma ob samem zaključku drame. Ta, v začetku dra-
Raqun, posebno precizno izdelane v mimiki v scenah tretjega dejanja. Glas je sicer ma'lo motil s svojo lego, vendar ne bi očital režiserju, ker ni zahteval od Lemutove, naj spremeni glas. Imposliranjo glasu v ne-prirodno lego .je vselej kočljiva stvar, posebno kadar ne .gre za karikirane vloge. Lcmu-lova je vsekakor ponovno potrdila, da ima ansambel v njej zelo solidno in talentirano igralko.
TIBERIJ LEMUT je vlogo Tere-zinega moža Camilla odigral z veliko gotovostjo. Vloga .pa je, izgleda tudi, odgovarjala njegovemu igralskemu temperamentu, ki so mu bli-zu bolestne, notranje .razdvojene, nervozne in k cinizmu se nagibajoče osebnosti. Bilo pa 'bi 'koristno, da bi se včasih preizkusil tudi v polarno nasprotnih, umirjenih odrskih likih, ker 'bi tako zadobil bolj povezano govorno frazo in tudi kretnjo, ki sta .pri njem včasih .pretirano zdrobljeni.
Tiudi FILIPINI JERMANOVI je odgovarjala vloga dekleta, saj je to epizocbio ¡vlogo, ki po svoje prispeva h karakterizacij.i Lauranta in celotnega vzdušja drame, uspešno odigrala.
Posebno sta nam ugajali odrski poelobi višjega železniškega uradnika ter upokojenega policijskega 'komisarja, 'ki sta jih z veliko studio-znosti v detajlu .izredno plastično razvila pred nami MABJAN BAČKO
GIOVANNI VERGA: ČRNI KRUH IN DRUGE NOVELE, izbrala 'in prevedla Niko Košir in Ni ko Kure t, izdala Cankarjeva založba
Pri izbiri Vergovib novel je bila za urednika Nika Koširja merodajna kvaliteta posameznih novel, novele iz življenja si čilskih kmetov .pa so sploh najboljše, 'kar je napisal Ver-ga. Večina novel, je iiz zbirke »Življenja na kmetih« iin »Kmečke novele«, vrstni Ted pa je v naši zbirki ieti kot v zbirki Ciovanni Verga: Tutte le novele, ki je izšla pri mladinski založbi Mondadori leta 1940.
V svojih novelah opisuje pisatelj predvsem patriarhalni svet zaostale Sicilije. To je svet in življenje malih, zapostavljenih ljudi-, ki se borijo z revščino in z vsakdanjimi tegobami. Vzporedno z njimi pa nam prikazuje fevdalno in meščansko gospodo, cerkvene in posvetne oblastnike. V italijanskem literarnem svetu štejejo Vergo za predstavnika takoimenovanega verizma, kar kthko primerjamo z italijansko obliko naturalizma. Giovanni Verga se je rodil leta 1840 in umrl leta 1922 v Cataniji. Po njegovi noveli »Caval-leria rusticana« je napisal., siklada-telj Mascagni istoimensko opero.
Knjigo novel Cankarjeve založbe jo opremil Milan Mihelič.
L. N. TOLSTOJ: KOZAKI .IN HAD2I-MURAT, prevedel Vladimir Levstik, -izdala Državna založba Slovenije
Lev Nikolajevič Tolstoj (1828— 1910), veliki ruski pisatelj, modrec a Jasne Poljane, kot so ga imenovali, je 'bil moderno šolani! grofic vdalec, ki se jo udeležil krimske vojne, prepotoval zapadna mesta in ge .boril a svojimi kme.ti, pa .je vendar ostal aristokrat. V njegovem življenju so št «m obdobja: za nedolžnim, poetičnimi otroštvom pride dvajset razuzdanih let, nato osemnajst 'let umetniškega .in kritičnega dela, na koncu pa doba misionar-stva, pridigarstva in askeze. Zavrgel je državo, ker je v vseh oblikah nasilna, grajal vojno, prav tako revolucijo in upornost. Zavrgel je cerkev, ker pači boga, znanost in civilizacijo, ker sta lažnivi- in goljufivi, umetnost, ker je zapeljiva. Ločil je tri vrste ljuelt: delavce, .berače in tatove. Prednost je dajal ročnemu, občekoristnemu- delu. Svaril je pred alkoholom, tobakom in predvsem pred žensko. Ideal mu :je 'bila asketska zdržnosl', v kateri naj bi človeštvo usahnilo.
Na prvi seji Sveta za prosvelo in kulturo LOMO Postojna so obravnavali predvsem splošno kultur,no-prosveltno problematiko v občini.
Po združitvi imamo na področju postojnske občine sedem KUD z cca 1.200 člani. Ti KUD imajo 7 odrov in 6 dvoran. Med vsemi ¡Kultur.no-umetn-išikimi društvi je najboljše v Prestranku. Vse delo -KUD je odvisno od dobrega vodstva in delno od materialnih pogojev, ki pa so skoraj v vseh KUD enaki. Delujejo razne sekoije, predvsem dramske, taimbu-raSke, pevske, folklorne itd. Precej je tudi knjižnic, ki pa razen postojnske .in prestiranške nimajo izbire knjig. Postojnska knjižnica ima 391 bralcev, knjižnica v Prestranku pa 300, kar -je vsekakor lepo število. Knjižnica v Prestranku -ima tudi vse povojne izdaje knjig.
Svet je bil mnenja, da naj bi -ustanovili -na območju občine • 5 močnejših knjižnic in sicer v Postojni, Prestranku, Belskem Hruševju in Planini V te -knjižnice naj .bi prispevale svoje knjige vso do sedaj obstoječe manjše in mrtve knjižnice, ki imajo premalo -knjig in sredstev za nabavo novih.. Prav tako naj bi v .te knjižnice prispevale svoje knjšge ustanove in podjetja, ki imajo v svojih omarah mnogo kn«ig, ki tam težijo brez veljave, ker ni nikogar, ki bi knjižnico uredil in vodil oz. je število knjig premajhno, da bi .knjižnica zaživela. Z ustanovitvijo teh večjih knjižnic, ki bi imele na razpolago večjis število sodobnih leposlovnih in strokovnih knjig ter sposoben knjižničarski kader, bi zaživela ta kultumo-prosvetna oz, izobraževalna dejavnost Svet je bil mnenja, naj bi se o tem pogovoril!« z ustanovami -in sindikalnimi organizacijami. Seveda pa bo potrebno zasigurati nekaj denarja s shrani LOMO Postojna za nabavo novih knjig. Člani so mnenja, da je denar, naložen v knjižnice. najbolje uporabljen.
Sprejeli so predlog, da bodo izvedli anketo po kultumo-prosvetnih društvih o njihovi dejavnosti, problemih -in potrebah ter načrtih, ki jih imajo za v bodoče. Na podlagi
in TONE ALBBEHT v dve mali odrski umetnini.
i -»Therese Baquin« .pomeni nov ko-raik naprej ob pričetku nove, druge sezone. Drugo vzpodbudno znamenje za uspešno delo in rast tega mladega ansambla pa .je koprsko gledališko občinstvo, ki je v nasprotju z 'lansko sezono popolnoma napolnilo dvorano in izpričalo živ kontakt' z dogajanjem na odru.
To pomeni, da se 'je v Kopru obrnilo na 'bolje, 'da prihaja vanj vedno več ljubiteljev odrske umetnosti in kulture ter da Gledališče Slovenskega Primerja tudi v svojem stalnem sedežu lahko računa že na široki ■krog stalnega gledališkega občinstva. To pa je brez dvoma ona osnova, ki je mlina za vsako gledališče, če hoče uspešno delovati in rasti v svojem umetniškem ustvarjanju.
s. d.
te ankete bi potem Svet izdelal novi perspektivni plan kulturrio-pro-t... ¡.nega dela in potreb v občimi.
•Ljudska univerza naj bi svoje delo raz:" -.lila tudi na vasi. Da bo to mogoče, je nujno zagotoviti potrebno .število predavateljev z temami, ki bodo ljudi zanimale in ki bodo zajemale novejšo snov, ki je ljudje še ne poznajo, Posebno so privlačna zdravstvena, vzgojna in kmetijska ¡predavanja. Ljudska univerza pripravlja skupaj z Društvom prijateljev mladine tudi šolo za starše in vzgojno posvetovalnico.
Svet: je nadalje sklenil, da naj si KUD Prestranek za 2 milijona din, ki -jiih ima zagotovljene v proračunu od LOMO za popravilo 'kulturnega doma, nabavi kino projektor, kar je davna želija Prestrančanov. Ko pa boelo načrti za dom končani, bo treba znesek za poprav'lo upoštevati v proračunu za leto 1956.
Svet je tudi potrdil zvišanje oskrbovalnine v Dijaškem domu Postojna na 4,800 din,
L. S.
smo:
OBZORNIK, štev. 8 Revija Prešernove družbe »Obzornik« prinaša v tej številki največ poezije, in sicer pesmi Iva M'inattija, Marice Škerjanec, Toneta Pavčka, Boža iLevca, Mihe Klinarja. Lojzeta Kanteta, Branka Ženina in neznanih avtorjev. Prozo zastopa Oliver Gold-snrith z »Dogodivščinami potujočega igralca« in Panait ¡Istrati z romanom v nadaljevanjih .»Prijateljstvo ali trafika«. Razpravo in članke so prispevali še: A. S. 'Makarenko, Janez Dokler, Karel Dobavišek, dr, Dušan Savnik in Ivan Krečič.
IVAN TAVČAB: IZZA KONGRESA, peta knjiga Zbranega dela, izdala Državna založba Slovenije
Zgodovinski roman »Izza kongresa« je uvrščen v peto 'knjigo Zbranega dela Ivana Tavčarja. -Pisatelj prikazuje staro Ljubljano v zgodovinskem letu 1821, v času ljubljanskega. kongresa -Svete alianse. Delo je nastalo v tretji dobi pisateljevega ustvarjanja in pomeni prekinitev večletnega molka. Je demonstracija njegovega političnega boja, ki tudi tukaj pride do izraza. Uredila in z opombami opremila je knjigo Marja Boršnik.
NOVA OBZORJA, štev. 10 Iz vsebine — Proza: Anton Ingolič (Kriza Petra Drozga), Ferdo Go-dina (Srečal sem Miodraga) in Mirko Vedrinjak {Oblaki nad -morjem — odlomek iz potopisa). Poezija: Anton Vodnik, -France Onič, Marioka Zni-daršič, Mila Kačičeva, Dušan Mev-Ija, Neda Zoreč, Janez Ovseo in Zdravko Slamnik. Razprave: Vladimir Primae, Božidar Borko, Jaro Dolar, Herbert Grün, Marja Boršnik in Janez Gradišnik. Ocene in poročila: Jaro Dolar in Oskar Hudales. Zapiski Sergeja Vrišerja in Petra Kosma zaključujejo revijo.
Tolstojevi najbolj znani romani so: Vojna in mir, Ana Korenina, Moč teme, Vstajejne, Živi. mrlič, Kreut-zerova sonata, Smrt Ivana lljiča itd. Dva romana je napHsal Tolstoj s Kavkaza, in sicer »HADZI MURAT« in »KOZAKI«, ¡kjer opisuje aristokratskega oficirja Oljenina, ki .je šel iskat na Kavkaz novo življenje, ker je sit civilizacije.
Knj-iga, 'ki je izšla zdaj pri -Državni založbi- Slovenije, je ponatis Levstikovega prevoda in je četrta ¡knjiga Knjižne police. Opremila jo je Jakica Aceelto.
JANEZ TROJNA: ROŽE IN TRNJE, izdal okrajni odbor Ljudske .prosvetc v Novem mestu To knjigo so izdali v .počastitev stoindvajsedetnic» rojstva in pet-desetlenice smrti JANEZA TRDINE, velikega poznavalca in vzgojitelja Dolenjcev in vsega slovenskega ljudstva. Obenem je izšla knjiga ob deseti obletnici osvoboditve in kot prva -knjiga »Knjižnice Janeza Trdine«. Uredil jo je Janez -Logar, ki je napisal tudi .uvod in opombe.
Janez Trdina se je rodil leta 1880 v Mengšu, umrl pa -je leta 1905 v
Novem mestu. Takole ga opisujejo: »Bil -je svojevrsten človek, samotar, ki je ob slabem vremenu čepel v gostilni« z debelo knjigo v roki ali zvezčičem pred seboj, ob lepih dneh pa s palioo v roki koračil po okolici. Tu pa tam se je spuščal v pogovore z mimoidočimi, z otroki1, pastirji, .pa tudi z odraslimi domačini in tujci-, celo z berači in cigani. Ob takih ¡razgovorih ah takoj po njih je potegnil 'iz žepa zapisno ¡knjižico in si nekaj čečkal -vanjo.« Študiral -je v Ljubljani- in na Dunaju, služboval kot učitelj pa v Varaždinu in na Beki. Zaradi svojih vzgojnih metod in političnega dela med dijaki so ga .predčasno upokojili, nakar se je naselil na Dolenjskem, kjer ije zbiral gradivo za podroben in obširen narodopisni orjie dolenjskega človeka. Okoli narodnih motivov je spletal vence Ijuelskih ¡bajk, v ljudsko življenje iin čustvovanje pa je vpletal svoja lastna prizadevanja za gmotni in prosvetni dvig zaostalega ljudstva. Najbolj znane so njegove »Bajke in povesti o Gorjaneih« -in »Verske zgodbe«.
•Nova izdaja dela Janeza Trdine zajema dela iz prvega desetletja •njegovega ustvarjanja na Dolenjskem, in siocr porvesti.r »Popotnja«, »Pri pastirjih na Zabjekit« in »Ro-ie in trnje«.
M xaUl&iku, $>ad¿ai&ke> m , uiKslave,liiuki Bi&hiti n\\ / 'J ■
L 1
Prejšnjo nedeljo, 16. oktobra je bila v litrski Bistrici ob navzočnosti vol kc ga števila sadjarjev, kmetijskih strokovnjakov ter prcd-stavnikov ljudske oblasti odprta sadjarska razstava. Trajala je teden dni. Zaradi neprijetne »pomote,« konkretno pozabljivosti.. šolerja, oz. gospodarja avta, se odprtja nismo mogli udeležiti, zalo smo razstavo obiskali med tednom. Istočasno smo izrabili priložnost, da smo se pogovorili s posameznimi sadjarji in si bežno ogledali pogoje za razvoj in izboljšanje sadjarstva v bližnjih v.is .h Ilirske Bistrice.
V naslovu smo zapisali »sadjarska revolucija.« Da, pravo revolucijo bo treba izvesti v sadjarstvu v Bik i -nih. In ne samo v Brkinih! Tako kot do sedaj ne more ti več naprej! Stare in neoskrbovane sadovnjake napada vedno večje krdelo rasti in-skih in živalskih zajcdalccv. Zadnje čase se je že tako številnim pridružil še ameriški kapar. — čezenj se najbolj pritožujejo sadjarji. Kol bi že ne imeli dovolj opravka z ma-
Majdič iz Topolca št, 27. Ta sadjar ima svoje sadovnjake lepo urejene in oskrbovane. Pred leti je bil celo drevesničar .in ima doma drevesnico za mlado sadno drevje. Na razstavi je imel 12 sorl jabolk. Porabili smo priložnost in ga vprašali;
:Tovarš Majdič, kaj bi bili* po vašem mnenju treba storiti, da bi sadjarstvo v Brkinih dajalo več in še boljšega sadja?«
Odgovoril je kratko; Zal razvoj sadjarstva pri nas je potreben gnoj, čiščenje. Škropljenje in sonoe.«
Bolj jasnega odgovora ne bi mogel nihče dati. \ razgovoru smo še
opok'11 la-
izvedeli, da bi letos na liko pridelali nad on vagon naiüx
olj-
šiti jabolk, če bi h !i sadno drevje očistili, pogoiojili in poškropili. Tako pa so vsi skupaj pridelali le nekaj stolov dobrih jabolk za trg. Po dosedanjih izkušnjah se je zlasti Goriška sevka zelo dobro pokazala. Letos je najmanj občutila posledice loče in burje. Ker se dobro drži za veje, j:- burja ni mogla otresti, med-
žovem Brdu. ki ,je nekako središče Bikinov, najboljše sadje, razstavlja! pa je samo en sadjar. Skoda, da je bil;) i/, te vasi tako malo zanimanja,
Razstavljale! so prejeli zlate, srebrno in bronaste kolajne, diplome ter denarne nagrade.
Kol zanimivost za sadjarje bi omenili še Tišlerjevo jabolko, k: ga je razstavil Anton Skrl.j iz Topolca št. 25. Tc sorto je pred desetletji vzgojil sadjar iz Os t rožnega Brda z domačim imenom Tišler. Vozil je v Trst sadje in je tam opazoval, kar je bilo dobrega na trgu. Tako je nekoč kupil nekaj saodv izredno lepili rdečih jalx)lk. Peške teh je doma vsej.il. Kj je drevesce toliko zraslo, da je napravilo nekaj mladik, jo te pore zal in vcepil na večje drevo. Tako je vzgojil novo sorto, ki je vzbujala precej zanimanja. Vendar s., sadjarji mnenja, da 'bo :e t./ko sprejeta v sadni izbor, kei sad rad predčasno odpade.
Le informativno moramo omeioti
Čebelarsko društvo iz
Bistrici-.
hom, lišaji, škrlubom, cveto in brsto-. tem ko je pri ostalih sortah povzro- v]
zeri. gosenicami, usnn in lažni jo.
dnigo go- čila precej škode.
moramo povedati
O Goriški sevki to. da v Brki-
I


íifV
f W i fh




í
mz-
;v

- .. ..-.*::; -vr • •1' í
tmp gtttas» f.*
vi'..

S h
'ssa&äEr

Pred hladilnico o Dekanih. Pravkar je kamion s prikolico
jabolka iz Brkinov
pripeljal
Nekaj bo Ircba ukreniti. Tu nične pomaga tarnati: kaj 1», če se Brdvas ne ukroti?! Tako bo treba 6toriti, kot je dejal predsednik sadjarske razstave Anton Gržina: »Polovico sedanjega sadnega drevja bomo morali posekati in nato nasaditi nove strnjene nasade. Kar je starega drevja še dobrega, pa temeljilo očistiti, poškropiti, pognojiti in veliko tudi precepiti.«
To bo revolucija, ki bo v prihodnjih desetletjih prinesla lx>gate sadove. Prvi mejnik je bila sadjarska razstava, kjer je 42 sadjarjev kmetijskih zadrug Ilirske Bistrice. Ko-šane, Vrem, Prema, Dolan, Slivja, Državnega posestva Žabice in drugih razstavljalo nad 80 raznih sort jabolk. Razstava je prikazovala predvsem trgovsko, gospodarsko plat sadjarstva v Brkinih. Vsak sadjar je razstavljal po en zaboj jabolk od vsake sorte, ki jo goji. Tako je bila prikazana množičnost dobrega sadja.
V pomološkem oddelku razstave smo videli sadni izbor jabolk, ki naj bi jih brkinski sadjarji gojili v bodoče. Ta sadni izbor ima zastopane sorte Jonatan. Bobovec, Krivopecelj, Zlata parmena, Goriška sevka, .Šampanjska renata in še Slarking. Od hrušk pa V.iljamovka. Kli ržo (buti-ra Klairgeau) in Zimska dekanka.
Ze bežen pregled razstave je pokazal, da je med sadjarji nekaj naprednejših, ki so začrtali pot napredku brkinskega .sadjarstva. Med njimi je prvi Alojz Škrlj iz Lože 61. 8 pri Bukovici, ki jo razstavljal 2S sort jabolk in dobil prvo nagrado: zlalo kolajno, 5000 din in diplomo. Drugo nagrado je prejel Tone
nih spremeni obliko in barvo. Na Goriškem in Tolminskem ima sevka podolgovato-okroglo obliko, na senčni strani na drevju še zelene barve .ki se žele po dolgem zorenju v shrambi spremeni v bledo-rume-no. V Brkinih pa je sad sevke plo-čatn okrogel in skoro po vsem površju temnordeče barve. Sad je tudi bolj debel, kar je posledica ugodnejše lege na zemlji in soncu.
Lepa in debela jabolka sorte On-lario. ki so tehtala do pol kilograma eno, je razstavljal France Magajna iz Doljnjih Vrem št. 20. Anton Fab-jančič iz Janeževega Brda št. 9 je razstavljal jabolka sorte Brkinska pisanka, Car Aleksander, Srčika, Ananas, Abondaca m druge. Pripomnili moramo, da imajo na Jane-



mm
HUämSmß
Cerknica od javorniske struni. V ospredji/ Icsno-induslrijsko podjetje
»Brest«
zanemarili. Veliko v Dobropolju in
ki jo v posebnem oddelku prikizalo logo iti pomen čebelarstva v sadjarstvu. Agrotehnika i/. Ljubljana je razstavljala razna zaščitna sredstva, stroje in drugo, izvozno podji t)0 -Flores iz Šempetra pri Gor ci je prikazovalo razne načine pakiran]! sadja za izvoz, sadne kouzen pa sta razstavljali podjetji -Fiuctus« iz Kopra in »Arrigoni i/. Izole.
Kot nekak kažipot n vzpodbud i za sadjarje je' bil na steni razstavnega prostora napis: »Brkini so rodoviten otok sredi Krasa, kjer so dani naravr.i pogoji za razvoj sadjarstva.- Že po razstavljenem sad|u. ki je bilo zdravo in tako živobarvin ter dišeče, kot ga zlepa ni najti drugod po svetu, bi sklepali, da bo sadjarska revolucija prinesla \oliko dobrega. V zadnjih letih so sadjarn sedanje občine Ilirska Bistrica nasadili nad 30 ha novih strnjenih sadovnjakov. Sami so povedali, l.i čakajo še velike površine — nad 100 ha — na obnovo. V tej občini iina'o danes 98.976 jablanovih dreves. od teh je 45.936 rodnih, aru-škovih dreves je 1.4.936, od teh 79SS rodnih, češpljevih dreves je 89.073, od tih 46.520 rodnih, orehovih dreves pa imajo 2744. Večina d rev i a je visokodebelna. kar zelo otežkoča čiščenje in škropljenje. Precej zanimanja so zadnja leta pokazali sadjarji v dolini in okolic: mesta, manj v višjih predelih, kot Proložah, Pre-mu, Čeljah, Tcmiujah, Marijah itd. Pri odseku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora so postavil' posebno komisijo, ki bo skrbela za izvedbo akcije za zatiranje ameriškega kaparja.
V napovedani sadjarski revoluciji bodo imele najvažnejšo vlogo kmetijsko zadrugo, sadjarski' odseki, sadjarski strokovnjaki, praktični in napredni sadjarji-ter politični delavci. D / s. ;la; so je dobro izkazal le sadjarski odsek pri KZ II. Bistrica, ki deluje že dve leti. Pri vseh ostalih zadrugah so ti odseki bolj na papirju. Najboljše so sadovnjake uredili na Topolcu, najslabše pa jo v Žari J;u. čeprav imajo tudi tu uTodne pogoje. Na Janezovem Brdu so sad-
jarstvo precej sadnega drevja okolici ter na Marijah. Ob cesti od Dobropoija do Marij smo videli dva ve ika i.niva sklenjena sadovnjaka. Nedaleč od Marij pa je nov, več hektarov \ c tik plantažni nasad, ki zelo dobro obeta. Za primer naj povemo, da smo na sončni strani Marij v dolini videli rasti sadno drevje celo v grapi, medtem ko po diugili krajih Primorsko raso v takih grr.pah le trnje in grmovje.
Da zaključimo: zdi se, da jo naša stara napaka, da ob dobrih sadnih letinah ne znamo dobro izkoristiti pridelkov. Kaj pa bo takrat, ko bodo v Brkinih pridelali nad 1000 \ gonov jabolk in 200 vagonov češpelj m sliv? Dobro sadne letine -o poznali že naši pradedje, pa jih ni prav nič skrbelo, kam bodo s sadjem. Izkoristili so celo vse piškavo, nagnilo in drugače poškodovano sadje. Na Tolminskem je vas s 600 prebivalci, ki jo sama imela 20 sadnih sušilnic. Danes pa pri tako visoko razviti trgovini, prometnih sredstvih in cestah no zmoremo dobro spraviti sadja. Poskrbeti bo treba za gradnjo primernih sušilnic. manjših hladilnic, obratov za žganjeku-ho in skladišč.
Ze kaT v navado je prišlo, da venomer govorimo in pišemo samo o
izvozu. Kaj pa deset .ii desettiscM naših delavcev po tovarnah in obratih? Ali ti ne zaslužijo, da bi jim ' preskrbeli dobrega, svežega in suhega sadja za vse leto?! Stari ljudje vedo povedati, kako so včasih jedli .suho sadje pozimi in poleti ob največji m delu na polju. Krhlji v sušilnicah posušenih jabolk in hrušk ter voda od teh so poleti pravo osvežilo.
Pa še nekaj je. .na kar ne sinemo pozabiti. Treba je poznati sadjarje, ki s tako ljubeznijo in velikim prizadevanji m sledijo nasvetom strokovnjakov. obnavljajo sadovanjake in skrbijo, da bi pridelali čimveč sadil j a. Kako se taki ljudje počutijo, čc ugotovijo, da se z blagom, ki so ga tako težko pridelali, dela »kot svinja z mehom«, kot so včasih dejali. Lahko si predstavljamo, kako to vpliva na navdušenje do nadaljnjega napredka. Vse letošnje pomanjkljivosti pri trgovini in distribuciji bo treba v bodočo odpraviti, odstraniti vse negaivne pojave, ki so zakrivili, da so cene pri proizvajalcu nizke, ka potrošnika pa še vedno previso-oa bodo tudi sadjarji v prihodnje bolj z veseljem zagrabili za de-o. Vsekakor nikoli več ne bi smeli biti v skrbeh, kako .in kam bodo prodali svoje pridelke.
Andrej Pagon
Blizu Male Ponikve je bilo v strugi zelo živo. Tu so v umazani vodi, ki je drla z veliko brzino proti ponoru, lovili s koši brez dna. Zelo zanimiv prizor za oči! Pri takem delu morajo delati mišice zelo hitro, sicer je bolje, da ostaneš doma! Ribič brozga po vodi z navadnim košem brez dna. Z bliskovito naglico, kakor bi hotel ubiti riiulio, zamahuje z njim v vodo, zdaj na levo zdaj na desno. Če se pri tem stene koša stresejo .je gotovo riba notri! Pred seboj ribič ne sme potiskati koša v vodo, ker bi s tem ribe samo odganjal. Posebno priden je bil Er-nest, ki je ta dan zaslužil z ribolovom 800 dinarjev. Komaj dvakrat je potisnil svoj koš v vodo in že se je na bregu spet zvijala mastna ščuka! Tega dne si ga je privoščil dobršno mero; nič hudega, saj ga je pil za svoje!
Ta način ribolova se posebno obnese. kjer je med vodo trava in se v njej ribe zapletajo, veliko pripomore pa tudi kalna voda, ki onemogoči ribam, da bi se mogle hitro in uspešno umikati. »Košar« pa mora imeti dolge hlače,. sicer bi mu trava razjedla vso kožo na _nogah. S sakom ni mogoče loviti tam, kjer je med vodo trava. Na robu okrog ponorov stoji cela vrsta »sakarjev«,

M	, ■■	''___________J
Del jezera
ki. dražijo s sala ribe in jih vanje iovijo. Veliki optimisti love ribe tudi z rokami, vendar »breme« po navadi ni težko, ko se tak »ribič« vračali domov ... Cerkniško jezero ima celo vrsto rib; tu so ščuke, kleni, menki, linji, postrvi, največ pa je ščuk. Letos je neki ribič ujel meler dolgo ščuko, ki ,je bila težka šest kilogramov 1
V teh krajih je .gozd glavni vir dohodkov. Ko je voda stala visoko, kmetje niso mogli do gozda na Ja-vomiku. Zato so imeli pri vsaki Iriši vsaj po cn čoln. Včasih so jih povezal,. po več skup in napravili splav, s katerim so prepeljali vprežno živino do Javomika, nato pa, ko so konji in voh navlekli Mode do brega, so prepeljali na splavu domov najprej živino, s splavi pa so se vrnili po pripravljene lilode. Na splavu so prepeljali čez jezero že po 100 metrov3 drv hkrati. Čolnov pa danes ni več. Cerknica baje razpolaga samo še z enim samim. Zamenjal jih je nasip, ki gre od Dolenjega jezera do otoka »Gorice«. Od tam naprej pa bo peljala cesta mirno Vorneka do Otoka, vendar še ni usposobljena za promet. Glavni odjemalec lesa je 'bila pred vojno Italija. Domačini so se ukvarjali .tudi z živinorejo (.izvoz živine), S tem se v precejšnji meri ukvarjajo še sedaj. Omembe vvvredna je sadjereja, pa ludi množično nabiranje gob v prejšnjih časih. Glavni pridelek je krompir. »Kaj pa pšenica?« sem vprašal domačine, 'ki so nam pripovedovali o svojem življenju, »Pšenice pa pridelamo toliko, da moramo potem poleti in pozimi moko kupovati!« je duhoviči! Jože.
čez polotok Vomek smo s s podali v Zadnji kraj. Bili srno malo pozni, kajti Ciril ga je precej lomil s svojimi aparatom. Stalno je fotografiral in lovil številne značilnosti, ki jih po tem polju nikjer ne manjka.
Zadnji' kraj bi ¡lahko označili kar na kratko: to je bajna eksotična loža Cerkniškega jezera! Res je podobno morski luki, kakor jo je nekdo označil, toda veliko bolj'točno bi bilo, če bi mu rekli: Luka zatišja in miru. Pred ¡teboj' se odpre od vseh strani zaprta vodna površina, obdana od temniih smrek. Nehote pozabiš, da stojiš nekje na naši dra-
gi zemlji. Zdi se :ti, da si prišel v pravljični svet, v divjo džunglo, kamor še ni stopila človeška noga on kjer še ni roka maJtioila lepe prirode. Tu je vse itako lepo, tako mirno! Zaprto romantično divjino oklepa s strmim bregom Javomuk in v loku -na .drugi sirarni Vomek. Voda prihaja v ta čarobni kotiček skozi tako imenovana »Vrata«. Voda je v Zadnjem kraju še stala, tako je bila nepolvorjena. Po nebu se .je pripo-dila jata divjih rac in nedaleč od nas je počil strel. Nekdo je prišel kalit ta blaženi mir. ..
Prav tedaj, ko smo prišli mi tja, je v Zadnjem kraj.u nek domačin ugotavljal, kako visoko še stoji voda. Drezal je z dolgo palico v neko luknjo on kmalu zatem podal stro-
teh krajih zelo verni, obenem pa je bilo zelo močno zakoreninjeno praznoverje in vera v čarovnice. Za časa inkvizicije so v vasi pod Šteber-kom zažigali na grmadi vse ženske, ki so bile osumljene čarovništva. Tako pravijo dobri viri. Goli ribiči, •zažigan,je čarovnic, globoka vera — čudna je človeška logika in etika...
Stari očka nam je povedal za slovo^ lepo pravljico o nastanku Cerkniškega jezera, ki jo bomo sedaj, ko je dolga ekskurzija pri 'kraju, za kratek čas vsi skupaj obnovili:
»... Živel jc nekoč mogočen grof, ki je imeli svoj grad Kanlovec .nad Svinjsko jamo. Ta gospod jc imel prelepo hčer, v katero se je zaljubil sin šteiberškega graščaka pod Križno goro. Ta dva graščaka sta ži-
Ob
jezeru, ko se izgublja
kovnjaško poldne se ii!<.
Sadovnjak v Brkinih
Objavljamo nekaj zanimivih drobcev iz spominov 82-letnoga Frr. i.a Sturma iz Kozine. Čeprav je i ož ti politici inlemazionali. Una m lg-že v lotili, mu vendar teče pero kot kaikemu mlademu študentu. 'Želeli bi, naj bi bil starček Sturm vs.ij vzgled mladim, da bodo tudi kdij prijeli za pero.
Pod rajnko Avstrijo je bila v as Kozina v zanimivem položaju. Upravno je spadala pod tri občina: Rodik, Materijo in Ocizlo—Klanec, gulilo so jo tri davčne občine: Rodik, Ilrpelje in Draga. Spadala je pod tri okrajna glavarstva: Volosko, Koper in Sežano. Od teli treh s i spadala Koper .in Volosko pod Istro, Sežana pa pod Goriško. Zato [o š^ Kozina tudi spadala pod dve dežel.: Istro in Goriško. Zdaj ni več ti.; ih deželnih, okrajnih in občinskih ni -j a, imamo eno samo veliko dei ';>, ki jo bila vedno naš sen, uresn -la pa ga je šele zadnja vojna.
Leta 18S1 ije bilo na Kozini 14 hišnih številk, od teh jc bilo 7 pod davčno občino Rodik, 4 pod dav"-no občino Draga in 3 pod davčno občino Mipelje, Danes jc na Kozini 40 hišnih številk,' ki spadajo vse pod občino Ilipelje.
Po sredi vasi je tekla meja. ob kateri jo bilo lepo na ogle zidano zniinionjo, imenovano "Pil-:. Pri tem zninionjii so so Kozinci zbirali <:h večerih iin v poletnem času prirejali tudi veselice. Tako smo tu loti 1908 ob desetletnici ustanovitve pevskega društva "Venec priredvi slavnostno veselico. Lota 1923 nt smo v prijaznem Dobrilovem >■ In /. veliko vrl no veselico slavil' -"V5-
letnico obstoja društva. Za razvoj društva ima velike zasluge Vinko Dobrila, ki .je vodil tamburaški zbor. Ko so Italijani popravljali in asfaltirali ceslo Roka—Trst, so «Pil« porušili.
Kozina je važno cestno in železniško križišče. Od tu vodi železniška proga v Pulj, v Trst in v Divačo, od koder so zvezo na vse strani. Tudi cestni promet je zelo živahen, posebno odkar je postal Koper središče za večji del Primorske. Sredi Kozine se križata veliki ma-•gistrali Ljubljana—Koper in Trst— Reka. Neprestano brnijo tod skozi veliki, moderni avtobusi, tovorni in osebni avtomobili. Posebno živahno je ob sobotah in nedeljah, ko se rednemu prometu pridružijo še izletniški avtobusi in kamioni. Nam Kozincem se že zdi, kot da smo v predmestju kakega velemesta.
Pred časom so tod skozi vozili »furmani« iz Čičarije in iz Brkinov clrva, si ii k oglje in razne poljske pridelke v Trst. Ko so leta 1887 zgradili /..»lezniško progo do Trsta, so začeli prihajati izletniki ¡11 uživali naš de -?r zrak — in brkinski pršut. K- / na leži 501 m nad morsko vištino. Zelo radi so letoviščarji iz Trsta preživeli poletje na Kozini, v Hrpeljali, Klancu, Rodiku, Materiji in drugih vaseh. Po vseli prostih sobicah so se vgnezdili in še je bilo prostorov vedno premalo. Posebno ob nedeljah je na Kozini kar mrgolelo ljudi iz mesta. Kakih 20 brkinskih izvoščkov — »fijakarjev« je ob nedeljah prevažalo izletnike iz ene vasi v drugo. Pri tem so zaslužili marsikatero kronico. Dobro jo
bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo, saj je bilo na Kozini razen restavracije na postaji še 9 gostiln, dve mesnici in dve dobro založeni trgovini. To sem naštel, da bodo tisti, ki jim je poverjena skrb za razvoj' turizma, vedeli, kako je bilo včasih in kakšne možnosti so še.
Leta 1909 smo na Kozini ustanovili posojilnico, ki je dobro napredovala. Kasneje so ustanovili posojilnici tudi v Iirpeljah in v Klancu. Leta 1929 smo nameravali ukiniti vse tri posojilnice, ker zaradi znanih ovir nismo mogli več nadaljevati z delom. Ko so za to naše namero zvedeli takratni, italijanski občinski fukcionarji, zlasti še tajnik Paliaga, so sklenili,- .»združiti« vse tri posojilnice v eno. Začeli so zadevo »urejevati« in so jo »urejali« toliko časa, dokler niso .požrli ves rezervni sklad. Ta sicer ni bil posebno velik, toda v dvajsetih letih se je vendar precej nabralo. Vsa leta smo sicer poslovali brezplačno z namenom, da bi se take 'kmečke posojilnice opomogle in uveljavile, vendar je dobiček le bil. Nazadnje jc dobil »šparovc« svojega »eirovca«. Naše dolgoletno delo je šlo v nič. Ves naš trud je lepo pospravil gospod Paliaga. Zvedel sem, da je ta ob .koncu zadnje vojne vendar plačal »rajtengo« za. vse, kar je hudega povzročil našim ljudem, in to nam jc bilo v veliko zadoščenje,
Na Kozini imamo modemo žago, ki lahko žaga še tako debele hlode, ki jih dovažajo domačini in razna podjetja s kamioni. Letos smo dobili zdravstveni dom, v katerem poslujejo stalni zdravnik, zobozdravnik
in lepo urejena lekarna. Imamo tudi stalnega živinozdravnika. Tudi se no moremo pritoževati zaradi vode, saj,..je vodovod speljan-prav do vasi. Lani smo skopali jarke, da bi vodo napeljah še v vasi, v Kozino in v Hrpelje, Sedaj delo zaenkrat počiva un bo treba v jeseni, ko se bo letoviška sezona umirila, prekopati glavno cesto na križišču pred pošto,
To je samo nekaj drobcev iz kronike naše vasi. Želim, da bi se kdaj oglasih zlasti tisti, ki imajo za pisanje večje sposobnosti. Prepričan sem, da ima Kozina še veliko zanimivih zgodovinskih dogodkov, ki bi jih bilo vredno opisati in tako obvarovati pozabljenja. Franc Šturm
izjavo: »V soboto do-prične lov rib v Vranji rami!« Njegova ugotovitev je bila točna, to sem se sam prepričal. Domačini so v tem pogledu zelo -izkušeni.
Vas Otok .ni več izolirana od »kontinenta«, ko se pojavi vodovje. Veže ga z Vomekom močan most, ki je bili zgrajen pred vojno. Pri moslu smo srečali skupino Ljubljančanov, ki so s saki- brskali po vodi in so bili zelo slabe volje, ker niso vse dopoldne nič ujeli.
• »Ah je še kje kakšna luknja?« so nas vprašali. »O, seveda je!« Jože je spet duhoviči!: »Na Cerkniškem polju je vse polno lukenj, kolikor si |>i.h srce poželi...« — »Mešamo, mešamo, pa nič ne ujamemo«! »Pa še malo bolje pomešajte!« — «Seveda,"peteim bo pa voda preveč kalna in ne ibonvo mogli videti, če so. V '-vodi ribe.« »Če je voda kalna, se rib ne .vidi,..bo se-razumeli '
Otok na sploh je zelo slikovit. Ljudje so nam povedali veliko zanimivega. Tod je pred vojno zelo cvetelo 'tihotapstvo. Včasih so prepeljali čez mejo v Italijo tudi po dvesto konj hkrati. Loških rojakov je v Ameriki vse polno, kar kaže, da ljudje niso imeli doma kruha dovolj in so morah za njim v tujino. Tudi z Otoka .je v Ameriki nekaj 'izseljencev. Ljudje so bili včasih v
ilUMiMHiiil
Kot v prvobitni davnini. Dete,jI romantičnega jezerskega okolja
vela v .medsebojnem smrtnem sovraštvu. Vendar pa se je vld.jub temu nekega dno mladenič ojuna-čil, stopil je pred kariovškega graščaka in ga zaprosil za roko zale hčere. »Oho! Zelo si drzen, dragi mladenič,« ga jo ironično zavrnil grof. »Vendar 'bi pa rad vedel, če si tudi kaj iznajdljiv. Mojo hčer dobiš takrat, kadar se ¡boš v čolnu iz Stenberškega gradu pripeljal po njo!«
Mladenič -je vedel, da je to nemogoče in je od same žalosti sedel na griču Gorica na skalo in bridko zajokal. Nenadoma pa se mu prikaže povodni mož, in ko mu razloži . nesrečni mladenič svojo bridkosl, malo pomisli in reče: »Pojdi in zamaši jamo v Kailovicd in videl boš, kaj. se bo zgodilo!« Mladenič stori, kar mu je velel povodni mož. In glej! Voda ni mogla teči naprej in kmalu je bilo vse polje zalito. Mladenič se je ves srečen dogovoril z zalo gro-fično, da bo prišel po njo ponoči, zato naj ona na okno svoje sobe postavi luč, da bo vedel kod veslati. Na nesrečo pa je za to izvedel grof in je preložil luč nad .jamo Karlovieo. Mladenič je zato za-veslal naravnost vanjo in požrlo ga .je s čolnom vred. V spomin na -to veliko un nesrečno ljubezen se na Cerkniškem polju vsako leto pojavi jezero, ki nato spet izgine.«
Ze smo se spuščali ,po klancu navzdol, ko ,je zaldical stari očanec za nami: »Fantje, tisto sem vam pa pozabil povedati, kako je Cerkni-čana ža-ndar ulovil p.ri lovu rib!« Prihitel je za nami in nas ustavil: »Veste, tudi pod slaro Avstrijo se ni lovilo ribe pri jezeru kar tako. Zavel je znan divji lovec Miklavž v Cerknici, ki mu avstrijski žandarji dolgo niso mogli do živega. Pa so ga le ujeli nekega dne, ko je na prepovedanem predelu ravno mešal s sakom po vodi, »Ilalt!« je zavpil vestni žandar, »kdo pa vam je ukazal loviti ribe, a?«
»'Nihče m:i ni ukazal, kar sam sem .. v_||| prišel po svobodni volji«, .je poniž-Ml J 110 odgovoril Miklavž.
»Zakaj ste pa lovili vejte!«
»Zakaj sem lovil? I, bežale!«
(Nadaljevanje na 11. strani)
ribe, to po-zato, ker so
ñ á K K	T W ñ 11 ñ i	
VO]	Di	[CI
		
Spoštujem Michelangela, ki jc .bil prav tako genialen slikar in kipar, kakor pesnik in gradbenik — skratka, bil je velik v vsem, kar je naredil. Ne maram pa Michelangela pri zajtrku, kosilu, čaju, večerji an pri malici. Včasih si zaželim spremembe. V Genovi je projektiral vse on. Vse, kar stoji v Milanu, je zgradil on in njegovi učenci. V Firencah je skoraj vc poslikal on, če pa žes ni vsega zgradil, jc vsaj sedel na svojem kamnu in gledal -to znamenitost; zato so nas na tisti kamen tudi takoj opozorili. Tudi v Pisi je zgradil vse, razen tistega starega stolpa, pa tudi lega bi pripisovali njemu, ko bi ne bil tako poševen. Najbolj strašno je pa v Rimu. Projektiral je cerkev sv. Petra, zgradil je Pantheon, reko Tibero, Vatikan, Kolosej, Kapitok palačo Barbarini, sedem bregov, Klauclijev vodovod, Apijsko cesto, caracalsko kopališče — ta strašni človek je zgradil večno mesto in če knjige in vsi ti ljudje ne lažejo, je v njem tudi vse poslikal. Moj prijatelj Dan je zadnjič rekel vodiču: »Dovolj, dovolj. Ničesar več nočem videti; kar povejte: Bog jo zgradil Italijo po Midhelangelovih načrtih.«
„ ...In zda'Í vam povedal, kako smo se otepali in šalili z nujnim zlom vsakega turista — z evropskimi vodiči. Običajno razumejo ti vodiči prav toliko angleški, da vam narede vsako še tako preprosto stvar tako zapleteno, da človek že ne ve več, kje se ga drži glava. Svoje zgodbe znajo na pamet — zgodovino vsakega kipa, vsake slike, vsake katedrale in sploh vseh stvari, ki nam jili pokažejo. Te zgodbe izžlobudrajo ¡kakor papige, in če .jim človek vpade v besedo, jim zmede misli, da morajo začeti od začetka. Vse življenje so zaposleni s tem, da kažejo tujcem nenavadne stvari iin največji užitek jim je, če čujejo od njih eksplozijo navdušenja; pripraviti publiko do tega, da postane od navdušenja fascinirana, jim je postalo že prava strast. Tega se tako navadijo, da se v trezni okolici sploh ne znajdejo. Ko smo to opazili, smo kazali do slavnih stvari, ki nam jih je pokazal vodič, ravnodušne obraze in brezbrižnost. Odkrili smo njihovo slabo stran in se začeli s tem okoriščati. -Navadno je vprašal naš doktor, ki ima takšen obraz, da se zlahka naredi neumnega in lahko zadene s svojim glasom ton naivne enostavnosti. Videti je, da mu je to prirojeno. »
Vodiči v Genovi so najbolj navdušeni, če dobe v roke grupo Američanov, kajti Američane je tako lahko spraviti v strmenje, .posebno Še. če -jim pokažejo kakšno Kolumbovo relikvijo. Nas genovski vodič je poskakoval pred nami, kakor da bi -pojedel posteljno vzmet. Le stežka je krotil svojo nestirpnost, ko -je vzkliknil:
. »'Po'ícli z menoj, gospodje — pojdi! Jaz vam pokazati pismo, ki ;ga pisati sam Christophorovo Colom'bo. Napisati svoja roka!«	'	F
Vodil nas je po mestni hiši. Po dolgotrajnem iskanju ključev un odklepanju nam je ponudil zamazano listino,
i lesa! je okrog nas in s prstom kazal na pergament.
'»Kaj reči, gospodje! Pogledati sedaj -rokopis. Chri-stopjio-ro Colombo sam napisati!«
Napravili ano -ravnodušne obraze. iMed tem mučnim odmorom je doktor pregledoval listino. Nato je rekel brez posebnega zanimanja: »Ferguson, kako pravi, da se piša človek, ki je .tole -ščečkail?«
»Christophoro Colombo! Veliki Christophoro Colombo! 8e enkrat pazlpvo pogledati listina!«
»Je to napisal sam?«
»Sam napisati — Oliristophoro Colombo! To je lastni rokopis, sam napisati!«
Tedaj je doktor položil rokopis na mizo in rekel- »V Ameriki sem videl dečke, ki so imeli trinajst let, pa so znali lepSe pisati«
»Toda, to je veliki Christopho .,.«
_»Vseeno kdo je. To -je najgrša pisava, kar sem jih kdajkoh videl, Nikar ne mislite, da nam laliko natvezeto karkoli, samo zato, ker smo tujci. To šo ne pomeni, da smo Dertaki-. Ce nam želite pokazati primerke lepega pisanja, nam jiJi pokažite — če pa nočete, nas pustite, da -gremo!«
. 511 smo dalje. Vodič ;je bil v svojem pričakovanju precej _ razočaran, vendar .je kljub temu šo enkrat poskusil srečo Imel je nekaj, s čimer nas je hotel osvojiti, zato je rekel:	. .
»Gospodje, pojdi z menoj! Jaz vem pokazati nekaj lepega — krasen kip Christophoro Colombo — čudovito, sijajno!«
Pripeljal nas je do lepega kipa — bil je zares lep — odstopil je za korak in se izprsil..
»Vidite, gospoda -moja, lepo, sijajno — -kip Christophoro Cdlo-mbo! Lep kip, lepo podnožje.«
- Doktor si je nataknil očala, ki si. jiih je nabavil prav za takšne priložnosti,
»Kako se že piše ta gospod?«
»Krištof Kolumb in še veliki' Christophoro Colombo:«
»Krištof Kolumb. Veliki Christophoro Colombo. No, in kaj je naredil?,«
»Odkriti Ameriko — odkril je Ameriko. Kaj to ni dovolj?«
'»Odkril je Ameriko? -Ne, to pa ne bo držalo. 'Mi sami prihajamo iiz Amerike, pa nismo o njem še nikdar nič slišali. Christophoro Colombo — lepo ime; pa je že mrtev?«
»O, oorpo di bacco! Že tristo let!«
»Za čim je pa umrl?«
»To ne veni. Ne moreni reči.«
i-Pomislite.«
»Ne vem. moja gospoda.«
»Morda jc imel ošpice?«
»Morda, morda — ne vem — za nečim je pač umrl.«
■»Ima starše še žive?«
»Nemogoče!«
.»Povejte nam, kaj je tu kip in kaj je -podnožje.«
.»Santa María! Tole je 'kip, to pa podnožje.«
»Aha, aha — lepa zveza, lepa zveza.«
Tako je bila naša ii.gra v bodoče dobljena, sicer bi nas ti vodiči izmučili do smrti.
(Nadaljevanje na 11. strani)
r r
Ob obletnici ustanovitve Društva prijateljev mladine v Kopru
Te dni poteka loto dni od ustanovitve Društva prijateljev mladino v Kopru. Področje dela tega Društva jo zelo ob- /.no in raznovrstno. Vedno iimr naloge hi bilo mojjoee izpolniti le oh Äirok'i pmlnori in so-tledovaniii vseh ljudi, ki jim Jo pri m u s-krb za našo mladino.
Dejansko pa tega soddovania ni bilo. Od našega 7-č!.ins-k"t> i odbora vo se udeleževali sestankov le tri:e. največ- štirje odbornik Na žalost so pokazali zelo malo zanimanj i prav tisti, od katerih srno pričako-vaJ-i mnogo več. Zato smo naknadno kooptirali a- odbor novo člane, tnko da smo lažjo razdelili številne IlfWo.
Nekaj podatkov naj povo, kaj je to Dru'tvo naredilo v tem času.
OJj ustanovitvi jo Društvu »roje-lo od Pionirske Zvezo 20.000 dinar-iev. Kaj nai bi napravilo z njimi? Samo z.idrra novoletna olxlaritov otrok ji^ veljal i 320 tisoč dinarjev. Bili so pa še t.azni strošk' za dvorano, za prireditev, za nabavo številnih potrebščin za otroško slavje in drugo. Za Dan pionirjev, na rojstni d«n maršala Tita, ie Društvo izro-öilo trem odrixlom koprsko osnovne šole odrodne zastave, lopo izdelane r napisi imen. ki jih nosijo odredi. Potem jo bila So mala pogostitev na športnem igrišču. Za ta dan smo imeli v načrtu lud' izlet z barko. Toda samo za prevoz so zahtevali SO 00(1 dinarjev. Tudi za nrodukciio daslx>no So V K mi ru oh koncu šolskega lota jo DPM nokni prispevalo, da ;e prinomoglo k lepšemu uspehu /■•ključnih slovesnosti.
Res se lahko marsikaj narodi brez den•>rja, na vendarle moramo prib -ti. da so bile največja ovira na temu delit prav finančno težave. Dejansko DPM ni imelo nolx-nih dotacij, mar-več s<' jo moralo vzdrževati s prostovoljnimi prispevki. Dobilo lih io pri raznih ustanovah in podjetih.


ObUuila tu naše otroke
ki pa niso bila ravno preveč odprtih rok. Sicer smo za l.uisko prireditev Novoletne jelko nabrali 3.50.000 dinarjev, kar je stalo nemalo trudi člane odl>ora. Oh tej priložnosti smo obdarovali 1073 otrok, starih od tri do dvanajst lot.
Lanskoletno de!n Društva je bilo usmcrjo.no v glavnem n/. ureditev Pionirskega doma. Tam smo ustanovili razne krožke — za risanje, ročno delo, bralni krožek itd. Ob koncu šolskega leta srno priredili raz.st.i-vo risb in ročnega dola ter smo najboljšo tudi nagradili. Razstava sama je pokazala prav ]e]x' uspehe teh krožkov. Za prostovoljno delo in trud se moramo zahvaliti učiteljicam iz osnovne šolo ter tovarišici iz obrtno šole. Tovariš pa, ki se je obvezal, da bo vodil ročno delo za dečko. se ni niti enkrat pokazal v Pionirskem domu.
Tudi lotos so so otroci že zanimali, če lxi delo v Pionirskem domu tako organizirano kot lani, vendar pa so nastalo mnogo vič;e težavo. Učitelji so večinoma zaposleni s poukom dopoldne in popoldne, pa tudi nekateri otroci hodijo v šolo dopoldne, drugi pa popoldne. Prepričali smo so. da jo bilo to dolo zelo koristno in se otroci tako niso potepali po mestu, marveč so prosti čas porabili za koristno razvedrilo, zato bo treba tudi za naprej to vprašanje vendarle ureditu.
Veliko smo si prizadevali, da bi preprečili mladoletnikom vstoo v večernih urah v javne lokale, kino in gledališče. Te odredbe oblasto li organov v glavnem drži jo v gledal i -fču in kinu, no moremo pa togi trditi o gostilnah, kjer bi bilo najbolj potrebno.
Društvo prijateljev mladino si lotos zlasti prizadeva, da bi uredilo večji park za otroke. Igrišč«' pri Ribarnici jo premajhno, razen toga pa tudi ni primemo, ker je ob najbolj prometni cesti Kopra. Društvo jo zaprosilo pri pristojnih organih (Mostno občino in Turistično društvo), da bi pomagali pri ureditvi prostora nasproti Slovensko ginma-v/je na Cankarjevi cesti. Rešitev toga vprašanja bi bila velika pridobitev za koprske otroke, ki jih je danes približno dva tisoč. Seveda so spet tu finančno težavo, toda po našem mnenju no tako velike in DPM pričakuje, da lx> našlo polno razumevanje pri pristojnih oblasteh 'ii ustanovah. Zanimali pa smo so tu li •»< ureditev šolske kuhinje, ki jo prav pereče vprašanje zlasti za tiste otroke. katerih starši so zaposleni in ost;inojo otroci doma broz varstva. Za rešitev tega vprašanja sodelujemo z organizacijo RK in mislimo, da bo kuhinja začela delovati že s 1, novembrom.
Zanimali smo se tudi za ureditev »talnega lutkovnega gledališča, za
S prvega roJileljskega sestanka na Sbvensu gianazigi v Kopra
Vzgoim problem ŠS. 1
kar je pobudo prevzelo Gledališče Slovenskega Primorja. Tam ima tudi največjo možnosti razvoja.
V	Tednu otroka smo preskrlxli otrokom več kin.« predstav :n lutkovno predstavo, organizirali pa tudi štiri predavanja o vzgojno-zdravstvenih vprašanjih.
Mislimo hidi /o na letošnjo prireditev Novoletne jelke ii smo /o poslali za to okrožnico v.scin šolam. Postopoma tudi rešujemo ostalo probleme, ki se redno pojavljajo.
To dni lx>mo položili obračun dela pred letnim občnim zlxwom DPM. Na zlx>ru bomo izvolili tudi nov odbor. Želimo, da bi prišli vanj res sami aktivni ljudje, ki jim no bi odveč noben trud v skrbi za našo mladino. Co lx> vodstvo aktivno, bo brez dvoma tudi Društvo lahko pokazalo lepšo uspehe.
Na račun Društva smo slišali tudi kritiko o nedelavnosti. Morda bi res lahko šo več naredili, toda svojega dela tudi nismo obešali na veliki zvon.
Želimo, da bi na olx'neni zboru dobili novo pobudo in predloge 711 nadaljnjo delo, pa tudi jamstvo, da ho dolo DPM našlo vedno polno razumevanja, tako pri oblasteh tor političnih in gospodarskih organizacijah, kot pri posameznikih. Le tako bomo naši mladini lahko nu l li to. kar jim nujno mora dati naša nova družba — razen dobre /goje in materialno preskrbo tudi zdravo razvedrilo.	M C.
Domače zdravilo za žolčne kamne
Lahko se zgodi, da nenadoma začutimo okoli pasu bolečino, ki so včasih tako hude, da jih komaj prenašamo. Zdravnik lx> sicer dognal bolečinam pravi vzrok, mi pa lahko ugibamo, da prihajajo i/, žolča.
V	takem primeru lahko poskusimo z domačini zdravilom: v po! litra vina kuhamo dve uri 11 listov bršljana, tako da počasi vre na robu Štedilnika. Potom vino precedimo v steklenico in vzamemo po eno veliko žlico. Co so bilo bolečino od žolča, bodo kmalu ponehale. Zdravilo pa moramo jemati rodno nekaj tednov.
KAKO VEZEMO KOZARCE ZA VLAGANJE. Kozarca v demo redno ,s prclikanimi belimi krpami. pergamentom. celofanom ali svinjskim mehurjem. Suha cren: pa so imenitno nadomestilo za zamaške. Pred uporabo vse navedeno tunnočimo v vodi. zbrišemo s čisto krpo in namaiemo z alkoholom. Tudi vrvico 01 lazimo in izbrišemo. Vsak kozarec preti uporabo namakamo ves dan t) mrzli rodi. Kozarcev ne zbrišemo, ampak jih posušimo.
Velika udele/ba in živahnost v razpravljanju, ki Je sledilo direkior-Jevim izvajanjem, sta pokazali, da se starši resno zavedajo svojih roditeljskih dolžnosti.
Ko Je bilo na sestanku zaključeno razpravljanje o perečem vprašanju prevoza dijakov i/ okolice z avtobusi, so sklenili, da po I jejo z roditeljskega sestanka protest me-rodajniin Svetom in upravi »Slav-nikan. Nato se Je vsa diskusija osredotočila na vprašanje filma.
Zdrava reakcija staršev na predlog, da bi se uvedle ob sredah in sobotah popoldne dijaške filmske predstave, zato da bi Dij;>ški oom ugodil pritisku dijakov, je pokazala, da sc nekateri starši dobro zavedajo vloge, ki Jo ima film v razvoju otroka.
Vredno je zapisati misli številnih staršev, zato da bi o tem razmislili tudi odsotni starši in tisti, ki temu vprašanju ne posvečajo z.Tto,ti po-jornosti. Starši se vedno te/e ustavljajo /e'ji otrok, ki bi hoteli videti čim ve- filmov. Otroci utemeljujejo svoje zahteve na različne n~či-110 Po-ebno dobrodošlo Jim je primerjanje z dijaki iz Dijaškega doma, kjer skrbijo za vzgojo posebni vzgojitelji, pa srnejo dijaki pogosto zahajati h kinopredstavam. Vsaka prepoved zapusti pri mladini nep.o-dovanje. Ce bi bile uvedene oreri-stave dvakrat tedensko s pristankom šole, ki bi jih smatrali dijaki takorekoč za obvezne, bi starši več ne m ogli odločati, koliko in kaj naj njihovi otroci gledajo. Celo za iz-zrecno šloske predstave je smatral neki diskutant. naj bi odločali starši, ali je otrok zaslužil o<Med preii-stave ali ne. Ker bi za dijake predvajali ¡ste filme, ki »o na spore-iu pri rednih večernih predstavah, te Jasno. Ha hi med osmimi ali devetimi filmi mesečno le redki odgovarjali mladini po kvaliteti in po vsebini. Premajhno 'krt> hi pnsvp-<-?!j ♦ 11H j ie'e-P''"i'i zdravju otrok, če bi pospeševali, da bi nre eueli o*rr\r\ pnic<> več kot fndcet šolskih ur tedensko še po štiri ure v slabem zraku. Poleg tepa bi pri taki pogostem posečanju filmskih predstav trpeli mladi živci. St.ir-• ! 'o > e prertlarali, na I bi se osnovali rnvehm komisija, ki hi ¡'hirala mladini primerne filme. Neki of-c ie nrika/al na primeru svojih dveh mladih sinov, kako močm Je »-¡1-, Tp-Vrjip |tr> sta v »Tednu otro-v-,.. -r~nrvvr<.*'p 7leri-*t-> dva fil,r>a Čeprav le bil eden izrazito mladinski. druei pa je prikazoval snov iz NOB. Nekateri vzpolitelli zagovarjajo ogled tovrstnih filmov, ker mislilo samo na nnrodnostno-v-o'-no korist. Ugotovljeno pa te. da e napačno, če jemljemo isto morilo z? nižje in višje razrede. Pojav, ki Je
Ka nami jo ostal Dubrovnik t svojim mogočnim Sv. Lovrijoncem, s palmovimi gaji, krvavordočimi ole-«udri in belim, živahnim Stradunom, bjer so zvečer zbira vsa dubrovni-£k;i mladina, Parnik Dalmacija je ¿vrsto rezal valove, na niom pa ie bila nisana množica potnikov vsoh m xlnost i.
Vozilo smo se mod otokoma Mljot iu PeljeSae, skozi morsko ožino, kjer te Korčula in Pelješac močno jiribli-ri-ta. mimo Sučnrajo in Makarskr. Obda jo tam hribovita, lo nizko ob morju jo nekaj rodovitno zemljo. Vinogradi so nanizani kot palice, •pr.nv tako kot v našem Križu idi Mi-nunniru. Razon trto raste šo olika, to jo »n tudi vse. Vendar Dalmatin-oi zelo liubijo svojo lxirno zemljo in io no bi hoteli zamenjati /a «ato ¡11 iixlov tno. Zo sriKi zapust ,i romantično Makarsko, ki so ■<> st-s-uilit v zavot-ju 1S00111 visokiga Bi-ukova in plujomo ob otoku Braču proti Splitu.
Pix»ti wčeru smo prišli v Spi t, kjer ¡0 bilo vso v zastavah in nraz-uioneni r i7ixi!or/euiu Pričakovali so grSkega kralja, ki si bo v spren»<tv« tov. Titi ogledal nx Vo. Veselilo «Hkj s»', da bomo ttnii mo lahko vi-deje tov. Tita. Zvečer smo s<- sjiro-hajalo |>i splitski obali in občudo-vrtJe prekrasno razsvetljavo prist.uii-K-«.
Zjutraj smo »i oglodalo splitsko aui.uiioiiitosti. staro mesto nie<l /■■■ .)'>• vi Dioldooii ulove palačo, popoldne p« »no obiskale Solin, kjer smo vi-
dele izkopanine nekdaj velikega rimskega mesta. Iz Splita do Solina se voziš mimo važnih industrijskih objektov, velikih tovarn in ladjedelnice. Največja privlačnost Splita pa jo vsekakor vedno zeleni Marjan, na katerega peljejo široko, belo sVipni-oe, oh straneh pa raste na tisoče .1g.1v in cipres, ki dajejo tej pokrajini svojstven ]>očat. Z Marjana jo čudovit razgled na Sjil t ¡11 na bližnjo otoke.
Na.sl'.-i!n;e jutro smo se vkrcalo na Mostar-. ki je vozil na otok Rab. Na ebili s,- jo že zbirala velika množica ljudi, jadrnice so živahno drselo po morski gladim. Ko se je prikazala lx-la ladja, k; jo voz. 1 1 drage gosto, so začele tuliti vso pristaniške strme, večtisočglava nune ž/ea pa ; h jo burno po/.dr.iv!j.il.i. Marš. 1 Tito ]•■ ,-tal na poveljniškem mostu, ob njem j«' bil grški kralj Pav.'". Lju.l.o so nuhah 7. vsem. k.-.r so Juh li p: i roki. !e Nemci .*> neni;i vrteli svoje L-. ioe in buljili skozi daljnoglede.
Potem, ko 16 ¡o .Mo,tar pnbil »kir/.i ozk; in \ jugasti k.llkil. smo kmalu pripluli v Silx'nik, ki ima Zr) tisoč pribiv.ilcev in močno razvito industrijo Znane so moiske ^o-bo in koralo. Nad mestom ¡0 Subi-
čevo brdo, kjer so ustrelili fašisti leta 19-42 narodnega heroja Rada K011-č.vra. sekretarja CK KPH.
Mimo Bigorada, o!» otoku Paiman tn Uljan vozimo dilje. Vreme jo ugodno. Nepozabni so vtisi in toliko lepoto! Ustavimo so v Zadiu. ki . jo bil dolga stol« tja glavno mesto Dalmaeije Po krivičn pogodbi iz leta 1918 so ga dodelili Ita'iji in je šele leta 1945 postal sj>et dol ivo-iKidne domovino. Kmalu sino pristali na otoku Rabu. Vreme jo biLo tam neprijotno, vendar smo hotelo obiskat rabsloo pokopališče, kjer je po-bjpanih skoraj šest tisoč sJovenskih žrtev fašističnega terorja.
Nasli-dnjo jutrxi smo šlo v notranjost otoka. Pokopališče !< /j v do'.ini Kainpor, «xldaljono dve slabi uri )k>-da v/, mesta Raba. Se je opaziti ponekod sledove, kjer so stalo Ixirake in šotori, po večini pa ,e zemlja zo-|x-t zoram ¡11 mirno r.e-'.o korn/ k"', se ne bi nič zgo lilo. Spomenik 11.1 p«ikopali.šc'ru je vuli-n /j' <k! dale. I/.I ' .11 je v obliki vi-J.kega stebra. Covika ¡»rotiese v dno duše. ko stopi na ta kraj. V sred; jo široka Ih-I.i plošča, p«xl katero lev v skupnem grobu 15(H) ljudi. Na spo-meit su pa so vklcs;ine luslidnje b-'S^xk-:
Ko pal j«- mrak ns domovino, )x> vs«h vaseh so jili lovih in sem gonili kot živino. Ki-r so svoj rodni dom ljubili, umirat to na Rab prišh.


*y >
razširjen po vsem svetu, da mladina drvi v kinomatograle. -o primerjali s splošno nalezljivo boleznijo, pred katero so vzgojitelji tire moči. Staršem se je zdelo, da Jc pri taki bolezni slaba pomoč, ie sola podpre dvakrat tedensko zatiajanje v kinematografe in če pri tem niti nima moti. da bi filme i/birala. Neka mati se je spomnila, da le ob »Tednu otroka« priobčil iSloven<ki Jadranu prepričljiv dokaz, kako škodljiv je /a mladino neprimeren film, kar opozarja, da bi nas lokalni tisk lahko mnogo pomagal pri reševanju tega vprašanja, liro/ ovo-ma pa moramo vedeti tudi, kako zelo hi lahko film koristil pri razvoju in izobrazbi otrok, ic bi in-.e-li na ra/polago primerne filire. Ker pa nudimo naši mladini lahko 'amo filme, ki Jih nabavlja komercialno podjetje, je izgubil svojo upravičenost tudi končni «kompromisni« predlog, ki ga Je postavil zastopnik Dijaškega doma, da bi naj bili pomaknjeni predstavi za mladino na sobote in nedelje, kar bi dijake manj motilo pri izvrševanju »ol-skih dol/nosti.
Razprava je predvsem poudarila, koliko predstav naj dijaška mladina vidi. Manj so govorili o tem, kaj naj gleda, sploh ničesar pa o tem, kako naj gleda, Ce naj ima mladina svo.le predstave, hi morali biti filmi izbrani po resnem preudarku. Filme bi si naj dijaki ocle-dali po predhodnih pripravah, ki bi jih naj opozorile na vrednost In nani*n določenega filma. Na ta način bi počasi vzgojili obiskovalce kinopredstav z zdrav im in kriti, nim okusom. (Glej članka Vilki Mtoe-ka v Mladem svetu, leto 1933 št. 4—5 in leto 1954 št. 1—2). Ko "00-"•o mogli i/rabiti vse pozitivne vzgojne vrednote, ki jih brez dvoma lahko ima dober film, bo mogoče tudi najti zdravilo /a filmsko nalezljivo bolezen. Pri trm pa bi moral veljati izrek, ki »a po»o<-to citirajo v zvezi 7. mladinsko kn'! cv-nostjo. da je »najboljše komaj dovolj dohro za mladino.«
Roditeljski sestanek 'e pokazal, dn ni film le »sovražnik št. I.11 kot na imenulejo vzgojitelji na zapadli, ampak da posebno starši občutijo, da reševanje tega vprašanja »problem št. I«, ki ga seveda tudi na tem sestanku niso rešili.
M, š.
S.M.ICIL JE ZA VLAGANJE ŠKODLJIV. Za vlaganje tir tipe-raltlitijnu) solicito, ker je ttuli 1 majhnih količinah škodljiv otrokom Namesto tt.lirila uporabljamo natrijev 1>enz»nat, ki gu d >-hivui e drogerijah in je nefkod-
//.v.
Okrog in okrog spomenika so ie grolx»v:. 11.1 lx I Ji ploščah pa S'T vklr-•11111 imena. Od povsod so, iz. vse •►I.juWjanske provinco«, iz njene zadnje vasioe pa tja do }x-lo Ljubljane. Mučonrki, katcTili grobovi !kj-do še jxz/iiiin nxhjvom pričali o junaški borbi slnvonskega narodu proti okupatorju.
Pro<l sp«iiiu-n:k smo ix>!oižiI«' venec 1 trakom, na katerem je pisalo: Koprske ž^-no žrtvam fašizma. Pr»-mudilo jami s<- š<- na pokop:»liš«^u. utrgal«- malo vejíoo rrxbnarina r» ■poutia in so vni le naz-ij v mesto.
V'*e premalo poudarka dajemo temu spominskemu kraju. Na Rabu bi morali poleti %-s.ij enkrat dnevno preslcrlxiti za prevoz do tega mest.-» in ojxvarjati iLinj števihu" tujo»', ki »o 1 li letovanju v t<-h ki ii h Nihče naj no pozabi ve!'keg.i zlot'-ina. ki •o ga -z.igreših f.iš sti nad našim narodom.
Vkrcali* smo s<" tw prvi pamik, ki je «xlplul i7. Ra
m so m ux)
B>
koprske iene . ■> polotile t t riec prid spomenikom na Rabu
ik»\ S<-nj.i, iîo'ea, Kr.djevicx! in Bakra vnvio na Reko Od tam pa s [>r-viin avtobnv im v Koper.
Ze'.ela >,<'rn , skromnimi b'-'■ lami
posn-doviti ix-k.i! vtisov iz nas'-ga potovanja. V svojem in v imenu drugih tovariš » * s-' z.iliv.iVu-in Okrajnemu rxlbrou SZDL 1 MK ZKS V ui:n 0ti'0g*'-!i, da smo
k^iuzii ile toliki) lerxit n.iš<< «lienov i-
XI- i » sovijm potovanjem navezalo inr,v o •!>:>•■ s' V,- / ženami lw.il-k-i» republik in utrdi'o »'ari znanvtv 1 l.iijzh t PL.ni/¡ir

\p\pu E)nwg]©o
V petek smo imeli v Ležečah zbor volivcev za vasi Gradišče, Bre-žec in Ležeče. Morali bi povabiti tudi volivce iz Bctanj, ker imajo z nami skupno zemljišče (gmajno). Tudi vsa njihova polja in travniki so bili že od nekdaj vključeni v ka-tastralno občino Ležeče. Po osvoboditvi so to vas priključili k takratnemu krajevnemu odbom Ma-tavun. Bctanjci so na to priključitev pristali samo zato, ker jim je bil Matavun bliže kot Divača. Zdaj pa so se razmere spremenile in bo treba tudi to popraviti.
Namen zbora je bil izvoliti krajevni odbor, ki bo skrbel za komunalne zadeve teh vasi, upravljanje skupnega zemljišča (gmajn), popravilo poti, za dobro pitno vodo itd. Vprašanje v-ode je za vse te vasi najbolj pereče. Nekaj so v tem že pokrenili. Tako nameravajo zaenkrat napeljati vodo v Ležeče od 500 metrov' oddaljene železniške proge. V ta namen so že predvideli en ki pol milijona dinarjev. Le-žečani bomo morali pošteno zavihati rokave in prijeti za delo, da ne bo vse skupaj ostalo samo pri besedah, tako kot na primer na Brež-cu, ko jim je občina odobrila 200 tisoč din za gradnjo napajališča. Namesto da bi bili začeli z delom, so zaradi nekega nesporazuma toliko časa odlašali, da jim je občina odtegnila že odobreni denar .in ga porabila za druge namene. Prav tako je bilo v Naklem, kjer so že imeli skopano jamo, napeljan gramoz in cement. Treba bi bilo samo dobiti zidarje in začeti z delom. Zaradi vaškega nesporazuma se je začetek tako zavlekel, da so jim odpeljali cement drugam, gramoz pa so speljali na cesto. Nakovci morajo še naprej hoditi po vodo v Reko. Tudi Brežani gonijo napajat živino, kadar zmanjka vode v vaškem ka-lu, v dober četrt ure oddaljeno Reko. .Ležečani pa moramo, kadar zmanjka Vode doma, poleti in pozimi voziti vodo iz Divače. Tisti kali se kaj kmalu posušijo. Lahko si predstavljamo, kako je živini, ko mora piti vodo, ki ima na površini tisto zeleno smetano. Res mi je uganka, kako more živina prebaviti tako vodo, kako taka voda vpliva na mleko in zdravje živine. Pa če bi bilo samo to! Nujno je, da se čimprej sporazumemo in zares primemo za delo. Vodovod nam je nujmo potreben tudi za primer kakega požara.
Na Gradišču že vse od osvoboditve čakajo s popravilom šapa na vodnjaku. Zgraditi bi bilo treba zid, kamor bi naslonili železobeton-sko streho, da bi ljudi branila pred burjo in mrazom. Ze nekaj let tipajo pripravljene železne traverze in gramoz Manjka pa cement in zidarji. Na občini vedno odlašajo: bomo, bomo, bomo. Tega pa je zdaj že dovolj za tako majlino stvar.
Novi krajevni odlx>.r bo moral urediti tudi plačevanje davkov za
skupno zemljišče. Dosedanja občina je ta davek naložila na glavo živine. To pa nam ne gre v račun, ker so Divačani pod Italijo vedno plačevali polovico več davka na skupno zemljišče kot mi v Ležečah. Danes imajo v Divači okrog 70 glav živine, ležeška občina pa 150 glav. To je v razmerju z gmajno prevelika razlika, ki jo bo treba urediti. To .in še veliko dragih vprašanj bo moral novoizvoljeni krajevni odbor urediti in rešiti.
Kraševec
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Naš dopisnik navaja, da so Divačani .pod Italijo plačevali 2S00 Lir davka, Ležečani pa 1400, Mnenja smo, da se danes na to ne moremo ozirati in da je pač najbolj pošteno, če je celotna gmajna za vse enako uporabna in imajo do nje enake pravice vsi, da .je obdavčena na kmetovalca, ki jo uporablja, po številu glav živine, ki jo ima, v kolikor .gmajne na kakršen koli način ne uživajo tudi dragi, kar bi bilo treba posebej pojasniti. Morda bi bilo prav, če bi se o tem še kdo oglasil, ki je pri tem neposredno prizadet, in zahteval uradno tolmačenje in pojasnilo novega občinskega ljudskega odbora . v .Divači.
Gostovanje v II. Bistrici
Dne 18. in 19. t. m. je gostovalo Gledališče Slovenskega Primorja v Ilirski Bistrici s Zolajevo dramo »Thérèse Raquin«. Prvi dan je bilo v dvorani 360, drugi dan pa 260 obiskovalcev. Posebno |jb gledalce navdušila 'Romana Lemutova v vlogi gospe Raquin.
Pred pričetkom predstave je zastopnik GSP tov. Pelan pozdravil navzoče, objavil rezultat gostovanj v minuli sezoni ter program dela za novo. Omenil ,je, da je GSP prav v Ilirski Bistrici želo največji uspeh in je na vsako prireditev odpadlo največ obiskovalcev. Za razumevanje in podporo občinstva v Ilirski Bistrici se je še zahvalil v imenu direktorja GSP, Na željo večine obiskovalcev je GSP tudi. letos v Ilirski Bistrici razpisalo abonma za novo sezono, za kar so obiskovalci hvaležni vodstvu, predvsem pa kolektivu GSP.
D. G.
Šentviška gora
Prejšnjo nedeljo so prebivalci te gorske vasi praznovali desetletnico ustanovitve kmelijsk e zadruge in likratu deseto obletnico smrti skladatelja -—■ domačina Ivana Laliar-narja. Obe pomembni obletnici so praznovali v okviru proslav desetletnice osvoboditve.
Na .proslavi skladatelja Laharnat-ja je govoril pisatelj France Bevk. Pri kulturnem sporedu sta sodelovala domači pevski zbor in pevski zbor iz Pečin, Ker že dolgo časa ni bilo nobene kulturne prireditve, je bil to za nas velik dogodek. Nad 2000 ljudi je prišlo na proslavo.
Jesen prinaša s seboj razen dobrih pridelkov tudi nevšečnosti. Tako smo po daljšem lepem vremenu dobili nekaj deževnih dni, Močan dež in visoka plima sta zadnje dni prejšnjega tedna povzročila, da je reka Dragonja pri Sečovljah zelo narasla. Prestopila je bregove, preplavila glavno cesto Koper—Buje in se razlila po bližnjih vinogradih in polju. Na cesti .je voda dosegla pol metra višine. Kmetom, ki še niso pospravili vseh .poljskih pridelkov, je voda povzročila precej škode. Avtobus na progi Sečovlje—Piran je na poplavljenem področju zavozil s ceste, K sreči pa se (razen malo strahu pri potnikih) ni zgodilo nič hujšega.	— ne
Vipavski vinogradniki so bili v skrbeh, kako bodo trgali: grozdje, če bo vreme tudi v času trgatve tako nagajalo kot čez poletje. Kot nalašč pa se je sonce ves čas trgatve smejalo z neba in grelo že tako razgrele trgače. Na predlog občinskega ljudskega odbora Šempeter so v Braniku in okoliških vaseh ter Vipavski dolini začeli trgati šele po desetem oktobru. Le malo jih je bilo, ki se dobrega nasveta niso držali in so začeli trgati prej. Vso trgatev so opravili v lepem vremenu in spravili clober pridelek v redu pod streho. Kot vse kaže, bo letošnji »Vipave« kar dober .im ga ne bo treba spiti .pol litra, pač pa še manj, pa bo vseeno zlezel klobuk po stra-
Ne smemo mimo dogodka na postojnski gimnaziji, da ne bi obvestili javnosti o njem. namreč izida prve številke »Glas Krasa«. Letos je nam dijakom uspelo realizirati že staro idejo o Izdajanju svojega glasila. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti občinskemu komiteju mladine v Postojni za finančno pomoč, Se poselej Trampuž Gvidu in Ger-želj Joži, ki sla se res mnogo žrtvovala, Razen tega- gre zahvala tudi ravnateljstvu gimnazije za darovani ciklostil papir. Skronmo je prišla prva številka našega lista med. bralce, tako po svoji opremi, kakor tudi vsebini. Ocl sodelavcev izstopa edino Božo Leveč s svojimi prispevki. Vendar vsi upamo, da se bo lahko »Glas Krasa« lepo razvijal.
Seveda imamo ,z izdajanjem lista precej finančnih težav, saj nas stane samo papir skoraj 20 dinarjev, kolikor stane izvod, kje pa so potem še izdatki za matrice in vse ostalo. Tako bi morala biti resnična cena izvoda najmanj 60 dinarjev. Pa pustimo to. Važno je, da nam odgovorni ljudje, ki bi morali glasilo sprejeti, z odprtimi rokami, mečejo polena pod noge. Kakšen vzrok imajo za to, ne vemo. Vemo le, da bi morali popolnoma drugače ravnati. Sklenili smo, da bo »Glas Krasa« izhajal vsak mesec. Upamo, da bomo temu sklepu lahko ostali zvesti kljub vsem težavam.
Stane Čehovin
Pri taki raztresenosti vasi, kot je na Cerkljanskem in Idrijskem, kulturni delavci v obeh središčih novih občin težko pomagajo prosvetnim društvom po vaseh. Glavna cesta pe-ije samo po dolini in v najboljšem primeru pripelje avtobus le pod vasi, ki so posejane in raztresene .po planotah in pobočjih v razdaljah, ki Včasih zahtevajo več ur pešačenja. Kako odpomoči tem težavam? O tem so razpravljali na konferenci učiteljev idrijske in cerkljanske občine. Ugotovili so, da bi pri tem lahko veliko več napravili učitelji, ki so
ponekod .popolnoma' nezainteresira-ni za delo prosvetnih društev po vaseh. Sklenili so, da bodo ta odnos popravili, saj je učitelj v prvi vrsti poklican, da .pomaga pri širjenju kulture.
Predsednik okrajnega šolskega sveta Ivan Mavser je .povedal, da bodo občine v .prihodnje pri reševanju raznih šolskih vprašanj, .kulture in prosvete navezane predvsem na same sebe. Skupnost bo še naprej skrbela za štipendije dijakom, prejemali pa jih bodo le tisti, ki se bodo marljivo učili in pokazali uspeh v šoli.	— v ar
Porok® v Piranu
V Piranu je bila preteklo soboto majhna, prisrčna slovesnost. Povod zanjo sta dala tovariš Dušan Furlan in Karla Tomšič, oba prosvetna delavca, ki sta se odločila, da bosta odslej družno premagovala težave v življenju — .poročila sta se. Dogodek sam ne bi bil tako važen, če ne bi bil povezan z osebnostjo tov. Fur-lana, ki ,je vsestransko .prizadeven politični ,in kulturno-prosvetni delavec. Njima na čast so priredili skromno čajanko, .ki so se je udeležili predstavniki Občinskega odbora, Občinskega komiteja ZK, šolstva in Sveta za prosveto in kulturo.
Tolmin
V avgustu letos je v Cadrgu pri Tolminu udarila strela, ki je zažgala več gospodarskih poslopij. Tako' je Mariji Kavčič in Valentinu Man-freda ogenj, ki ga je povzročila strela, uničil hiši lin gospodarska poslopja. Tudi Angelu Smrekarju iz Loj je strela zažgala poslopja. Vsi trije imajo zaradi .tega veliko škodo, ki jo bodo težko .popravili v nekaj letilh. Proračunska komisija občine Tolmin je vsem trem prizadetim po-gorelcem sklenila dati denarno pomoč, da bodo lažje obnovili hiše in druga gospodarska poslopja. Vsak bo dobil 30.000 dinarjev denarne pomoči.
ni, kot ,je nekdaj zapisal humorist Damir Feigel. Nekatere kraje je precej prizadela toča v poletnih dneh. Tam ne bodo imeli tako dobrega vina.
V soboto je bil v prostorih zadružnega doma v Braniku prvi zbor volivcev, odkar spadamo .pod občino Šempeter pri Gorici. Na zboru smo razpravljali o nalogah in delu novega občinskega odbora v Šempetra. Predmet številnih vprašanj volivcev so bili davld in davčne odmere za leto 1955 .in doklada, ki jo je občinski odbor predpisal za vsakega davkoplačevalca posebej. Volivci so se zanimali za letošnji popis vinskega pridelka, za popravilo nekaterih poti in za obmejni pas. Tovariš Maks Jogan, član občinskega odbora Šempeter, je na vsa vprašanja dal potrebna pojasnila, da je bilo vsem zainteresiranim jasno. Vsa razprava je bila zelo živahna, škoda le, da udeležba ni bila taka, kot bi želeli. Prav bi bilo, da bi se takih zborov udeležili v večjem številu, saj .imamo lepo priložnost, da se skupno .pogovorimo ter pregledamo delo in naloge, ki stoje pred nami in čakajo na rešitev. Po razpravi smo o vsem sprejeli tudi ustrezne sklepe.
Pred časom je bila na matičnem uradu v Braniku lepa slovesnost. Novorojenemu otroku katerega oče je Marko Kanidare, .upravitelj šole v Šmarjah, so slovesno dali .ime Mitja. Pri dajanju imena sta botrovala Bojan Kandare, nameščenec Izvršnega sveta LRS in Elka Ukmar, nameščenima Državnega sekretariata notranjih zadev LRS iz Ljubljane.
To je prvi primer, da so v Braniku na slovesen način zapisali rojstno ime. Želimo, da bi bilo takih primerov v naši sredi še več. Otrokovim staršem pa prav tako želimo, da bi jim otrok ko bo odrasel postal dober lin pošten državljan in
član naše socialistične skupnosti.
_____
Kubed
Podjetje »Kraški zidar« iz Sežane je v Kubedu pred novim mlinom začelo graditi skladišče za moko in žito. Skladišče bo 15 metrov dolgo in 9 metrov široko in bo lahko sprejelo do 30 ton blaga. Ce bo vreme dopuščalo, bo skladišče dograjeno do konca leta. Investitor je Kmetijska zadruga v Gračišču. Novo skladišče bo tik mlina in bo imelo streho povezano s stransko streho mlina. To bo omogočilo razkladanje in nakladanje blaga tudi ob slabem vremenu.
To skladišče je bilo mlinu zelo potrebno, ker je predvideno, da bo v prihodnje še razširil svoje delo. Zmogljivost mlina do sedaj .ni bila polno izkoriščena, ker uprava ni mogla sprejeti ponudenieiga žita zaradi pomanjkanja skladišča. Mlinu primanjkuje tudi dobrega strokovnega kadra. Tega bodo skušali vzgojiti s sprejemom vajencev.
Tonet je jedel doma, skupaj z očetom in Bordo, ki je, čeprav s težkim srcem, pustila za tiste tri dni delo, da ne bi vzbudila mrmranja in neodobravanja. Jasno, Tono ni ničesar vedel, kaj se je ponoči zgodilo. To je bilo latiko razbrati iz njegovega resnega pogleda, ki je bil tak kakor vsak dan, Stvar ni bila nič čudna, ker je bil Tono v tistih treh dneh stalno zaposlen s popravilom koče. Ker je bil po značaju delaven, si ni dovolil pa čeprav samo kratkega lenarjenja.
Toda Borda je morala nekaj vedeti; v njenih čistih o-:eh, ki so se močno svetile in ožarjale njeno skromno lepoto, se je mehko in dobrotno svetlikalo. In ko se je za hip znašla sama s Tonetom, je dala duška svojim mislim:
—■ Bog! ... Ko bi oče vedel! . . . Saj bi umrl od žalosti! . . .
Paloma se ni prikazal v kočo. Zvečer ga je Tonet vide! na trgu, toda njegov obraz, ki je bil kakor iz pergamene, r,i izdajal najmanjšega začudenja. Starec se mu je trdo približal in mu dejal, naj stopi v gostilno.
— Paco bi rad govoril s teboj.
Preden se jc odločil, je Kubanec še za hip postal v dvomu. Na trgu je bil zbor pripravljen, da zaigra »Marš jegulj«. Godci so morali prinesti domov nekaj od lova, sicer bi se jim tovariši smejali Zato so vsako leto, preden so odšli, krožili po Palmam s tem maršem, medtem ko so nekateri dečki, ki so jim sledili, nabirali v jerbase ribe, ki jim jih je prebivalstvo poklanjalo. Kapelniku so vsako leto podarili izredno veliko ribo.
Ko je godba polagoma, zato da je dala gospodinjam časa za pripravo darov, odšla na zadnji pohod, je Tonet stopil v gostilno.
—	Dober dan, gospoda! — je veselo pozdravil, da bi se ojunačil.
Nelietta je izza pulta žalostno pogledala, pa takoj sklonila glavo, da ne bi opazil modrih kolobarjev okrog oči in od joka nabreklih vek.
Canamel mu je od daleč resno pomignil, naj vstopi od zadaj.
—	Stopi . . . pomeniti se morava!
Stopila sta v sobo, ki je bila na kuhinjski strani, kjer so kdaj pa kdaj spali lovci iz Valencije.
Canamel je bil zaripel v obraz. Njegove, v rejena Hca pogreznjene oči, so se svetile in nosnice so mu čudno plale. Kubanec se še ni dobro usedel, ko je gostilničar že začel, da te »zadeve« mora biti konec. Ni mogoče, da bi bila še za naprej tovariša, prijatelja pa še najmanj.
Tonet je hotel ugovarjati, toda gostilničar mu je s kretnjo nenavadne moči, morda zadnje v svojem življenju, zapreti!, da je umolknil. Nobenega izgovora! Odločil se je bil, da prekine. Tudi Paloma se je z njim strinjal. Pogodba je določala, da bo on poskrbel za sredstva, Kubanec pa da bo delal. On se je dogovora držal, njegov tovariš, Kubanec, pa ne. »Gospodič« je užival, ded pa garal v njegovem imenu, Pa da bi bilo samo to!, . . Toda on se je bil nastanil v njegovi hiši, kakor bi bil njen gospodar. Jedel je in pil, karkoli si je poželel, in razpolagal je z denarjem, kakor se mu je poljubi'0, in . . . jemal si je neke predpravice, o katerih pa je bolje, da jih nalančno niti. ne označi ... da, polastil se je bil vsega: njegove psice, njegove puške in, tako so govorili ljudje, . . . (udi njegove žene.
—	Sleparije . . . laži! ... — je skočil pokonci Tonet in se tresel, ko da je kriv,
Canamel ga je prodorno pogledal, tako da je Tonet začutil gomazonje po telesu. Da, da, podle laži so bile, gotovo, tudi on sam je o tem prepričan, na srečo Nellette in Toneta. Na srečo, kajii sicer, če bi on le malo sumil, £e bi slutil količkaj resnice v »svinjarijah«, ki jih je pela sodrga prejšnjo noč, bi bil prav gotovo zmožen zaviti ženi vrat, njemu pa potisniti kroglo v možgane. Kaj pa je mislil? Bil je dober,
toda kljub temu, da ga je bolezen tlačila, se je počutil tako kakor se počuti vsakdo, če si kdo lasti njegovo blago.
Tresoč se od jeze je gostilničar meril sobo v eno in drugo smer kot uboga, stara in zgarana konjska para ki pa ima uporno kri do zadnjega hipa. Kubanec je začuden opazoval tega starega pustolovca, ki je kljub oslabelosti še nase) v sebi sile podjetnega in brezobzirnega moža.
Mučni molk je tu pa. tam prekinjal daljen odmev godbe v maršu.
Canamel je nadaljeval in njegove besede so se mešale z zvoki bližajoče se glasbe.
Da, lagali so! Toda njega ne bo nihče zasmehoval . . . In končno, jezila ga je že vsa ta domačnost, ki si jo je dovoljeval z Nelletto . . . Cas je bil, da prenehata, in s Palomo je ze sklenil, kaj mu je storiti: Sequioto bosta izkoriščala onadva. Tonet naj se kar z dedom pomeni, da mu prepusti svoj del, z njim pa je zadeva končana. Ce se mu ne zdi prav, naj kar takoj pove: on je gospodar Sequioie; to pravico mu je dal žreb, toda gostilničar bi odtegnil svoje mreže in svoj denar . . . ded bi bil samo žalosten ... in potem ... ko bi se znašel sam, kako bi si pomagal? . . .
Tonetu ni prišla na misel niti ena beseda ugovora, zato se ni niti malo upiral. Sprejemal je dedovo odločitev.
Godba se je ustavila pred gostilno in breščanje peklenskih glasov je stresalo hišne zidove,
Canamel je zvišal glas. Zdaj, ko sla odpravila z »zadevo«, se bosta pomenila kot mož z možem, z oblastjo zakonskega moža, ki ne dovoli sramotnih razlag, in kot ugleden mož, ki se zna, ko pride dani trenutek, znebiti nadležnega odjemalca, je ukazal Tonetu, naj ne prestopi več praaa njegove gostilne. Ali je razumel? Med njima ni več prijateljstva! To je edini način, da se izogne obrekovanju in opravljanju . . .
Medtem ko so pozavne neusmiljeno vpile pred vrati, se je Canamel vzravnal in se s svojim okroglim telesom dvignil na prste ter vzdignil roko proti stropu, kot bi hotel pokazati ogromno in neizmerljivo razdaljo, ki bo ločila odslej naprej Kubanca od njega in Nellette.
Številna udeležba na zborih volil-cev, .ki so te dni po vseh vaseh koprske občine, kaže, da se ljudje zanimajo za skupna gospodarska in politična vprašanja. 'Na teh zborih volijo nove ¡krajevne odbore in razpravljajo o splošnih vprašanjih. Novoizvoljeni odobri bodo v pomoč občinskemu ljudskemu odbo.ru pri reševanju vseli gospodarskih vprašanjih
Dobro uspel zbor vplilcev je bil na Plavjah, kjer se ga je udeležilo 90 voliilcev. V krajevni odbor so izvolili Slavka Čoka, Ivana Feriugo, Avgusta in Ambroža H.rvatina.
V soboto zvečer so biili zbori vo-iilcev v Vangnnelu. na Čenturj-u, Montinja-nu, Mamžanu, v Potoku, Valdoltri, Maresrigah, Loparju in v Babičih. V vseh naštetih vaseh so izvolili krajevne odbore. — k
Škofij®
Po dolgem času smo tudi na Škofijah imeli uspel zbor volil cev. Član občinskega odbora Socialistične zveze v Kopru, tov. Abram nam je govoril o pomenu in vlogi krajevnih odborov- Za tem smo razpravljali o nekaterih važnejših gospodarskih vprašanjih, med drugim o nujnosti popravila električnega omrežja in vodovodnih napeljav. Nekje v bližina Škofij bi bilo treba dobiti primeren prostor za ambulanto. V krajevni ljudski odbor smo izvolili pet članov.	—• A
Hrvatini
Preteklo soboto smo v Hrvatinib imeli dobro obiskan zbor volilcev. Nad 200 voMrdh upravičenclev z območja Miljskrih hribov so je zbralo, da bi slišali kaj novega in se pogovorili o vsakdanjih potrebah in težavah.
Kako potreben je bil ta zbor, je pokazala razprava, ki jc sledila izčrpnemu poročilu domačina Abrama o pomenu in vlogi krajevnih odborov.
Volilci so nakazali potrebo po napeljavi telefona v Hrvatine, v Fajtih in Božičih pa je potrebno izboljšati električno napeljavo. Bliža se zima in z njo skrb za 'kurjavo. Želeli bi, ua bi podjetje s kurivom v Kopru, oziroma tukajšnja kmetijska zadruga, poskrbela prebivalstvu tudi drva za kurjavo. Za vsak stot drv ali premoga res, ne morejo v Koper. Prej so v vasi imeli celo -trgovino z drvmi. Tudi danes bi zadružna poslovalni-
Triglav film snema na loprsH@m
Ze več dni se na Koprskem mudi snemalna ekipa Triglav-fihna. V ko-produkoiji z nemško filmsko industrijo išče in snema zunanje posnetke za nov omnibus-fihn »Parole Heimat.«
Ekipa se bo še nekaj časa zadrževala v Črnem kalu, na Bižani, v Ankaranu in v Izoli.	L.
ca potrošnikom laliko dobavljala tudi drva.
Več pozornosti bo 'treba posvetiti kulturno-prosvetnemu delu. Število prebivalstva stalno narašča, s tem se večajo tudi možnosti kultumo-prosvetnega dela. Naloga na sestanku (izvoljenega 'iniciativnega odbora bo 'torej, da spravi v življenje tudi kulturno delo na tem področju, O teh in številnih drugih vprašanjih bo moral razpravljati novoizvoljeni 7-61anski krajevni odbor. Želimo, da bi se teh vprašanj lotil z vso odločnostjo in dobro voljo, saj bo. za seboj imel vso podporo in pomoč vseh vaščanov."
Razen obeh novih odborov — krajevnega in iniciativnega za poživitev kulturnega dela — smo na zboru izvolili še člane za "šolske odbore šol v Božičih in Kolombanu.
Stanko Logar
25 milijonov din za popravila stanovanj delavcem
Lahko rečemo, da je bilo v Kopru in okolici za ublažitev stanovanjsko krize že precej storjenega. V Kopru samem so žc pred časom zgradili manjšo delavsko hišo. letos pa so se v novi stanovanjski blok vselile številne družine. V Škocjamu pri Kopru so zgradili tri lepe če-tvorčke in dva v Semcdeli. Zdaj gradijo istotam kar 29 novih stanovanjskih hiš, od katerih jih bo nekaj dograjenih žc do konca leta.
Pri tem pa imajo delavci v Kopru, Izoli in v Piranu stanovanja, ki bi z manjšimi popravili dobila mnogo lepši izgled. Okrajni ljudski odbor v Kopru jc za popravila takih hiš določil 25 milijonov din. Tako bodo s tem denarjem (pripomogli do udobnejših stanovanj delavcem in nameščencem gospodarskih podjetij in ustanov.	_§
Iz sodne kronike Okrajnega sodišča ? Piranu
V	predzadnji številki Slovenskega Jadrana sem pisal, da je zadružni dom v Divači prevzela v upravljanje občina, danes pa bi rad napisal nekaj podatkov, kako smo ta dom gradili.
Potrebo po stavbi, kjer bi dobile svoje prostore prosveta, občina, zdravstvo, trgovina .in drugo, smo občutili vsi. Dobre volje jc bilo polno, denarja pa nikjer. Ljudje pa so so vseeno odločili in šli na delo. Kmetje so vozili gradbeni material, delavci pa so prijeli za krampe in lopate. Zložili in žgali smo dve ap-
Postojna
V	soboto .je imel občinski LO v Postojni sejo, na kateri so sprejeli nekatere dopolnitve družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Te dopolnitve so v zvezi s povečanjem fonda plač iz sklada za investicije.
Na zobru voliilcev so ljudje predlagali, da bi v Postojni ustanovili svet za zaščito matere in otroka in svet za socialno skrbstvo. Ta .predlog so na tej seji tudi sprejeli in sklenili ustanoviti razen tega še občinski sklad za zaščito otroka.
V	Hruševju in na Razdrtem so ustanovili državni posestvi. Na seji so sklenili, da bodo obema dali poroštvo za najetje S-milijonskega kredita, ki jih bosta pgsestvi rabili za obratna sredstva.
Postojnska občina bo imela nai., sto predvidenih 13 krajevnih 33 krajevnih odborov. Vsak odbor bo imel od 3 do 9 članov. Te krajevne odbore bodo 'izvolili na zborih volilcev, ki morajo bila zaključeni do 10. novembra.
'Nekatere ulice in parki v mestu čakajo na ureditev. Da bi to lahko .izvršili, so na seji skelnili, da bodo odkupili nekatere nepremičnine, ki so zavirale izvršitev omenjenih del. V poslopje bivšega Grand-hotela pa bodo namestili ekonomsko-vajensko šolo.
nemiri, ki sla dali 2400 stolov apna. Delt) je šlo kot po tekočem traku. Polovico apna smo dali za nabavo zidne opeke. Piva apnenica je bila oddaljena tri km od Divače, Železničarji so hodili na delo k apnenici po končani službi. Pomagali so tudi potem, ko je apnenica že gorela. Drugo apnenioo smo zložili tik za gradil iščem :'« s tem olajšali delo, ker srno napeljali le drva za kurjavo. Tudi pri gradnji so železničarji prispevali levji delež. Delavci mizarske delavnice so izdelali okna in vrata.
Vse to je bilo že pred leti. Strah pred zadolžitvijo 'in slabo strokovno vodstvo sta bala vzrok, da se je delo zavleklo in še danes ni prav končano. Kot vse kaže, pa bodo vsa zasta-na dela končana do zime. Zdaj dokončujejo kino-kabino, za dvorano so naročili sedeže, iz Novega mesta bodo prišli strokovnjaki, ki bodo dokončali balkon v dvorani. Tudi zunanja dela pri stavbi gredo h kon-ou. Sedaj nameščajo strešne žlebove in obmetujejo stene. Vseh stroškov za dokončno ureditev bo za okrog 12 milijonov din. Po današnjih cenah bo stavba zadružnega doma vredna nad 40 milijonov dinarjev. Lahko smo torej z zadružnim domom res zadovoljni in tudi ponosni nanj, saj je eden najlepših pri nas.
Kraševec
Prometna nesreča med Postojno in Planine
V ponedeljek popoldne sta na cesti med Postojno in Planino trčila dva kamiona. Pai trčenju ije dobil močne poškodbe v prsni koš Ludvik Paternost iz Postojne, Andrej Vilhar iz Velikega Otoka pri Postojni pa je dobil poškodbe na glavi in desni roki. Oba ponesrečenca so takoj prepeljali v vipavsko bolnico. To je v kratkem času že 'tretja nesroča na tej cesti' in od teh se je ena končala s smrtjo neprevidnega vozača.
Našel je gostoljubje
pač tam, kamor sodijo ljudje njegove vrste. Iskal ga je sicer drugje — v opremljenem stanovanju brez stanovalcev, ki mu je bilo zaupano v varstvo kot podnajemniku. Tako se je MALENŠEK Zdenko, .rudar iz Sečovelj, v tem stanovanju počutil tako domače, da ni več razlikoval med svojo in tujo lastnino, S takim pojmovanjem si je sčasoma prilastil več oblačilnih predmetov (hlače, jopič, srajce, nogavice), 6 m vodovodne cevi, 5 kg svinca, leseno posteljo, veslo in razni električni -material. Sedaj bo imel dovolj prilike, premišljevati o resničnem gostoljubju, ki ga je končno našel za tri mesece v zaporu.
Tudi tale je našel
kot pravi sam, zapuščeno in zanemarjeno blago, ki se ga je usmilil, ga pobral, prisvojil in odnesel k »Odpadu«. To jc bil osermnajstletni JUDIČ Valerij iz Pirana, ki je odnesel iz hiše, v kateri jc bil zaposlen kot delavec pri popravilih, 7 kg železne -litine in 3S kg svinca. Vse to je prodal za 5.000 din. Zagovor, da je pač ¡mislil, da je blago zapuščeno, čeprav je v resnici zasebna last, mu ni nič pomagal. Sodišče .je upoštevalo njegovo mladost in ga zato obsodilo le na mesec dni zapora pogojno za dobo enega leta.
Oba primera naj bosta v svarilo vsem onim, ki prekupčujejo in nabirajo razno odpadno blago. To je obrtna dejavnost -in zanjo jo potrebno dovoljenje od merodajn-ih -občinskih organov.
Še nekdo, ki je našel
vse donosnejši posel kot prva dva. To je DOMANGELO Ivan, doma iz Beke, ki jo nakupoval v Izoli stara kolesa, radioaparate in drugo, kar -je potem preprodaja! v Ljubljani, seveda s primernim dobičkom. Tako je na primer plačal za prvo kolo v Izoli 10.000 din, prodal pa za 1S.500 din; za drugo je odštel 15.000 din, njemu pa so našteli zanj celih 2S tisočakov. P-reprodajanje in veriženje je nedovoljena trgovina, torej kaznivo dejanje, o čemer se bo prepričal vneli -trgovec, ko bo sedel mesec dni v zaporu.
Huda kri
more biti hudo škodljiva, posebno še, če je ne znamo brzdati. To bo občutil FBAS Bogomir iz Pirana, ki je izzval prepir z Butinar Budolfom, tudi iz Pirana. Fras je svojega tovariša iz podjetja zmerjal s fašistom in žalil tako njegov osebni ponos, pa še narodnostnega povrh, ko mu je zanikal slovensko poreklo. Butinar ni mogel mirno požreti žaljivk, tem manj, ker je partizan od 1943. leta in rezervni oficir -JLA. Zato je 'iz-zivača ostro zavrnil, ta je še ostreje oporoka! in tako je beseda dala besedo, iz prepira pa se je rodi! pretep. Fras se je tedaj poslužO noža in prizadejal Butinarju vbodne rane
hi vreznine na prsnem košu hi nad-lehbi.
Svojo vročo kri bo Fras hladil tri mesece v zaporu in premišljeval, kako bi .bolje naložil svojo čast .in še tistih 5,005 din, ki jih mora odriniti Butinarju za bolečine.
še drobna prometna nezgoda, ki je tokrat ni zakrivil vinjeni, pač pa trenutno neprevidni in nepriseb-ni šofer KOVAČIČ Anton od podjetja »Turist« v Umagu. Le-ta je 9. junija t. 1. vozil avtobus z 49 potniki na progi Umag—Piran .in se hotel pri Sv. Lovrencu izogniti naproti. vozečemu avtobusu lokalne proge Piran—Sv. Lucija. Pri tem je Kovačič tako nerodno zavijal, da je za-vozil v obcestni jarek in zadel v bližnji zid. Na vozilu je bilo škode za 50.000 din, Kovačič se je izgovarjal, da je prvič vozil avtobus in da je nadomeščal stalnega šoferja, vendar-pa ga ta zagovor no more oprostiti kazenske odgovornosti, saj je s svojo neprevidno vožnjo ogrožal življenje potnikov in javni promet. Obsojen je bil na dva meseca zapora pogojno za dobo dveh let. Zanimivo je, da podjetje »Turist« ni prijavilo odškodninske zahteve .in to z utemeljitvijo, da je Kovačič dober in vesten šofer in da je sam pomagal popravljali poškodovano vozilo.
Vse drugače bi lahko koni-ila
vožnja DAMJANOVIČA Lju-bomi-ra iz Reke in njegovega sopotnika na motornem kolesu. Vozila sta iz Izole proti Kopru in verjetno se jima je hudo mudilo. Dam.janovič je zavozil v ostro in nepregledno krivino pri pokopališču v Izoli s polno hitrostjo, tako da ni mogel pravilno zaviti ali zaustaviti vozila. Zavo- ' zil "je v obcestni kamen in sopotnika je vrglo 2 m globoko, pri čemer je bil občutno poškodovan na glavi, saj je moral ostali 12 dni v bolnici in se zdraviti. Damjanoviču je sodišče zaradi ogrožanja javne varnosti in prometa prisodilo mesec dni zapora pogojno za tri leta.
Lom
Mladinski dan v Idriji
Občinski ¡komi-tet L-MS v Idriji pripravlja za nedeljo 30. oktobra mladinski dan. Sodelovala bo mladina iz mesta in okoliških vasi. Pri raznih tekmovanjih v lahkoatletiki, streljanju in šahu bodo udeleženci izmerili svoje moči. Nastopila bo -tudi mladinska gasilska desetina PGD Iehija. Na posebnih vajah -bodo tudi mladinci predvojaške vzgoje pokazali, kaj znajo.
V zvezi s proslavo 36-letrtice SKOJ-a pripravlja občinski komitei LMS mladinski pohod po nekdanji kurirski poti na Vojsko. Na Vbjskem bodo skupno z domačo mladino svečano praznovali svoj praznik in obiskali grobove padlih borcev na Voj-šiei -ter partizansko bolnico »Pavla.«
Henat škarabci
II. p o g 1 a v j e
Po dveh dneh si je bil Tonet natančno v svesti, da vroče ljubi Nelletto. Njegov obup je večalo še to, da zdaj ni imel več sladkosti, ki jih je komaj okusil, in pa zgubljeno blagostanje, ki se je nanj privadil. Pa tudi v njem ni vec vladala skrivna in previdna ljubezen, pač pa izprijena strast, da je božal ljubljenko pred nosom moža in klientov z bolestnim trepetom, aa bi ga Udo ne zalotil.
Zdaj, ko so ea pregnali iz gostilne, ni vedel, kako bi preživljal dneve. Stikal je za tovariši v ostalih gostilnah na vasi. Bile so to zanemarjene in žalostne koče, v katerih je sod vina predstavljal edino razkošje. Tu so se zbirali tisti, katerim Canamel ni da.ial na upanje.
Končno pa je Tonet tudi le zapustil.
Blodil je po bližnji okolici, obiskoval Saler, Perello, Ca-tarrojo ali katero drugo vas, križani po jezeru, samo da je lahko pokadil cigareto v družbi s kakim prijateljem.
Zdaj je moral živeti v očetovi koči. Ta je gotovo vedel za to, kar se je bilo zgodilo, pa je raje molčal.
Naveličan potepuškega življenja, se je Tončt odločil, da bo pomagal očetu pri izsuševanju lagune.
Tono je bil ljubezniv do izgubljenega sina, ki se je, vse je tako kazalo, spreobrnjen vračal domov, in tudi dobro besedo mu je privoščil.
Vedel je za vse; njegovo obnašanje ni bilo vredno potomca Palomov, ker je bil poskušal živeti na Canamelovlh ramah in celo zapeljeva! njegovo ženo! Tono je molče trpel za vse, kar je vas govorila. Zdaj pa se je kar veselil, ca se ;e vse tako obrnilo.
Lažnjivci lažnivi! — je preklinjal Kubanec, a se vendar tresel, ker se je čutil krivega. — Sama obrekovanja!
Tem bolje, če je tako! Kar vesel je, tla je ušel nevarnosti. Zdaj bo moral garati. Potem ko se bo močvirje spremenilo v rižišče in bo on postal poštenjak, si bo lahko izbiral ženo med vsemi dekleti v okolici, kajti nobena ne bo odrekla bogatašu.
Vzpodboden od očetovih nasvetov, se je Tonet vrgel z
veliko vnemo na delo. Zravet njega je neutrudljivo delala Borda. Toda Kubanec je bil ukazovalen in grob do ponižnega dekleta, ki se je izpod ogromnih košev, v katere so nakladali prst, obložena kot tovorna žival, vsa blažena smehljala, In ko je zvečer vsa uničena od prevelikega napora pripravljala večerjo, je ljubeznivo gledal? izgubljenega sina, ki se je po tolikih bolečinah, ki jih je povzročil očetu, vračal k ognjišču.
Toda Kubančeva volja je popuščala.
Kot že večkrat prej, se je tudi sedaj po kakem mesecu dela počutil utrujenega. Čeprav je bila že skoraj vsa laguna izsušena, vendar so ostajale neke nenasilne luknje, kjer je prst izginjala na neverjeten način in Kubanec se je čutil brez moči pred ogromnostjo zadane naloge. K temu je še pripomogla revščina, ki je vladata v koči, kjer je bilo življenje v primeru z obiljem, ki je vladalo v gostiničarjevi hiši, bedno in ničevo.
Jezila ga je brezbrižnost, ki jo je '<azal stari oče do njega Starec je še vedno zahajal v gostilno, kot bi ga to, kar se je bilo zgodilo, sploh ne zanimalo. Mirno je jedel in pil v družbi s Canamelom, ki je bil zadovoljen zaradi dobičkov v Sequioti. Ko se je starec vračal v kočo, ni vnuku privoščil niti besede, kot bi ne bil on edini lastnik re dolin, Tonet je mislil, da ga je gostilničar izgnal zaradi nekega tajnega domenka med dedom in njim. Hotela sta se najbrž znebiti vnuka, da bosta lahko nemoteno izkoriščala Sequioto. Zato je z divjo lakomnostjo onega, ki zaradi denarja tepta družinske odnose, neki večer napadel deda, ko je ta skočil v čoln, da gre na lov. '
Opominjal ga je, da je le on pravi in edini lastnik r e-d o 1 i n s in da kljub temu že nekaj časa ni dobil za to nobenega denarja! In čeprav ni bil ribolov bogve kako donosen, vendar sta on in gostilničar tlačila v žepe lepe denarce . . . O vsem tem so ga poučili kupci jegulj. Na dan z besedo, torej! Ali mu dajo, kar mu gre, ali pa jima odvzame Sequio-to. kajti še vedno je imel tovariše, ki bi bili pripravljeni izkoriščati jo, pri tem pa bi bili manj grabežljivi . . .
Stari Paloma, gnan od ukazovalnega in absolutističnega
duha, zaradi katerega se je čutil edini razsodnik v družinskih zadevah, je v prvem hipu mislil, da vnuku z veslom razbije glavo. Toda ko se je spomnil na pokolj črncev, pri katerem je bil udeležen Tonet v času, ko je bil na Kubi . . . Vraga! Ni mogoče tepsti tako osebnost, pa čeprav je član njegove družine. Končno pa ga je prestrašila tudi grožnja, da mu odzame r ed o I i n s, zato je moral ravnati obzirno.
Začel je govoriti o morali:
—	Denar v rokah mladih ljudi pomeni pogubo.
Toda Tončt se ni zadovoljil z besedami. Nekega večera, potem ko sta se z dedom tri dni prepirala, je stari Paloma razvezal jermen in s pomilovalno kretnjo izvlekel denar.
—	Na! . . . Jud! Človek brez srca! ... In ko boš požrl... čez dva dni . . . lahko zaprosiš za druge . . . Brez strahu!... Naj ti bo vseeno, četudi ded crkne . . . Sedaj že vem, kakšna bo moja starost! Mučiti se kot žival, da bi ti lahko živel razkošno kakor princ! . . .
Paloma je pustil vnuka, kot bi še oni ostanek ljubezni, ki ga je še čutit do njega, popolnoma zginil.
Ko je Kubanec dobil denar, je sklenil, da se vrže na lov. Kupil si je puško, veliko boljšo, kot je bila dedova, vzel je s seboj Sangonero, da mu bo za sodelavca in psa. Dobiček s> bosta delila
Potepuhu je godilo. Poleg vsega pa je tovarišu nudil še svojo spretnost v kraji jegulj iz tujih m o r n e 11 s.
Po cele tedne sta se potikala po Deliesi in živela kot divjaka. Spala sta pod vejami v kotu gozda. Jedla sta divje zajce in perjad. Ko so jima pošli naboji in vino. se je Sangonera odpravil z divjačino, kolikor sta jo zajela v enem tednu, proti Saleru ali Catarroji ter jo tam prodal.
Straže v Denesi so pritekle na strele in večkrat naletele na Kubanca, toda ta je odločno trdil, da misli živeti v gozdu.
Ob neki priliki je straža streljala nanj, toda takoj jo je obliznila krogla iz Kubančeve puške. Opozorilo ni dopuščalo nikakih dvomov. Z možem se ni bito mogoče šaliti.
Od tedaj naprej so se straže, čini so začule streljanje, umikale v nasprotno smer.
LJUBLJANSKO PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
Sedmo kolo nogometnega prven-lšt sfcva v ljubljansko primorski ligi obeležuje pravzaprav le eno presenečenje — zadnji na tabeli sežanski Tabor je nepričakovano odščip-nil točko favoritu za prvo mesto kranjskemu Triglavu. Sežančani so dokazali, da bodo na svojem igri-|šču še za marsikoga trd oreh, prav pa bi bilo, da bi tudi, zunaj pokazali toliko borbenosti.
Zelo zanimiv razplet je imela tekma v Kopru med domačim moštvom in Postojno, ki se je končala brez gola. V obeh polčasih so imeli domačini očitno premoč na igrišču in za izgubljeno točko lahko mirno napišemo, da gre na račun izredne smole. Precej je v.s'emu kriva tudi neučinkovita napadalna vrsta. Med drugim so Koprčani poslali štiri silovite strele v prečko, njihov vratar pa skoraj ni imel dela. Toda kljub vsemu temu, bi Postojna lahko po krivici odnesla obe točki iz Kopra, kajti v zadnjih se-Scundah so njeni napadalci -poslali žogo v prečko, namesto v prazen gol. Najboljša igralca na'.igrišču sta bili srednji krilec in vratar gostov, (ki st.a reševala na videz, brezupne situacije in imata levji delež pri pridobljeni točki. Za Koper pa moremo reči, da je krizo prebolel in da igra od tekme do tekme bolje.
Čeprav napovedi o izidu tekme med Izolo in Ilirjo v Ljubljani niso bile preveč optimistične, nas je vendar visok poraz. Izole (1:5) presenetil. Kakor se Koper izkopava iz krize, tako igra Izola od nedelje "do nedelje slabše. V Ljubljani so domačini že v prvih desetih minutah vodili z 2:0. kar pa seveda ne bi smelo biti vzrok, da so Izolani izgubili moralo in prejeli do konca tekme še tri gole. Izola ima od vseh primorskih moštev najmanj izgovorov za visoke poraze, saj je že tekmovala v hrvatsko slovenski ligi in ima kljub letošnjim oslabitvam še vedno največ izkušenj.
V drugih srečanjih sedmega kola je vodilni Grafičar prepričljivo premagal kranjsko Mladost s 3:0, Krim pa je odpravil Slovan z 2:0. Vsa
iri primorska moštva so še vedno na repu tabele. Upajmo pa, da bomo ob koncu jesenskega prvenstva — vsaj po nekaterih zadnjih rezultatih sodeč — laliko napisali dru-
Grafičar
Krirn
Triglav
Ilirija
Mladost'
Slovan
Postojna
Izola
Koper
Tabor
6 1 0 22:10 13
5 1
3	2
4	0
3 1 3 0 2 1 1 2 1 2 1 1
19:5 26:9 16:15 13:12 10:11 10:18 12:18 9:32 14:20
11 9 8 7 6 5 4 '4 3
SE NEKAJ NOGOMETNIH DOGODKOV NA PRIMORSKEM
V	okviru nogometnega prvenstva primorske podzveze je dekanski Jadran izgubil srečanje z Branikom iz Nove Gorice z 1:3, Piran pa je premagal Olimpijo iz Bertokov s 3:0
V	koprskem nogometnem centru sta se Škofije in Šmarje razšli z neodločenim rezultatom 0:0, Izola B pa je premagala Koper s 3:0 (p.f,).
POSTOJNSKI IN LJUBLJANSKI DIJAKI SO SE POMERILI V KOŠARKI IN ODBOJKI
.V nedeljo je bil v Postojni dvoboj med dijaki I. državne gimnazije iz Ljubljane in postojnske gimnazije v košarki in odbojki. Tekmovali so moški in ženske, končno zmago pa so odnesli Ljubljančani.
V	košarki sta se ženski ekipi razšli z neodločenim rezultatom 2'^:29, v srečanju moških ekip pa so Ljubljančani zmagali s tesnim rezultatom 58:51.
Edino zmago v dvoboju je zabeležila postojnska moška odbojkarska ekipa, ki je prepričljivo zmagala s 3:0. Za poraz moških pa so se revanžirale ljubljanske dijakinje, ki so brez težav odpravile Postojn-čanke z 2:0. Dvoboj je mnogo prispeval k zbližanju dijakov posameznih gimnazij, in bi bilo prav, da bi podobne športne prireditve večkrat organizirali.	C. S.
Sedanja uprava SELVEG-a v Kopru je prevzela v upravljanje omrežja in druge električne naprave ter razdeljevanje električne energije od uprave SELVEG-a v Trstu 1. XI. 1953.
Električno energijo je uprava SELVEG-a Koper razdeljevala, od-nosno obračunavala svojim konzu-mentom. po Odločbi o tarifi za prodajo električne energije v okraju Koper (Ur. vestnik OLO — Koper št. 9/53). Metoda in način čitanja jštevcev in kasiranje tokovine je ostal isti, namreč tak, kot ga je imela prejšnja uprava podjetja, ko je bila še podružnica SELVEG-a Trst. To pomeni, da se je poraba električne energije, potrošene v avgustu, plačevala v mesecu septembru in tudi oktobru, t. j. skoraj z dvomesečno zakasnitvijo.
Z reorganizacijo podjetja, oziro-"ma z ustanovitvijo novega podjetja '»ELEKTRO-KOPER« s 1. XI, 1955, so predvidene nekatere spremembe pri odčitavanju in inkaSu: Podjetje , »ELEKTRO-KOPER« .se vključi v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije, ter mora v zvezi s tem metodo in način odčitavanja števcev m kasiranja računov za potrošeno e-lektrično energijo in mesečni prispevek prilagoditi sistemu, ki je
latea za	naročnik®
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov:
'Ima In priimek____,_________
BivallSčo_________:------
:?c£ta ____________-________
Narc&säio beta gäaöai, bo prejcaan va5s p-atoSal®»! Sb» ______._„_;_____„_________
KOLESARSTVO
Dellasanta bo treniral v Miinchenu
Na zadnji seji Kolesarske zveze Jugoslavije .s'o sklenili, da bodo članu koprskega kolesarskega kluba Proleter Dellasanti omogočili enomesečni trening v Miinchenu. Dellasanta je imel letos izredno smolo, saj ni mogel zaradi bolezni nastopiti na nobeni večji mednarodni prireditvi. Kot lanski državni prvak si je vsekakor zaslužil, da mu bodo omogočili nadoknaditi zamujeno,
DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH
Dober začetek Move Gorice
V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo državnega prvenstva v hokeju na kotalkah, v katerem sodelujejo Nova Gorica, Pulj, Cement in V.iktor Lenac iz Reke. Domači derby v Pulju med Puljem in Cementom se je zaključil z zmago Pu-dja s 7:6, Nova Gorica pa je na Re-Iki visoko premagala Viktor Lenae z 10:3. Nova Gorica je bila vso tekmo v premoči, le v začetku so domačini nudili nekoliko močnejši odpor.
Prihodnjo nedeljo bo v Novi Gorici na sporedu srečanje Nova Gorica —■ Cement, v Pulju pa Pulj — Viktor Lenac, Po prvem kolu je tabela naslednja:
Nova . Gorica	110 0 10:3 2
Pulj	1 1 0 0 7:6 2
Cement	10 0 1 6:7 0
Viktor Lenac	10 0 1 3:10 0
SIMULTANKA BISGUIERA V PULJU
Ameriški šahovski prvah Bisguier. ki je po zaključku medeonskega turnirja za svetovno prvenstvo v Go-teborgu odigral že več s'imultank po Evropi, se je v začetku tega tedna spoprijel tudi šahisti šahovskih klubov Pulja in Uljanika. Bisguier je od 40 partij 20 dobil, 11 re-miziral in 9 izgubil. Rezultat je torej zelo ugoden za puljske šaliiste. Bisguier se bo udeležil mednarodnega turnirja v Zagrebu, ki se začne te dni.
uveljavljen v ostali Sloveniji.
Od sedaj, odnosno od 1. XI. 1955, bodo konzumenti prejemali račune že v tekočem mesecu, tako da bo potrošnja na prejetem računu dejansko iz preteklega meseca, prispevek pa bo za 'ekoči mesec.
Za prehod iz enega na drugi sistem inkasa bodo v mesecu novembru izdani dvakrat računi: od 1. do 15. novembra za mesec oktober, od 15. do 30. novembra pa za mesec november. Ker je iz objektivnih razlogov nemogoče v tako kratkem času izvršiti odčitavanje števcev za november in da odjemalci ne bi u-trpeli v mesecu novembru celotno porabo za oktober, se bodo računi za mesec november izpisali brez odčitavanja števcev, tako, da se bodo zaračunale samo kWh, ki jih posamezni odjemalec plačuje po višji ceni (20.— dinarjev za kWh) in pri-■spevek za mesec november. Ako kdo ne potroši niti do višine kWh, ki jih ima za plačati 'po višji ceni se bodo zaračunale samo kWh v istem iznosu kot so bile potrošene v preteklem mesecu. Za mesec december se bo inkaso računov za porabljeno električno energijo in prispevek za december vršil v mesecu decembru na podlagi odčiLavanja števcev v mesecu novembru in decembru.
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Vidim, <la me imate za norca ...?!«■
»Kdo vam je rekel, da vas imam za norca P Kaj pa vem, kaj ste vil Da ste norec, vam pa .res nisem rekel, kar dokažite če morete!«
»Midva se ne hova prerekala. Hajd k sodnikul On vas ho že zašili«
»Zakaj zašil? Mene zašil? Tako raztrgan pa nisem, da bi me moral sodnik šivati. Jaz imam doma ženi, ki me šiva. Sodnik pa ima gotovo več drugega dela!«
Na sodniji je Miklavžu trda predla. »Zakaj se lovih ribe?« je visra-šal sodnik,
»Zato, ker so -bežale!«
»Zakaj ste lovili ribe, vprašam še enkrat?«
»Saj sem povedal, da zato, ker so bežale!«
»Prav. dobili boste 24 ur!«
»Ure bom dobil? Prav, prav, gospod sodnik. Moja vekarca itak ni več za nobeno rabo!«
»Torej bi radi igrah Pavliho tu pred cesarskim sodnikom? Nič! Ne štiriindvajset, oseminštirideset ur boste dobili!«
-»O, to bo pa preveliko breme za državo, gospod sodnik,« je skromno oporekal Miklavž.
Ko mu je šlo zares in je prišel žandar, da ga bo peljal v keho, se je Miklavž zresnil: »Naisem vajdu, gspud sodnik, da tak mislte. Ta žandar pa ni lajpo dajlo napravu, da me je k vam prepelu. Ce. me pustite, bom molu boga, dab'u nebaj-sa zlajzu...« Toda sodnik ni hotel nič slišati o lepi ponudbi, kajti že čez deset minut je Miklavž »zlajzu« v keho. »O nebajsih se bovo pa pogovarjala, ko boste napravil pokoro v vieah!« je dejal Miklavžu za slovo .prijazni sodnik ...
*
V Cerknici je bilo pred kratkim ustanovljeno Turistično društvo. Njegov namen je nadaljevati 'tradicionalno delo nekdanjega društva. Privabiti v ta kraj čim več gostov, dvigniti turizem na višjo stopnjo, to je njegov glavni program. Ker pa za zdaj Cerknica še nima primernih prostorov, hotelov, prenočišč itd., ima trenutno samo namen privabljati v prvi vrsti naše državljane. Kako se bo Turistično društvo v naprej razvijalo in razširilo svoj program, je še odprto vprašanje. Spominjam se pogovora z nekim možakarjem:
»Kaj pa turizem pri vas,« sem ga vprašal »General Montecucold je dejal, da so za vojno potrebne tri stvari; prvič denar, drugič denar.«
»In ibretjič?« — »Tudi denar!.« »Kaj pa je za pospešitev in razvoj turizma v Cerknici, potrebno?« — »Tudi ilri stvari....«
Albin Humar
(Nadaljevanje s 7. strani)
V Vatikanu, item čudovitem mestu .polnem zanimivosti, smo ,preživeli nekaj ur. Tudi tu smo pokazali do vodičev največjo ravnodušnost. Včasih smo se le stežka obvladali, da nismo pokazali zanimanja ali celo občudovanja, Vodič je bil ves iz sebe — to je presegalo njegovo pamet. Tekal je vsepovsod, samo da bi nam odkril nenavadne stvari.
Uporabil je vso svojo spretnost in zgovornost, pa mu ni uspelo. Tisto, kar imajo za največjo redkost, je prihranil za konec, Bila je egipčanska mumija, prav gotovo najbolje ohranjena na vsem svetu. Peljal nas je_ k njej. Bil je tako prepričan v svojo zanago, da se mu je vrnilo nekaj prejšnjega navdušenja.
»Gospodje, poglejte! Mumija! Mumija!«
Kakor vselej si je doktor malomarno in kritično natikal očala
»Nisem vas prav razumel — kako se je .pisal ta gospod?«
»Kako se je pisal? On ni imel imena. Mumija! Egipčanska mumija!«
»Tako, tako. Je bil tukaj rojen?«
»Ne, egipčanska mumija.«
»Aha, gotovo je Francoz.«
»Ne, ni. Francoz niti. Rimljan. Rodil se ,je v Egiptu,«
»V Egiptu? Še svoj žd,v dan nisem slišal za Egipt. To bo najbrž kraj kje na Španskem. Mumija, mumija. Hm, kako je miren, kako hladnokrven. Ali je, ali je mrtev?«
»Oh, sacre bleu! Ze tri tisoč let!«
Doktor ga rje besno ozmerjal.
»Poslušajte, kakšno obnašanje pa je ito? Ali nas .imate za Kitajce, če smo tujai lin bi se radi česa naučili. Bi nas radi odpravili, z nekakšnim mrtvecem iz starinarnice? Strela, ima me, da bi vas... Ce imate kakšnega spodobnega dn svežega mrLveoa, sem z njim, ali pa k vragu ...«
Vodič je bil Francoz iin drugo jutro se nam .je še kar dobro maščeval. 2e na vse zgodaj je prišel v hotel, v katerem smo stanovali, da bi zvedel, če smo že vstali. Opisal nas je tako, da nas lastnik ni težko prepoznal. Svoj opis je končal tako, da je mimogrede omenil, da smo najbrž blazni. In tega nedolžnega asa poštenega mišljenja mu ni nihče od nas zameril.
(Lastnoročni podpis)
Ko se z Juco okrog prvega daje-va vsaik mesec znova za moj žepni »kredit.«, mi rada zabrusi, d» bi prav lahko ceneje prišel »skozi«. Tukaj ne misli morda skozi mesec ali čez mesec ali skozi trideset dni in kaj podobnega, marveč ima v mislih »skozi prihajanje« pr; plačevanju računov po koprstkin gostinskih lokalih, čeprav jih bolj malo obiskujem. Docela sem namreč na pozicijah nekega prijatelja, ki mu »finančni minister« ne dela takih preglavic kot meni, pa je vseeno »iznašel« lep odgovor na vprašanje, [kako mu gre:
»Od prvega do drugega še — še, toda od drugega do prvega pa zelr> ¡slabo!« Na zunaj sicer med številkami ni razlike, zato pa je sicer ...
No, nauke moje zlate Juce pa s'i sem in tja vseeno zapišem za uho .in se skušam, če sc le da, tudi ravnati po njih. Prebiram zato I'kale po Kopru in skušam zaslediti najcenejšega. Seveda Triglav odpade že drugega. Loggifr se rajši sploh izogibam, saj so cene podobne Triglavskim, čeprav so tam lahko mnogo bolj triglavsko visoke zaradi či-stote lokala in lepega poda in vseh drugih prednosti. Saj je sicer tudi v Loggi nekoč bil parket, »zdaj pa raste smetovje in . . .« Nekoč me je le zaneslo tja in ker pijem zaradi želodca najrajši fernet, sem ga naročil, V malem »štamperlu« ali 1/32 1 ga je bilo ja ali ne polovico ;— 35 dinarjev. Potemtakem tamkaj prodajo steklenico ferneta naj-
manj za .1700 dinarjev — to se pravi več kot 300 odstotkov pribitka. Adio Loggia!
Te dni sem malo »vtaknil nos« za sanitarnim inšpektorjem v Piranu, ko je bil na svojem obhodu. Kar zdelo se mi je, da bom prišel na svoj račun. Začel in končal sem v točilnici »Sidro«: v predalu pod točilno mizo kupi kavnega »zoea«; v posodah za sladoled, ki g i že zdavnaj ne prodajajo- več, ostanke sladoleda in umazano vodo; prazne in zamazane krožnike za per,vo po kotih; steklenina zgledno neponnta, V stranišču razen amonijevega dušika še tema in kup pajčevin: — k sreči pa zato ni bilo muh. V shrambi za točilnico, ki je namenjena za jedila in pijače, med steklenicami vina in sifona polno smeti; po stenah in .stropu in kotih spet pajčs-vina -— Walt Disney bi iz tega napravil začarani pravljični grad. Povsod odpadki ometa, ki se kruši, c-stanki skisanega vina po steklenicah, nepokrite steklenice z moštom, umazanija v koritu za pomivanje posode; v njej se kopa kdo ve od , kdaj umazana posoda. Zarjavela ■iehtnica, ki jo razjedata rja in ze leni volk, med .staro šaro še neraben plinski kuhalnik. Med vsem tem pa se valja i.n dopolnjuje ce-llotuo sliko še slabo pokrit zaboj z oblati za sladoled, ki jih kanijo menda porabiti v naslednji sezoni .. .
Preskočiti moram kar v Lokev pri. Divači. Gledal sem tamkaj on-dan zanimiv prizor. Domači fajmo--
šter se je namreč postavil blizu šole s ceka.rjem kruha in mortadele, pa kakšni bomboni so bil.i vmes. Opravljal je »delo usmiljenja« po pravilu »Lačna vrana sito pita«. Pred šolo namreč preži na otroke in jih skuša's takimi in podobnimi »časnimi« dobrotami zapeljati, da bi šli z njim v cerkev »na razgovor«. Prej seveda pospravi mortadelo, nato pa se prične verouk. Ti prebHi »mulaci« pa so kmalu »pogrunt-ali« kaj m kako rn so lepo pojedii. kar je bilo zanje, nato pa jo idkurili. Le nekatere »pupe« so no.-ite po diktatu ponavljati po celo uro v cerkvi »molitve« za fajmošt.-om. Seveda tudi to ne »rata« več. ker otroci pošljejo naprej' izvidnici, in če je »mortadelar« pred šolo, jo lepo od.kurijo pri stranskih vratih domov.
Seveda se je to gospodu i'ijmo-štru za malo zdelo. V nedeljo te zato izbruhnil na uboge starše s priž-nice ogenj in žveplo in vsa mogoča pogubljenja že na tem svetu. Tako jim je med drugim zagrozil čelo s »sodiščem«, pozabil pa je nvistaviti, katero naj bi bilo to sodišče. Vatikansko? Morda pa je le mislil, da se bo sam spodtaknil ob kakšno na-!še, ljudsko sodišče, če bc s takimi metodami služil svojim itosprdar-jem in skušal biti še bolj p:peški od samega papeža? PovedaH pa so mi še v Vremskem Britof i, da se mu kaj lahko pri tem pr-druži tudi kolega Gulič. ki s palico ntepa mladim kričačem papežev nauk v skuštrane glavice. Vaš Vane
Ce imamo letala brez pilotov in ladje brez krmarjev, zakaj bi bilo nemogoče skonstruirati tudi' avtomobil, ki bi se upravlja sam? Seveda se pa o tem vprašanju vzbudi •upravičen pomislek: si . je mogoče zamisliti avtomobilski promet brez žirvih šoferjev? Vsekakor, odgovarjajo tehnični strokovnjaki. Prototip takšnega avtomobila so že zgradili in ga dolgo in vestno preskušali. Zaključki teh poskusov so presegli vsa pričakovanja.
Ta prototip je opremljen z »radarskim očesom«, ki opazi in takoj reagira na vsako prepreko, ki se nenadoma pojavi pred avtomobilom. Če se na primer pred njim ali za njim pojavi avtomobil, začne ta naprava avtomatsko stiskati zavore, vendar jo pa zgrajena tako, da reagira močneje in bolj energično ko-ikor bližja je zapreka ali čim večjo 'brzino ima avtomobil. To p,a še ni vse. Znano je, da se pripete mnoge nesreče zaradi šoferjeve preutrujenosti, ¡ko avto nenadoma zdrsne čez cestni rob in so »zapelje« v katastrofo. Ta elektronski robot preprečuje tudi to in postane prav tako »pozoren«, kakor hitro se začne avto približevati 'križišču.
V Čem je tajnost te iznajdbe? Na strehi avtomobila je vgrajen konkavni reflektor, Iki je podoben para-boličnemu zrcalu ali avtomobilskemu reflektorju. V njem so tri miniaturne antene, iki oddajajo brezžične radarske valove. Reflektor jih med
ZAHVALA
Ob nenadni in preran, smrti našega sina in brata
Soštarek Josipa
iz Gornje Jelenske-KuLr.a se iskreno zahvaljujemo Krajevnemu odboru Hruševje pri Postojni in drugim, ki so nam pomagali pri prevjzu pokojnega domov.
Žalujoči mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Podružnica Narodne banke v Kopru
sprejme v službo
izvežbanega kurjača
za centralno kurjavo v svojih prostorih. Naprava ima parni kotel »Westen« iz tovarne v Celju. Plača po uredbi. Reflektan-ti naj se javijo v tajništvu podružnice Narodne banke v Kopru
KUPIM LADJO tipa »Leut« ali »Gaj eta« nosilnosti od 15 do 20 ton. Ponudbe z opisom in najnižjo Ceno poslati na naslov: SU-MIC, Put Plokite št. 3, SPLIT.
RABLJENA VRATA KUPIM: vhodna do 90 cm širine; dvokrilna o-krag 140 cm; in široka, ne masivna, za ograjo. Ponudbe pošljite na naslov: Balanč France, Piran, Karla Marksa ulica 13.
vožnjo nenehoma oddaja in to v tri smeri: en snop naravnost pred avtomobil, ostala dva pa nekoliko vstran; pivi snop opozarja avto na nevarnost, ¡ki je pred njim, ostala dva pa na nevarnost, ki preti s strani.
¡Razumljivo je, da bi bila naprava, ki bi za vsako malenkost avtomobil popolnoma ustavila, praktično neuporabna. Ta naprava je pa skonstruirana tako popolno, da upošteva tudi take »malenkosti«; šofer lahko intervenira tudi takrat, kadar bi mu delovanje elektronskih možgan ne bilo všeč. Pred njegovim sedežem je vdelan 'radarski zaslon, da ima vozač popoln pregled nad cesto in lahko na ta način varno vozi v popolni temi ali pa v gosti megli.
Popblna avtomatlfcafcija avtomobilskega prometa bi pa nujno zahtevala adaptacijo cest, V sredino ceste bi morali pod asfalt vgraditi električni vod. Med prednjimi kolesi bi bila vgrajena elektronska naprava, ki bi reagirala na magnetno polje, ki bi ga ustvarjala ta žica. Dokler bi vozil avto točno nad njo, bi bilo vse v redu, .kakor hitro bi pa le malo zavil, bi pa spremenjena smer niagnetskih silnic s pomočjo elektronskega robota uravnala kolesa.
Vse kaže, da bo šoferski poklic zelo olajšan. Vendar pa se bo takšc-n promet odvijal le na velikih avto-stradah, kjer gre na tisoče in tisoče avtomobilov v isto smer. Na stranskih cestah, kjer je treba najti pot do cilja, bo pa šofer kljub vsemu še vedno nenadomestljiv.
Panamski prekop postaja preozek
Panamski prekop je dolg okoli 50 , milj, širok 100 metrov, globok 28 metrov. Ena največjih ameriških vojnih ladij, »New Yersey« gre težko skozenj, medtem ko ga velike nosilke letal sploh ne morejo prepluli. V Was'hingtonu so zato zaskrbljeni, kaj storiti s kanalom.
Zgradili so ga v hitrici, v času špansko-ameriških vojn, ko je bit za ZDA ogromnega pomena. Posluževala se ga je predvesm vojna mornarica -za pot ,s Filipinov na Kubo. Kanal je skrajšal to pot za 7800 morskih milj, kar predstavlja ogromen prihranek časa in denarja. Amerikanci so . kupili kanal od neke francoske družbe za 40 mii-ilijonov dolarjev. Državi Panama, ki je ravno tedaj postala samostojna, so dali 10 milijonov dol, za o-zemlje, letnega dohodka pa ima Panama 250.000 zlatih dolarjev,
Večje ladje potrebujejo za prehod tudi 15 ur, zaradi tega čaka pred kanalom na desetine in desetine ladij.
V zadnjem času so začeli z gradnjami, da bi kanal razširili. Strokovnjaki so izračunali, da bodo vsa dela stala kak bilijon dolai-jev. Toda tedaj bodo lahko šle skozi kanal tudi največje ladje.
Hitrost kihanja
Izmerili so hitrost, s katero gre zrak skozi naša tlihala. ko Idlinemo, Tok zraka gre pri tem .neprijetnem opravilu iz pljuč s hitrostjo okoli 300 kilometrov na uro. Ko gre zrak skozi sapnik se hitrost zmanjša na 200 km na uro, skozi usta pa gre le s hitrostjo 25 km na uro. Če kaline-mo skozi nos je hitrost večja.
Redki so muzeji, ki imajo kak su-perlativ. Naijprivlačnejši muzej na svetu je v Chicagu. Uradno velja za muzej industrije in znanosti, a je v resniciii živa enciklopedija, odprta vsak dan in za vsakogar. Laliko odgovori na vsako vprašanje odraslih in otrok.
Hočete vedeti nekaj o kopanju premoga? Samo spustite se v poln rudnik, Id je zgrajen pod zemljo in opremljen s stroji in rudarji. Na drugem koncu lahko vielite človekov' razvoj: vsak dan človekovega Tazvo-ja pred rojstvom iin veliko dni po njem,
Oddelek, ki ga obišče letno nad dva milijona ljudi, prikazuje delovanje vseh strojev, kar jih je dala moderna tehnika. Obiskovalci se lahko sami prepričajo o vsaki tajnosti mehanike, samiii lahko premikajo vzvode an zapirajo ventile. Obstaja tudi naprava, ki oitrokom na preprost način razloži komplicirane Neltono-ve zakone; tam je telefon, v katerem lahko slišite lastni glas, celo slika se prenese preko televizije. Tam imajo itudi pravo podmornico, v kateri laliko vidijo obiskovalci vse, kar jih o podmornicah zanima. Vidite lahko tudi, kakšno je bilo življenje pred pol stoletjem, saj je cela ulica ohranjena taka, kot je bila, z ljudmi, ki so oblečeni po tedanji modi. Pravijo, da je velika razlika med sedanjo
m tisto dobo. Modeme ameriške kmetije so opremljene z živimi kravami in ptiči.
Da vse to pregledate, potrebujete najmanj tri uTe časa in že to je rekord!
Arktika ne bo več mrzla
Sovjetski inženirji se resno ukvarjajo z načrtom, ki je vreden Jules Veanove fantazije. Z ogromnim jezom v Beringovih vratih nameravajo ločiti Severno ledeno morje od Pacifiškega oceana. Zgradili bi ogromne črpalke, ki bi dobivale potrebno energijo iz velikanske električne centrale; razen tega .bi ta centrala ogrevala tudi morsko vodo, da bi bila njena ■ temperatura podobna temperaturi zalivskega toka. O tem načrtu -je imel predavanje v Moskovskem radiu član inštituta za energetiko pri Akademiji ZSSB. Rekel je, da ta načrt, kakor se zdi fantastičen, ni neizvdeljiv, .posebno sedatj, ko se bo žc v dogledneni času skoraj vsa energetika preorienti-raJla na izkoriščanje atomske sile. Uresničitev tega načrta bi bila .podobna odkritju novega kontinenta z blago evropsko klimo in bogatimi naravnimi zakladi. Od tega podviga bi imele korist tako ZSSR kakor tudi Evropa in Severna Amerika.
J
S strojem »OMZ« boste dosegli donosnost, gotovost ter natančnost izdelave. Izdelujemo »OZM« stroje dveh tipov:
NORMALE Mod. B, hitrost št. 3, 4-8-14 m/min UNIVERSALE Mod. C hitrost št, 6, 4-3-14-20-28-40 m/min.
NOVI STROJ' »OMZ« zagotavlja brezhibno delovanje zaradi popolne mehanične sestave, izdelan je iz materialov in jekel visoke kvalitete. Njegova nizka cena se hitro amortizira, ker aelo pospešuje proizvodnjo. Posebnosti stroja »OMZ« sestoje iz izredno enostavnega načina uporabe.
VSA POJASNILA dobite pri firmi »ZERJAL KARLO« v Trstu, ul. P. Rivolbella 12, telefon 94-220
Ze dlje časa so na dnevnem redu »Črne kronike« velikih mest kazni za različne taksije, ki se pri vožnji ne držijo splošnih pravil. V Belgiji so našli iz lega kaj praktičen izhod: neka prevozna družba je povezala z brezžičnim telefonom vse svoje avtomobile (sliki). Šoferji tako lahko takoj dobijo zvezo s svojo centralo in se branijo pred prometnimi oblastmi. Nova priprava služi tudi za povezovanje dela: za neki takti tako ni vedno potrebno, da se po končani vožnji vrne na postajo, da izve, kako naj se dalje ravna.


SS fit M IL 1 váisc" iN I
111 tmf.; ;
í ' < tiÄsiSM
yff«
•11» ipp
mm.ar«
Najzanimivejši muzej na svetu
So, ljudje, ki jedo glino. In to ne samo enkrat in iz neumnega razloga. To je običaj, ki je globoko ukoreninjen med nekaterimi prebivalci v Avstraliji, na porečju Amazcn-ke, v Guijani, v 'Maroku in drugod.
Ljudje, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem (znanstveno ime je geofagija) trdijo, da imajo ti primitivni posamezniki neko močno notranjo .potrebo do gline, zaradi pomanjkanja mineralnih snovi v hrani. Šolski otroci v Maroku 'uživajo redno preden malicajo glino, ker jim, kot sami pravijo pomaga pri učenju.
Kot hrano jo uživajo na veliko črnci ob Mississippiju, a tudi nekateri belci poznajo ta običaj. Leta 1942 so na 207 otrocih napravili preizkus; 25% je v 16 dneh moralo vzeti glino vsaj dvakrat. Na vprašanje zakaj glino jedo, so odgovorili, da je zelo okusna (njen okus je podoben limonovemu), da je posebno koristna za nosečnice, najboljša pa je tista, ,ki se suši na dimu (kakor pri nas krače!). Pri .nekaterih ljudeh je strast elo gline tako velika, da jo hodijo iskat na kilometre daleč. Nekateri ljudje pravijo, da jedo glino zaradi pomanjkanja železa v organizmu, elnigi «pet trde, da imajo do gline tako strast, kot nekateri do kajenja ah mamil.
Koliko je uživanje gline higiensko in zdravo, pa je vprašanje zase.
Nevarne bilke
V 'južni Evropi in Aziji Taste bilka. 'ki je znana .pocl imenom »Dictamnus« in ima kaj čudne lastnosti. Ta rastlina raste v obliki grma, njeni grozdasti cveti so bele ali rdečkaste barve. Če se v poletni vročini približamo temu grmu in
si blizu njega meni nič tebi nič prižgemo cigareto, bo nenadoma ves zagorel, vendar bo pa ostal tak kakršen .je bil, kakor hitro se ogenj poleže: ostal bo le nek poseben duh. Botaniki menijo, da imajo cvetovi neko eterično olje, ki je pod vplivom večje toplote zelo hlapljivo in lahko vnetljivo. Ti plini niso ravno strupeni, vendar tudi niso popolnoma nedolžni. Če jih globlje vdihavamo, lahko povzroče omotico in celo nezavest.
Nova „baterija"
V elektrotehničnem laboratoriju britanske armade«\so zgradili radio-sprejemnik, ki mu daje potrebno energijo — človekov glas. Doslej so jih zgradili le inekaj in še to samo za poskuse. Vsa »baterija« je skonstruirana na podlagi izkoriščanja kristalnih konsistorjev in ni večja od škatlice za vžigalice.
Greli se'bomo z atomska enerpiio
Ni tako daleč dan, ko bo atomska energija ogrevala naša stanovanja. Poznani strokovnjak v tej stroki je pred kratkim izjavil, da bodo najkasneje čez šest let 'množično proizvajali atomske aparature, s katerimi bomo ne samo greli stanovanja, ampak budi sproti sapljali sneg na pločnikih in strehah. S pomočjo priprave, ki ne bo večja od avtomobilskega akumulatorja, bomo imeli 'laliko stalno na razpolago toplo vodo.
To senzacionalno in laskavo novico je objavil direktor nekega ameriškega instituta, ki se ukvarja ravno s probtami ogrevanja. Trdi, da bodo te priprave poceni in da jih fx>do lahko izdelovali za široko potrošnjo.
Grelci bodo popolnoma neškodljivi, ker bodo atomska žarčenja izolirana s posebnim oklepom.

Znamka 10,— din
OJ	L/

^ m
2(8 " Paö-ss^ü jarafflfaí S
Prizadevanja mladine za uveljavljen je družbenega upravljanja
Pisma uredništvu
Pred dnevi je bilo v Kopru skupno zborovanje mladincev gimnazije in učiteljišča. Sklicala ga je mladinska organizacija zaradi proučevanja naše gospodarske in politične problematike. Poslušali so predavanje predsednice Okrajnega komiteja LMS v Kopru Marije Vogričeve, Osrednja tema predavanja je bila družbeno upravljanje v komunah, posebej glede na naloge mladine v •njem, razen tega pa je tovarišica Vogričeva obravnavala tudi dosedanjo in bodočo gospodarsko politiko. .
Podobno predavanje je bilo na ekonomski srednji šoli, udeležili pa so se ga tudi gojenci obrtne šole. Ob tej priložnosti je bila tudi prisrčna slovesnost. Na svečan način so namreč ¿prejeli v mladinsko organizacijo precejšnje ševilo novih članov. Marija Vogričeva je P» krajšem nagovoru podelila članske izkaznice LMS 54 mladincem, skupaj pa je bilo v zadnjem času sprejetih na teh šolah v mladinsko organizacijo 70 novih članov. Vrste organizirane mladine se nenehno večajo.
Minuli četrtek se. je sestala tudi šolska komisija OK LMS. Skupaj s predstavniki gimnazij in strokovnih šol v okraju (manjkali so samo zastopniki Pomorske srednje šole iz Pirana in nižCe gimnazije :iz Hrpelj) so razpravljali o nalogah. ki stoje pred mladino na šolah v novi upravni razdelitvi in sistemu družbenega upravljanja. Podrobno je o tem seznanila mladinske voditelje na šolah predsednica Marija Vogričeva. Nakazala je nekatere probleme materialnega in vzgojnega značaja, ki zadevajo naše šolstvo. Govorila je tudi o perspektivah šolstva glede na družbeno .upravljanje in nadaljnjo gospodarsko graditev. Zlasti je podčrtala potrebo po intenzivnem politično ideološkem delu med šolsko mladino, pri čemer je treba zlasti upoštevati pomembno vlogo mladinske ljudske univerze in marksističnih krožkov.
Sekretar OIC LMS in član Sveta za šolstvo pri OLO je podal poročilo o delu tega Sveta. Ko je govoril o šolskih odborih kot organih družbenega upravljanja našega šolstva, je naglasil, da mora naša or-
Zbori volivcev v ilirsko-bistriški občini
Po vseh vaseh ilirskobistriške občine so te dni živahni zbori volivcev. Udeležba je precejšna,, zanimanje pa tudi veliko. Največji problem, .s katerim je povezano niz drugih, je za Ilirsko Bistrico pomanjkanje stanovanj. Zato manjkajo profesorji, gospodarstveniki, kader v občinski upravi itd. Da bi. vsaj nekoliko odpomogli temu pomanjkanju kadrov, so volivci predlagali, naj bi občina štipendirala domače študente.
Veliko je bilo povsod govora o pomoči kmetijstvu, o dvigu zlasti ' sadjereje, zasaditvi novih, še neizkoriščenih predelov s sadnim drevjem, o sanaciji obstoječih sadovnjakov itd. Razpravljali so o potrebah gasilstva, ki je pomanjkljivo opremljeno. Tudi zdravstvena služba bi rabila vsaj eno zanesljivo vozilo za prevoz bolnikov in ranjencev v bolnico, ker tega zelo primanjkuje. Ob ločitvi nekdanjih o-Ikrajev si je postojnska zdravstvena postaja pridržala vsa vozila, med njimi tri rešilne avtomobile. Ilirska Bistrica .ima samo en rešilni avto, Iki služi za vse in je že prav pri ikraju »življenja«; vsak čas bo za vedno obstal. Bilo bi prav in polteno, če bi Postojna prepustila vsaj en zanesljiv rešilni avto Zdravstvenemu domu v Ilirski Bistrici. Lahko bi bil to vsaj »Jeep«, predlagajo volivci.
Na zborih so razpravljali tudi o predlogu predračuna občine za prihodnje leto. Zbora ilirski Bistrici se je udeležil tudi predsednik okrajne zadružne zveze v Kopru Ivan Knez, 'ki je v razpravi govoril o bodočih nalogah v kmetijstvu in na sploh v gospodarstvu.
DG
ganizaicija na šolah in vsa ostala mladina zelo resno vzeti imenovanje svojih zastopnikov v te odbore. O pravicah in dolžnostih članov šolskih odborov pa je govoril predsednik šolske komisije OK LMS Ciril Cehovin. Kritično je obravnaval tudi sprejemanje novih članov v vrsta mladinske organizacije na šolah. Doslej je namreč'bila praksa, da smo z začetkom šolskega leta avtomatično sprejeli v organizacijo vse mladince, ki so prestopili v peti razred gimnazije. Zato tudi .imamo po šolah pojave, da je zares aktiven le ozek krog mladincev, čeprav organizacijo predstavlja vsa mladina.
Na posvetovanju so sprejeli sklep, da bodo zlasti na višjih gimnazijah in učiteljišču zaostrili kriterij za sprejem novih članov. Mladinci naj najprej s svojim delom dokažejo, da So zares vredni sprejema v mladinsko organizacijo.
V razpravi se je pokazalo, da je povsod zelo slabo stanje v pogledu dela in aktivnosti šolskih odborov. Čeprav so odbori obstojali in so bili vanje izvoljeni tudi zastopniki mladine, pa ti niso bili nikoli vabljeni na seje. Ali so na mladino popolnoma pozabili, ali pa se ti odbori sploh sestajali niso, kar je še najbolj verjetno. Zanimiv je tudi primer mladinca, ki je šele na izletu koncem šolskega leta izvedel za člana šolskega odbora, medtem Iko mladinska organizacija o tem sploh ni nič vedela. Po vsem tem se je udeležencem posvetovanja zdela zelo n.eobjektivnia kritika, ki je baje padla na račun mladih članov išoiskih odborov — češ, da je mladina nepremišljeno izvolila za člane šolskih odborov pasivne člane, ki "se c odborih niso izkazali vredne te.ga zaupanja.	'
Sklenjeno je bilo, da bodo zara-
di aktivizacije teh mladih članov šolskih odborov in zaradi pravilnega pojmovanja njihovih dolžnosti, v novembru sklicali posvetovanje teh mladincev. Razen tega pa naj bi mladinska organizacija dala na šolah pobudo za ustanovitev razrednih aktivov in pospešila imenovanje predstavnikov šolska skupnosti v šolske odbore.
Razpravljali so tudi o ideološkem delu na šolah. Sklenili so, naj bi letos Mladinske ljudske univerze delovale v Kopru na gimnaziji in učiteljišču skupaj, v Ilirski Bistrici skupaj na vajeniški in šiviljski šoli, v Piranu pa na Srednji pomorski šoli. Na postojnski gimnaziji bo mladinski odbor prirejal od časa do časa predavanja o akl.uulnih vprašanjih. sicer pa bodo dijaki ša. naprej redno posečali predavanja v okviru mestne LU,
V Kopru bo za vse šole deloval en marksistični krožek. Zanj s'e je iz gimnazije prijavilo 16 dijakov. Tudi v Postojni je med dijaki veliko zanimanje za tak krožek, vendar pa je tam problem predavateljev, ki ga bo zelo težko rešiti. Na Pomorski srednji šoli v Piranu je tak krožek deloval že lani in prav bi bilo, če 'bi se letos nadaljeval.
Udeleženci posvetovanja so bili soglasni, da je treba začeti s tako obliko dela povsod, kjer so zato le dane možnosti. K temu nas' enostavno sili dejstvo, da dijaki v višjih gimnazijah presenetljivo malo vedo o razvoju družbe na s.ploh in našem specifičnem razvoju še posebej.
Ob zaključku sestanka so se pogovorili še o glasilu postojnskih dijakov. Pred kratkim je namreč izšla prva številka. Dali so nekaj kritičnih pripomb, ki jih je vodila želja, naj bi list v resnici izpolnil svoje poslanstvo in pričakovanja, ki jih vanj stavijo mladinci.
Statut Občinskega ljudskega odbora Piran, ki je po novi politično-reritorialni razdelitvi dosedanjih občin v večje, politično in gospodarsko enotnejše celote, razširila svoje območje, predvideva tudi volitve krajevnih odborov na vsem območju nove občine. Tako bi naj bilo razen sedeža komune v Piranu še devet krajevnih odborov in to: Portorož z naselji Portorož, Sv. Bernardin, Rdeča hiša, Zelena hiša, Fužine in Sv. Lovrenc; Beli križ z naselji Beli križ, Sv. Martin, Pie-sa, Arze, Pacung, Risente, Santjane (Sv. Ana); Strun jan z naselji Center, Camponaro, Kavarije, Marzane, Ronko, Sv. Duh in Viaro; Sv. Lucija z naselji Sv. Lucija, Fazan, Kampo-lin, Liminjan, Lucan, Pantjag in Vinjole; Sv. Jernej z naselji Nožed, Paderno in Seša; dalje Sečovlje z. naselji Sečovlje, Cedlja, Goreli, Gor-go, Košta, Kaštinjol, Krog, Lovran, del Mlini, Nargucan, Parecag, Spi-lugola, Križišče Sečovlje, Rota, Pi-šine, Pejanci, Slami in Vuki; Raven z naselji Raven, Jovankovec, Kozloviči, ICoščici, Pod Bando, Prodani, Sterenci, Spehi in Sikuri; Nova vas z naseljama Nova vas in Oehuti in končno Padna z naseljema Padna in Vrešje. • Krajevni odbori na imenovanih sedežih bodo šteli 5 do 9 članov, poleg stalnega člana, ki je že bil izvoljen v odbor občine-komune Piran.
Zbori volilcev so te dni po vseh s'ektorjih. Tako so se zbrali volil-ci v Portorožu, na Belem križu in v Strunjanu v preteklem tednu, v tekočem pa se bodo sestali še v ostalih krajih. Na vseh teh zborih volilcev je bilo govora predvsem o vlogi nove občine — komune in njenih organov, pretresali pa so tudi gospodarska vprašanja celotne občine, posebej pa še potrebe samih krajev. Obrobne kraje skrbijo predvsem drobne, krajevne komunalne potrebe, kot so silabe ceste, vodovod, kanalizacija, električne napeljave, popravilo stanovanjskih poslopij, ureditev parkov (Portorož) •in podobno. Same drobne skrbi, ki pa so za prebivalstvo velike važnosti. Obravnavali so tudi najvaž-
nejšo vejo gospodarske dejavnosti nove občine — vprašanje turizma in gostinstva in kmečkih gospodarstev, ki čakajo po izselitvi prejšnjega prebivalstva pridnih rok.
Na vseh dosedanjih zborih volilcev, ki so bili zelo dobro obiskani, so volilci 'nezadržano in zelo aktivno sodelovali pri obravnavanju vseh vidnejših vprašanj, bodisi lokalnih ali splošno občinskih. Tako pripravljeni .in is'e,znanjeni s .problemi celotne občine, so volilci lahko izbrali izmed sebe tiste ljudi v krajevne odbore, ki ne bodo le kazali na probleme, temveč jih tudi reševali v prid vsemu prebivalstvu in naši socialistični skupnosti.
LOM
Odborniki okrajnega ljudskega odbora, ki so se v četrtek vračali z zasedanja v Kopru z avtobusom, ki vozi na progi Koper—Podgrad— Ilirska Bistriva—Knežak, so o pogovoru ¡znesli ta-le predlog za okrajni. ljudski odbor v Kopru:
Ves čas zasedanja jih je skrbelo, kako bo s povratkom, ker se je zasedanje zavleklo. Koper je sedaj kot središče še bolj oddaljen, posebno za odbornike iz bivšega postojnskega in sežanskega okraja in je zato naravno, da so v skrbeh, kako bo s povratkom. V takem stanju odborniki le površno sledijo poteku zasedanja in sprejemanju sklepov. Pomanjkljiva je razprava na poročila, razni predlogi, pa■ ostajajo le megleno v spominu. Na četrtkovem zasedanju so bili odborniki obveščeni, da bodo avtobusi čakali na zaključek zasedanja, vendar pa je več odbornikov čakalo pri avtobusni postaji, ker so dvomili, če bo obvestilo držalo.
Bivši OLO Postojna je za vsako zasedanje priložil vabilu in dnevnemu redu tudi vozni red avtobusov. Tako so bili odborniki brez skrbi clo konca na zasedanju. Prav bi bilo, če bi to uvedel tudi sedanji ljudski odbor v Kopru.
Bistričan
SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIKI
Zelo rada prebiram članke, ki jih objavljale pod naslovom »Pisma. uredništvu.« V teh člankih pišemo bralci Vašega lista o problemih, ki so za skupnost ali. posameznika trenutno najbolj pereči. To so ugotovitve, ki so važne tudi za večino bralcev, ker so posledice nekega dražljaja, ki ga je sprožil lep ali grd dogodek v naši sredini.
Pod omenjenim naslovom je neki. opazovalec v št. 42 zavriskal od veselja., ko je ugotovil, da naš kmet prodaja granatna jabolka po 15 dinarjev za kilogram. Takoj po tej ugotovitvi pa je dopisnik tudi izrazil svoje negodovanje, ker se granatna jabolka prodajajo naprej kar po 40 dinarjev.
V naslednji številki je po protestu komercialista KZ Izola uredništvo bolj podrobno objasnilo zadevo. Iz odgovora sem razumela, da je KZ Izola kupila granatna jabolka po 15 dinarjev in jih prodala po 20 dinar-jet. Druga neka granatna jabolka, ki so bila kupljena po neki drugi ceni in ker so bila »prva te sorte«, so se pač prodajala po 40 dinarjev, čeprav so kmetje isti dan prodajali prvovrstne po 15 dinarjev kilogram.
Ostaja torej dejstvo, da so bila granatna jabolka kupljena po zadružnem komercialistu, prodana po 20 dinarjev, tista, ki soj bila kupljena po zadružnem prodajalcu, pa po 40 dinarjev. Vse to se je dogajalo v istem času, v istem lokalu in po uslužbencih enega in istega podjetja.
Minulo nedeljo je 'bila v Ilirski Bistrici razširjena seja komiteja mladine, ki so se je udeležila tudi vodstva OMO iz mesta in bližnjih vasi. Osrednja tema razpravljanja je bilo družbeno upravljanje in naša gospodarska politika. V razpravo so uspešno posegli sekretar občinskega komiteja Anton Dolgan, predsednica OK LMS Marija Vogričeva in Jože Slucin, To je bila ena najbolj plodnih sej lega komiteja. Poseben poudarek je bil dan mobilizaciji mladih pri reševanju družbenih vprašanj, na katerih se bo tucli iz-(lafistalizirala' političnost mladine v tej občini.
Ugotovili so, da je mladina po vaseh zelo slabo seznanjena s pomenom zborov volivcev, za katere je ponekod prevladalo mnenje, da so samo za gospodarje. Ni se torej čudili, če je mladina na zborih le slabo zastopana. Sprejeli so ustrezne sklepe ki dajejo upanje, da se bodo mladi v prihodnje bolj udeleževali zborov volivcev, saj se prav na njih najbolj konkretni lahko borijo za cilje in program svoje organizacije.
V razpravi so bile iznešene nekatere pritožbe učencev vajeniške in gojenk šiviljske šole, ki so po vseh izgledih upravičene. Za reše-
vanje teh pa je v pivi VTSti poklican šolski odbor, za katerega pa mladinci niso vedeli, če je bil na teh šolah sploh formiran. Nujno je, da se za to pozanima Svet. za šolstvo pri občini in stvari čimprej uredi.
Na pobudo mladinske organizacije so v ta odbor že bili izvoljeni predstavniki vajencev in mladine, ki bi jih bilo treba takoj pritegniti k delu. Sam ustanovni sestanek na vajeniški šoli pa je pokazal na kup problemov, ki narekujejo sklicanje širšega posvetovanja mojstrov državnega in zasebnega sektorja, treba pa bi bilo najti tudi povezavo s starši gojencev obeh šol. Razen tega je treba opozorili še na poseben problem, ki se pojavlja v šiviljski šoli. Od dvajsetih mladink, ki so letos z uspehom končale šolo. ni namreč zaposlena še niti ena, kar ima porazne posledice tudi za preostale učenke, ki so še šolajo. Seveda pa tega problema ne more rešiti mladinska organizacija sama, marveč je celotna družba odgovorna, da najdemo tem mladinkam odgovarjajočo zaposlitev.
Drugi del posvetovanja je bil posvečen analizi prosvetne in kulturne dejavnosti mladine Llirsko-bistri-škega področja.
In zato beremo zaključek pisma, da »Krivda za to zadene prodajalki, ki sla se hoteli iznebiti granatnih jabolk, ki sta jih sami kupili in dali t; prodajo.«
Nc.s resnično ne zaninu/, koga zadene krivda. Resnica je le ta, da je zlasti, v sadni trgovini velika razlika med odkupno in prodajno ceno. Povsod beremo, da je sadje tako obilno obrodilo, da ne vemo kam z njim. Vkljnb temu vemo, da kmetje kol proizvajalci predajajo sadje po takih cenah, kakor jih postavlja komerciala, Z druge strani moramo mi potrošniki kupovali sadje po tako visoki ceni, kakor jo določa s;>ot ta ista komerciala. Izgleda, da od letošnje obilne sadne letine ne bo s tako komercialno politiko imel veliko koristi niti kmet kot proizvajalec, niti naši otroci kot potrošniki.
Želimo, da bi naša trgovina bila-dalekovidnejša, da bi s pametno komercialno politiko koristila na eni. strani pospeševanju proizvodnje m na drugi strani pospeševanju potrošnje. Taka komercialna politika bi resnično najizdatnejše pripomogla k izboljšanju standarda delovnega ljudstva, to -je kmeta kol proizvajalca ter delavca, uslužbenca in končno naše ■ šolske mladine kot -potrošnikov. Bojimo pa se, da bo ob vsej obilni sadni letini ostalo mnogo delovnih družin, zlasti tistih s številnimi otroci. brez sadja, ker je to predrago, da bi ga lahko nabavile. Ugotavljamo, da je sadja preveč samo zalo. ker je predrago.
Upravičeno želimo, da bi zlasti naša zadružna trgovina vplivala s pametno trgovinsko politiko na eni strani na dvig proizvodnje in na drugi strani na dvig potrošnje. Le s tako komercialno politiko bomo dosegli tak življenjski standard, kot siga želijo naši voditelji in vse naše delovno ljudstvo.
Mati
Jamarji so se sestali
Profesor Habc se je ponovno vrnil domov in kot otroci so se krog njega zgrnili mladi jamarji. »Jaz sem med vami samo jamar«, rad poudarja profesor Habe. In res, kadar je med mladimi jamarji, ni prav nič profesorja. Samo jamar hoče biti in tudi je takrat.
Pred dnevi so se zbrali mladi jamarji na gimnaziji, da pregledajo svoje vrste, kajti vsako Jeto kdo odide, pridejo pa novi. Razen lega so na sestankih sestavili tudi kratek načrt za bodoče delo.
Tako nameravajo jamarji obiskati Taborsko jamo na Dolenjskem, se . seznaniti z značilnostmi dolenjskega 'krasa, otb tej priložnosti pa si bodo ogledali tudi Šentjurski tabor. To naj bi ibi.1 nekak izlet mladih jamarjev. Potem pa slede še štiri ekskurzije. Prva bi bila obisk Postojnske jame do sifona, ko bodo prišli potapljači iz Beograda. Druga taka ekskurzija bi bila ogled vseh izvirov Ljubljanice razen Bistre. Pri tej ekskurziji bi si ogledali še Tavkarjevo dolino, Cankarjev dom na Vrhniki in njegov spomenik, Tretja ekskurzija naj bi veljala sistemu jam in brezen na prest ranskom sektorju. Četrta: Planinsko polje z jamo pod gradom. Ma-lenSce. Škrat o vika, Unška, Kolišev-ka, Rakovo kotlino in nazaj v Postojno. Ako bi bila ta ekskurzija preobširna, se napravi na to področje dve.
Razen tega je predvidena še ena delovna ekskurzija v Vodno jamo, ki še ni do konca raziskana in opisana, Seveda bi imeli pri tem glavno besedo stari veterani, kot je s šiToki.m smehom povedal profesor Habe.
Razen tega so mladi jamarji sklenili, da bodo imeli vsaldih 14 dni sestanke, kjer bodo predavali dr. Roman Savnik — O vtisih iz Švice; prof. Habe — O vtisih iz Avstrije in Črnogorskem krasu; Cantor — Z Valvazorjem po naših jamah, itd.
Delovni program naših jamarjev je zelo pester. Posebno če vemo, da je to le del njihovega programa. Lepo je med mladimi jamar,ji, spoznavajo domovino, boljše: njeno podzemlje in vsi s profesorjem Ha-betom vred so vedno dobre volje.
S. C.
Pred nedavnim sem obiskal tovariša, ki opravlja v Piranu težavno in hvaležno, toda nič kaj prijetno in za posameznike kar nadležno službo: tovariša Simoniča Ivana, sanitarnega tehnika, ki vodi Higiensko postajo in je ¡torej organ sanitarne inšpekcijo. Vrnit se je bil s svojega službenega obhoda in prav nič zadovoljen ni bil videti. Imel je pač spet enkrat »srečo« in njegov tokratni obisk je bil »uspešen«, njegovo zadovoljstvo, ki ga pa na obrazu ni bilo vidite, je utrgalo plaz besedi in tako sva bila kmalu sredi, živahnega pogovora. Tako sem se ¡mimogrede seznanil s to mlado ustanovo in dobil lep vpogled v
DELO HIGIENSKE POSTAJE V PIRANU
ki je pravzaprav podružnica Okrajne \higienske postaje Koper, a bo prej ali slej postala samostojna ustanova. Zaenkrat je še t> popolni odvisnosti od. 'JIP Koper, vsaj t> organizacijskem ,pogledu. Ko pa bo imenovan njen vodja 1—• zdravnik in. ostalo osebje (medicinski higie-nik itd.), se bo osamosvojila.. Po novi teritorialni in upravno-poUtični razdelitvi, je namreč predvideno, da bo imela vsaka (nova občina svojo higiensko postajo in svoje organe sanitarne inšpekcije. Tako jo je dobil tudi Tiran.
Namen higienskih postaj na sedežih občin je predvsem, razbremeniti. okrajno IIP in se sčasoma osamosvojiti. [(seveda, pa bo delo občinskih IIP še naprej nadzirala in usmerjala okrajna flP) in tako uspešneje voditi borbo proti nalezljivim boleznim in opravljali sanitarno inšpekcijo.
Na kratko bi delokrog higienskih postaj 'zajeli v te veje dejavnosti: različna cepljenja (BCG. koze, da-vica, difterija, tifus itd.) in to s stkani \ehnionih in 'organizacijskih priprav ter kasnejše kontrole izvajanja in uspehov |(»borba proti nalezljivim boleznim«); dalje pregled živil za. široko potrošnjo; zdravstvena zaščita in kontrola ljudi, ki. imajo opravka s temi živili {peki, trgovci, mlekarji, mesarji itd.); higienska postaja proučuje higienske razmere (o podjetjih, tovarnah in večjih delavnicah; posebno skrb kaže ¡ob primeru nalezljivih bolezni, ki se pojavijo t; kraju, skrbi za razkuževanje prostorov in opreme, izvede anketo o vzrokih, nastanku in trajanju, posledicah in ostalih okoliščinah; potem, je važno stalno nadzorovanje pitne vode, predvsem vode po vodnjakih, ki prav v piranskem območju preskrbujejo z vodo prebivalstvo, iki nima priključka na vodovod (in ti so v večini). Svojo besedo ima sanitarna inšpekcija tudi pri vseh gradbenih delih (novogradnje. adaptacije in podobno), saj je dolžna že pred pričetkom del pregledati načrte, če odgovarjajo higienskim predpisom (vodovod, kanalizacija, stranišča). Vse te opisane dejavnosti so zajete v štirih področjih dela sanitarne inšpekcije: komunalna higiena, živilska- higiena, šolska higiena, in higiena dela.
Vsekakor je najbolj zanimivo področje komunalne in živilske higiene, zato sva se s tov. Si-m-oničem ravno pri .tem dlje zadržala.
Vodovodne naprave, v kolikor ni pomankljivo '.omrežje, so v Piranu še kar v zadovoljivem stanju. Pač pa povzročajo preglavice razni, vodnjaki, predvsem Vodnjaki zasebnih hiš. ki so po večini vsi zanemarjeni, nehigienski, nezavarovani in nepokriti, brez potrebnih črpalk (vodo zajemajo kar z vedri). To žalostno sliko bo pa težko popravili, vsaj zaenkrat, kajti rešitev je pač odvisna od finančnih sredstev občine, namenjenih •za komunalne potrebe. Sanitarna inšpekcija seveda poskuša ■vplivati na Občinski ljudski odbor, vendar pa ne pride daleč. Tako je zaenkrat vezana bolj na varnostne, preventivne ukrepe, kot so že prej omenjeni večkratni pregledi vode. Če se cložene, da je voda. okužena, se ljudem to pojasni in pove, da voda ni pil na. naj se pred nitjem prekuha ipd, To vprašanje bo dokončno rešeno, ko bo imela občina dovolj sredstev za. izpopolnitev vodovodne mreže.
Kanalizacijo sicer imajo u Piranu, toda je skrajno slaba, saj mno-
go hiš sploh ni priključenih na kanalizacijsko omrežje. Te hiše so seveda. tudi brez higienskih stranišč, če pa že imajo ta higienski kotiček, služi- često kar za več družin hkrati, in je torej v neki- meri že pravcato javno |stranišče. Dogajalo se je in se menda še dogaja, da imajo ponekod — k temu- jih prisili nuja — namesto stranišča kar zasilne posode, skrite v kakem kotu na podstrešju ali- pod stopnicami, ki jih potem praznijo v -morje (tudi to je žalostna dediščina -preteklosti in. starih navad!). Občinski ljudski odbor se s preurejanjem izpraznjenih stanovanj trudi, da bi odpravili te neznosne prilike in preskrbe! slehcr.no ■stanovanje z najosnovnejšimi- higienskimi napravami- — s tekočo vodo in stranišči na. izpiranje.
Poglavje zase so gostišča. Ne mislim ihotele in restavracjic, kot je na primer hotel v Portorožu, temveč drobna gostinska podjetja, ki o dobršni meri izpopolnjujejo gostinsko mrežo. Odgovorni pri Občinskem ljudskem- odboru vavnajo vse preveč svojeglavo in ne gredo roko
v roki s sanitarno inšpekcijo, posebno ko gre za- -pričetek poslovanja kakega na novo odprtega gostišča. Kam lahko dovede tako ravnanje, kaže primer gostišča »Pri delfinu«, ki je sedaj zaprto zaradi preureditve. ker pač ne odgovarja higienskim zahtevam, medtem ko je nekako t; istem- času- pričelo poslovati novo gostišče na Obrežju Gramsci (verjetno se bo imenovalo »Pri treh vdovah«, sedaj pa mu pravijo, »Pri Normi«). Ne razumem in ne bi razumel, kako je moglo pričeti s poslovanjem gostišče, ki je morda še slabše urejeno in manj higiensko kot »Pri delfinu«, če bi ne zvedel od sanitarne inšpekcije, da so na Obre%ju Giiamsci odprli gostilno mimo predhodne odobritve sanitarne inšpekcije. Vse dobro in prav, posel leče ko po olju, sanitarna inšpekcija pa vas vabi. da si ogledate to gostišče ne le s trgovske strani, temveč predvsem z zdravstveno-ligienske. Sanitarna inšpekcija bo seveda vpregla ve svoje sile, da se bo v doglednem času to stanje izboljšalo.	LOM
na postojnski gimnaziji
Ponovno smo na konferenci ugotovili, da navadno sledi dobro pripravljenemu referatu tudi razgibana diskusija. Dva momenta sta vplivala na važnost t.e konference. Ponovno smo letos prenesli organizacijo na šolo in prvič smo volili svojega predstavnika v šolski odbor, kar pa je vzela mladina premalo resno. In ravno to daje slutiti, da mladina o družbenem upravljanju vse premalo ve.
Na konferenci smo orededali n?-še delo v preteklem leu in ugotavljali, kaj smo in kaj bi še morali napraviti, Gotovo so bili najuspešnejši v preteklem letu športniki. Tako, sestavljajo košarkaško sekedjo prj TVD Partizan pretežno mladin-ui-dijaki, ki igrajo v II. slovenski 'ligi. Njihov največji uspeh je naslov prvaka v B skupini, ki so ga osvojili na prvenstvu Partizana v košarki. Prav tako .so osvojile prvo mesto tudi mladinke. Nekoliko manj so bili razgibani odbojkarji, vendar so igrali niz tekem in osvojili I. mesto na srednješolskem prvenstvu v Kopru. Sploh se na športnem področju udejstvuje največ mladine. Tako nastopajo za Partizan dijaki smučarji, plavalci, rokometaši itd.
Na kulturno - prosvetnem področju nismo dosegli takih uspehov, vendar ismo, vztrajno delali. Tako smo imeli na šoli dramsko skupino. ki je uprizorila dramo »Sveti plamen*, s 'katero so mladi igralci želi precej uspeha. Ne moremo pa mimo pevskega zbora, ki je bil lansko leto ustanovljen in ji dosegel res lepe uspehe. Omeniti pioramo vrsto uspelih koncertov tega zbora, tako v Postojni, Rakeku, Pivki, Sežani (kjer je gostoval tudi v zdra-
Kamen, povsod kamen. Trda je kraška zemlja in težko je življenje na njej, zlasti tam, kjer silijo na površje sive skale. Tod' pridni kraški človek je tudi tu našel svoj kruh. Vrtal in kopal je v kamenilo zemljo in glej: našel je dragoceno bogastvo — kraški marmor.
Od Herpelj in Kozine, preko Lokve, Sežane, Vrhovelj, Koprive, Ka-zelj in Gorjanskega, do Lipe, Temenice in Nove vasi, vsa širna kraška planota, prav do svojega vznožja v Mirnu pri- Gorici, je prevrtana s kamnolomi. Dvaindvajset jih je. To so bogata nahajališča kraškega marmorja. že stoletja trgajo iz njih ogromne kamenile bloke. Najbolj znani kamnoseki so bili tedaj v Na-
pravzaprav rudarsko delo in ne delo gradbene stroke, ga bodo odslej kot takega tudi trelirali. Nagrade za storjeno delo bodo lahko tako večje, kar kamnoseki tudi zaslužijo. Na ta način bo brez dvoma industrija kraškega marmorja rešila eno izmed življenjskih problemov, to je vprašanje delovne sile.
Industrija kraškega marmorja namerava zlasti z mehanizacijo dvigniti proizvodnjo kraškega marmorja. Letos je imelo za to na razpolago 84 milijonov dinarjev, ki jih je investiralo v nabavo prepotreb-nega vozneg- parka z opremo za mehanično delavnico in z večino materiala za transportne naprave v kamnolomih. Prav tako si je s ie-
vilišcu TBC) in v Pazinu ob zadnjem obisku pazinski gimnaziji, tako da je zbor ponesel svojo pesem tudi preko meja ožje domovine, me,d Hrvate.
Razen tega imamo na gimnaziji še recitatorje, ki sicer nis'o organizirani, vendar mnogo nastopajo. Dijaki dajejo Postojni zelo viden pečat', zlasti na športnem in kulturno-prosvet.nem polju.
Politicno-ideološko delo z mladino, čeprav najmanjše, se je slabo obneslo. Imeli smo- dobro voljo za delo, tudi delali smo, vendar nismo našli prave oblike, da bi k temu pritegnili čim več mladine. Tako smo imeli lansko leto na šoli Mladinsko ljudsko univerzo v obliki razrednih političnih ur. Predavali s'o dijaki .sami, vendar je proti koncu šolskega leta delo zamrlo, ker se je spremenil vozni red vlakov m tako smo zgubili dijake-vozače ,ki jim je to največ koristilo, kajti oni so bili vedno med ljudmi. Letos prehajamo spet na novo obliko dela, marksistični krožek. Kako bo to uspelo, ni toliko odvisno od nas, kakor od predavateljskega kadra, ki je velik problem.
V lanskem letu nismo uspeli niti z radio, niti s foto - amaterskim tečajem, največ zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Izredno uspešen pa j a jamarcki Ikrožek na šoli. Jamarji so imeli vrsto kvalitetnih predavanj in izletov,
Mladinska konferenca gimnazijske mladine je res uspela. Dober referat Cirila Cehovina in še kar razgibana diskusija sta pokazala, kje nas čaka adelo in kakšne so naše dolžnosti za naprej.
Stane Cehovin,
Ročna obdelava, kamna v kamnolomu o Vrhovljah
Težaško delo v kamnolomu
brežini. Zdaj pa je tam vse mrtvo, pri nas pa polje vse bolj bujno življenje.
Dan za dnem odmevajo po kraških ¡kotanjah streli min. Kamnolomi so že globoko zaglodani v kamenite hribe. Jajna pri jami, toda kamna je dovolj — še tisoč let ga ne bo zmanjkalo. Kraškim kamnosekom ne bo nikoli zmanjkalo deia, čeprav jim bodo pri tem pomagali še takd popolni stroji.
Mnogi lastniki kraških kamnolomov, po večini tujci, so si za časa stare Avstrije nakopičili ogromna bogastva prav s kraškim marmorjem in z žulji našega delovnega človeka. Ti časi so za nami. že tedaj je bilo povpraševanje po kraškem marmorju zelo veliko. Po celem svetu so pošiljali ta dragoceni kamen, ki krasi še danes mnoge znamenite palače tudi v največjih svetovnih mestih. Ko je naše kraje zasedla Italija, je začela kraška industrija marmorja propadati. Srednje-italijanska industrija te vrste je hotel* za vsako ceno zadušiti neljubega konkurenta. To je bil vzrok, da se na Krasu kljub neizčrpnim zalogam ni moglo razviti močno kamnoseško podjetje. Tuji gospodarji so čedalje bolj nesmotrno izkoriščali posamezne kamnolome na star obrtniški način. Oni so izžema-li domačo delovno silo, da bi čim več in lažje zaslužili. Se mar jim ni bila mehanizacija kraških kamnolomov, da pa bi mislili na postavitev močnega predelovalnega obrata za marmor, to jim je pa še celo bila deveta briga. Raje so izvažali komaj nalomljene nedoklesane blo-ike. Tako so si torej s kraškim marmorjem desetletja polnili žepe tuji podjetniki, domačini pa so za svoje garanje prejemali le reven zaslu. žek.
Kako pa danes? Danes upravljata kraške kamnolome dva delovna kolektiva. Eden ima sedež v Dutov-ljah, drugi pa v Mirnu pri Gorici. Kamenarji v Dutovljah imajo 14 odprtih kamnolomov, od katerih jih izkoriščajo le pet in to tam, kjer je osredotočena razpoložljiva delovna sila in mehanizacija. Najvažnejši surovinski centri so Lokev, Vrhovlje, Kopriva, Kazlje, Skrbina in Gorjansko. V teh kamnolomih zaposluje podjetje okrog 200 ljudi, lahko pa bi jih zaposlilo v ostalih jamah še toliko. Težave pa so z delovno silo. Kamnoseško delo je težko in nevarno in zato premalo nagrajeno. To je uvidelo tudi vodstvo podjetja, ki pa preko predpisov ne more. Ker pa je lomljenje kamna
mi sredstvi postavilo žično žago v Vrhovljah, nabavili pa so tudi del opreme za bodoči predelovalni obrat, ki ga bodo po vsej verjetnosti gradili v Dutovljah. Da pa bi ■zaenkrat- zadostili najnujnejšim potrebam, so si v Vrhovljah zgradili pomožno predelovalno delavnico, medtem ko so v Sežani kupili prostore za centralno mehanično delavnico in vozi park. Trenutno pa si prizadevajo, da bi dobili potrebna sredstva za izdelavo polno-jarmenika. Brez tega industrija kraškega marmorja nima bodočnosti. Pričakujejo, da bodo s tem uspeli, saj bodo tako lahko dvignili •proizvodnjo od dosedanjih 340 kubičnih metrov blokov letno na 1250 kubičnih metrov. Surovih plošč bodo lahko izdelali 30 tisoč kvadratnih metrov, poliranih pa 10 tisoč kvadratnih metrov, medtem ko doslej plošč sploh ne izdelujejo. Računajo, da bodo podjetje povsem uredili in opremili v kakšnih sedmih letih, da bo doseglo polno zmogljivost. To bo tedaj tudi najpomembnejše industrijsko podjetje na Krasu ter najmočnejši vir dohodkov za gospodarstvo na sicer močno pasivnem kraškem področju.
Ze s sedanjo zmogljivostjo je ustvaril delovni kolektiv industrije kraškega marmorja samo v prvem polletju letos nad trinajst milijonov dinarjev dobička. Predsto-ječa združitev tega podjetja s podobnim, toda manjšim v Mirnu pri Gorici bo ugodno vplivala na razvoj podjetja in te industrije na splošno. Zlasti bo imela ugoden vpliv na zunanji trg, kjer bo zaradi enotnega nastopanja prav gotovo prihranjen marsikak devizni dinar. Po prvih korakih, ki so jih storili eni in drugi predstavniki tako obeh podjetij kot zainteresirani gospodarstveniki obeh okrajev (goriškega in koprskega), lahko pričakujemo, da bo do končnega sporazuma in združitve prišlo že v bližnji prihodnosti. To je obenem prvi preizkusni kamen za sodelovanje med obema okrajema tudi na gospodarskem področju, ko se je že uspešno uveljavilo na kulturno - prosvetnem (gledališče in šolstvo). Nedvomno je to velikega pomena za vse Primorce in bo to sodelovanje treba še naprej nenehno razvijati in krepiti.	G. B.