Poštnina platana » gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
Siliš Uš ii§
■
Leto XI. — Štev. 52
V Ljubljani, 25. decembra 1955

Izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani — Uredništvo! Llkozarjeva 12, upravai Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din.
ili
H!
!!
Naši alpski smučarji
v nrioravoh za Corimo
Hokejski turnir v Beogradu v čast »Dneva JLA«
REALEN PLASMA
Beograd, 24. dec. — Včeraj zvečer je kejsii turnir, na katerem so sodelovale izbrane
biil tu zaključen ho-reprezentance
Srbije, Hrvatske in Slovenije.
Po pričakovanju je na turnirju zmagala reprezentanca Srbije pred Slovenijo in Hevatsko. Plasma je realen. Beograjski in slovenski hokejisti, še posebej pa igralci iz Jesenic, imajo za seboj temeljito vadbo, kar smo tudi videli na turnirju. Edino hokejistom iz Hrvatske je primanjkovalo treninga, kar smo še posebej opazili pri zadnjem srečanju, v borbi za drugo mesto med Ilrvatsko in Slovenijo.
Trodnevni turnir v čast »Dneva JLA« je v bistvu predstavljal generalno skušnjo za prvenstvo Jugoslavije, ki bo čez mesec dni na Jesenicah. To tekmovanje je pokazalo, da je še vedno Partizan — ki je v glavnem sestavljal reprezentanco Srbije — najboljše moštvo v državi. Skuipna razlika v golih znaša 10:2 v korist Srbije. Srbija je imela povsem izenačene moči, le igralca Crvene zvezde — Brleko-vič in Ra dojko vi č sta bila — pravzaprav najslabša v ekipi Srbije. — Čeprav sta prav ta dva najboljša igralca Crvene zvezde, prav gotovo nista predstavljala za Partizan zaželeno Okrepitev.
Reprezentanca Slovenije je nastopila pravzaprav z dvema postavama:	eno so sestavljali igralci
Ljubljane, drugo pa Jeseničani. Reči moramo, da je bila prva postava odlična, še posebej pa velja ta trditev za obrambno dvojico Aljančič-Pavletič. Druga postava, ki so jo sestavljali Jeseničani, tokrat ni izpolnila naših pričakovanj, čeprav smo od nje pričakovali precej več, zlasti po velikem uspehu, ko so Jeseničani na istem drsališču premagali pred nedavnim moštvo beograjskega Partizana,
Hrvatsko moštvo je doživljalo krizo. Igralci so bili počasni in niso pokazali vsega kar zmorejo. Beograjsko občinstvo je od njih pričakovalo precej «eč, čeprav je vedelo, da imajo za seboj najkrajšo dobo treninga.
Splošni vtis trodnevnega turnirja predstavlja pravzaprav v neikem smislu razočaranje. Na eni strani kar se tiče kvalitete prikazanih iger, na drugi strani pa kar zadeva beograjske ljubitelje hokejistov. Ta turnir republiških reprezentanc ni vzbudil pričakovanega zanimanja, kar vidimo po prodaji vstopnic. Na Tašmajdenu so prodali v vseh treh dnevih samo 15®0 stopnic!!! Za Beograd je to prav gotovo mnogo premajhno število, zlasti Če upoštevamo, da na druga srečanja navadno prihaja okrog 5000 ljudi. Morda je Hohejska zveza Jugoslavije grešila v tem, ker je
Nogometno prvenstvo Anglije
ANGLIJA — 22. kolo: Birmingham : Shef-Aston Villa 1:0, Charlton : Bolton 3:1, Chel-Sca : Arsenal 2:0, Evertou : Bumley 1:1, Hud-field 0:2, Blackpool : Portsmouth 2:3, Cardiff t dersfield : Sundcrland 4:0, Manchester C. : W olverhampton 2:2, Newcastle : Preš ton 5:0, Tottcnham : Luton 2:1, Wcst Bromwich : Manchester U 1:4. — Lesloica: Manchester U. 50, Blackpool 27, Burniey 27, Sundcrland 26, Charlton 26, Bolton 25.
organizirala turnir republi-reprezentanc, namesto turnir
letos ških
najboljših moštev iz države, kot prejšnja leta. Tako je šel turnir pravzaprav mimo športnega občin-moštvo S
stva. Zmagovalno
Srbije je
prejelo prehodni pokal Partizana, ki je bil že 5 let nepretrgoma v posesti hokejskega moštva Partizana.
Srbija : Slovenija 5:1
(1:0, 2:0, 2:1)
Gole za Srbijo so dosegli: David 2, Pecelj 2 in Renaud 1 za Srbijo, častni gol za Slovenijo pa je dosegel Prosenc.
Srbija : Hrvatska 5ii (1:0, 3:1)
Slovenija : Hrvatska 6:2 (0:1, 5:0, 1:1)
Slovenija je zaigrala v velikem slogu zlasti v drugi tretjmi. Gole za Slovenijo so dosegli: Klinar 2, Čuček, Aljančič, Pogorelec in Čebulj po enega, medtem ko je bil za Hrvatsfko uspešen dvakrat Kr-njačič.	Predrag Kneževič
Partizan v Madridu
Istenil
Madrid, 25, Partizan je
dec.
svoji
— Beograjski zimski turneji
n je na s
moral odigrati že prvo tekmo v okviru tekmovanja za evropski pokal v Madridu proti domačemu Realu. Že davno pred tekmo so bile dane v prodajo vstopnice in ljudje so jih že prvi dan naravnost razgrabili, tolikšen interes je vladal za to srečanje — z gosti iz Jugoslavije. Zatorej ni nič čudnega, če se je danes zbralo na stadionu Santiago Barnaba mnogo nad 120.000 gledalcev.
Real : Partizan 4:0 (3:0)
Zanimivo je, da so Beograjčani doživeli v tej tekmi tako hud poraz, saj so prve četrt ure povsem prevladovali na igrišču. V napadih so bili hitri in tako so naredili med Španci pravo zmedo. Žoga je šla igralcem Partizana z nog na noge, medtem ko domačini sploh niso prišli do nje. Zato so začeli gledalcu bučno navijati za goste, saj so bili zadovoljni z njihovo igro. Pri tem pa se je odlikoval domači vratar A Ionsko, ki je branil neverjetno močne strele Partizanovih napadalcev. Milutinovič se je odlikoval z izredno igro ter je že v osmi minuti dosegel prvi gol, v 10. minuti pa še drugega. Toda sodnik je oba gola iz nerazumljivih razlogov razveljavil. To razveljav-
ljanje pa je bilo za igralce Partizana usodno. Močno so popustili, moštvo Reala pa je začelo izvajati nevarne protinapade. Kmalu po razveljavljenem drugem golu je srednji napadalec Reala Di Stefano z veliko brzino prešel obrambo ter podal žogo desnemu krilu Kasta-nosu, ki je dosegel prvi gol. Ta igralec je v 24. minuti dosegel že drugi gol.
Tempo igre ni popustil tudi v drugem polčasu. Partizan je poizkušal n a vsak način razliko zmanjšati, kar pa mu nikakor ni uspelo, in sicer zaradi neodločnosti napadalcev.
V našem listu smo že poročali o najboljših slovenskih alpskih vozačih, ki so odšli na predolimpijski trening v inozemstvo, ker doma še nimamo zaželene snežne odeje. Mulej Tinček in Prostor Žiga sta bila 10 dni na treningu v Cervinii (Italija) in sta se v petek, 23. t m. vrnila v domovino. Ostali alpski vozači pa so odšli, kakor smo pisali, na trening v Avstrijo (Stuben v Arlbergu), in sicer pod vodstvom našega znanega trenerja Čopa Francija Cvenkelj, Kunšič, Hi,ja, Dornik, Križaj Peter, Gorjanc Janez Budinek, Zupančičeva, Antičeva, Ojcljeva in Kariševa. Po 10-
dnevnem treningu so se včeraj zvečer vrnila dekleta, razen Kariševe, ki si je na treningu zlomila nogo. Naši alpski tekmovalci pa se vrnejo predvidoma danes zvečer ali pa jutri.
Do novega leta bodo naši alpin-ci ostali na svojih domovih, takoj po novem letu pa odpotujejo spet v tujino. Ženske bodo odšle na tekme v Grindewa1d, in sicer tekačice in alpske tekmovalke (Voden-ličeva, Birkova, Belejeva, Zupančičeva, Antičeva in Ojcljeva), moški pa se bodo podali v Švico (Wengen). Odšli bodo pod vodstvom svojega trenerja čopa, in to Mulej, Cvenkelj, Kunšič, Prestar, Budinek, Dornik in Ilija. V VVen-genu bodo naši alpinci nastopili na prvih večjih mednarodnih tekmah, kjer bo tudi padla dokončna odločitev, kdo bo v naši olimpijski reprezentanci. Po tekmah v Wengenu se bodo naši alpski tekmovalci (5 moških im 2 ženski) odpravili v Avstrijo (Kitzbiihl), kjer bodo nadaljevali s treningom do odhoda v Gortino in kjer bodo tudi tekmovali.
Na sliki zgoraj: Cvenkelj je poleg Muleja eden najresnejših kandidatov za olimpijsko reprezentanco. Na sliki ob strani: Ilija Jože naš državni reprezentant v v smučarskem in kajaškem športu.
Kegljaške« športu več pozornosti
V ljubljanski podzvezi je med kegljači večina delavcev • Primanjkuje inštruktorjev
Ljubljana, 25. dec. >Borili se bomo proti hazardiranju in vključevali mlade, zdrave kadre v športno kegljanje,< je bil eden izmed važnih zaključkov današnje letne skupščine ljubljanske kegljaške podzveze, na kateri je sodelovalo nad 30 delegatov. Zal pa se niso udeležili delegati ? klubov tega važnega zbora, kar kaže, da je v teh klubih premalo discipline.
Prva preizkušnja tekačev
Pokljuka, 25. dec. — Danes so se na Lipanci prvič v letošnji zimski sezoni pomerili najboljši jugoslovanski tekači, ki se pripravljajo za nastop na olimnijskih igrah v Gortini. Na startu je bila vsa elita, z izjemo štirih tekačev, ki so včeraj prispeli s treninga na Finskem. Obe progi, tako za moške kot ženske, sta bili dovolj težki, posebno zaradi tega, ker je bilo premalo snega in so morali smučarji voziti
Judi f’h.an£o,tzi ph,atnag,ani
Belgija : Francija 2:1
Bruselj, 25. dec. — Belgijci so bil; za francoske nogometaše vedno nevaren nasprotnik in tako so jim \ današnji tekmi zadali prvi Poraz v letošnji sezoni in s tem se je število nepremaganih reprezentanc skrčilo na dve: Madžarsko in So/jetsko zvezo. Moštvi sta danes nastopili v naslednjih postavah: Belgija: Dresen, Dries, Van Brandt, Huysmans, Carre, Mtes, Jur ion, Vandenbosch, Marmans, Mathonet, Jadot; Francija: Remetter, Louis, Marche, Pen verne, Joncjuet, Marcel, ipella Ciecca), Ujlaki, Glovacki, Kopa, Piantoni, Bliard. Belgijci so Zaigrali oči vidno samo z eno željo, Premagati Francoze. Zato so igrali zlasti v začetku precej dobro, da ne rečemo na trenutke tudi grobo. Francozi jim seveda niso ostali do-8ti dolžni in zato igra ni bila ravno preveč lepa. Belgijci so bili s
»reko hitrih kril
pr
njihovi napadalci so
svojimi napadi nevarnejši in n j tudi boljše streljali na gol. Francozi so bili sicer večkrat pred golom, toda njihovi streli so bili zelo netočni. V vodstvo so prišli Belgijci v 43. minuti po Jadotu. Izenačenje in obenem edini gol za Francijo je dosegel Piantoni v 63. min. Končni rezultat pa je dosegel Van-denbosch v 76. minuti. Najboljša igralca pri Belgijcih sta bila Dresen in Jodot, pri Francozih pa Kopa in Bliard.
Pred približno 15.000 gledalci je v Parizu danes B-reprezentanca Francije premagala Turčijo s 3:1 (1:0). V dokaj slabi tekmi so bili Francozi tehnično boljši, Turki pa hitrejši in bolj borbeni, Gole za Francijo so dosegli: Curyl. Schulz in Deladerriere; za Turčijo pa Metin. Pri Turkih se je najbolj izkazal vratar Turgay, pri Francozih pa Curyl in Delladerriere.
mimo skal in ruševja po tenki snežni odeji. Članska proga, ki je bila dolga 15 km, je imela 150 m višinske razlike. Pri ženskah, ki so se pomerile na 8 km, pa je ta razlika znašala približno 100 m. Končni plasma pri članih ustreza pričakovanju, saj je Matevž Kordež zmagal z veliko prednostjo. Ugodno sta presenetila Sirač iz Travnika in mladi Pogačar. Med tekmovanjem sta dva od boljših tekmovalcev Rožič in Slivnik odstopila. Smučarke so imele za na j višja mesta hudo borbo in samo 39 sekund je razlike med prvo in četrto, kar kaže veliko izenačenost, obenem pa daje upati, da bomo imeli dokaj solidno štafeto. Na prvem mestu pa tokrat ne najdemo znane tekmovalke kot Birkove ali Vodenličeve, ampak je vsem prekrižala račune. Rekarjeva iz Mojstrane, ki je letos prvič nastopala _ v članski konkurenci.
Tehnični rezultati: moški: 1. Kordež M. (Triglav) 54:40, 2. Robač (Fu-žinar) 56:32,	3. Sirač (Travnik)
56:55, 4. Oblak (Jes.) 58:00, 5. Pogačar (Gorje) 58:53, 6. Gorienik (Triglav) 59:16, ženske: 1. Rekar (Mojstrana) 35:51, 2. Vodenlič (Delnice) 36:03, 3. Birko (Delnice) 36:07, 4. Belaj (Celje) >6:30, 5. Gojčič (Delnice) 38:21, 6. Vrbinc (Enotnost) 38:31. Klančnik Gregor
DVE ZMAGI PARTIZANA V BOLGARIJI
Namiznoteniški igralci in igralke Partizana iz Beograda so sinoči odigrali prvo tekmo na turneji po Bolgariji. Moški so zmagali s 5:2, ženske pa s 3:1 nad igralci »Crveno zname« v Sofiji.
Zelo nazorno in dobro sestavljeno je bilo poročilo predsednika KPL tov. Likovnika, ki je poudaril važnost telesne vzgoje v -smislu današnjih socialističnih načel. Dotaknil se je perečega vprašanja, da je treba kegljaški šport podpirati, česar doslej ni bilo. To je namreč izrazito delavski šport, kar dokazujejo tudi statistični podatki. Iz dneva v dan ustanavljajo nove klube, gradijo kegljišča, članstvo pa hkrati tudi močno narašča. Zato ni nič čudnega, če je bilo pred 8 meseci 1? klubov in 738 članov, danes pa je že 21 klubov in 885 Članov, med njimi 96 žena. Na področju podzveze je še 14 neregistriranih krožkov, kegljišč pa imajo 22, od tega 20 eno-steznih, medtem ko so v gradnji kegljišča na Vrhniki, v Gradisu in ZPK Ljubljana. Precej kegljišč tudi preurejajo in jih dopolnjujejo z novimi napravami, kar bo še bolj razgibalo kcgljiško dejavnost.
Kot rečeno, je med kegljači največ delavcev, to je 38 °/e, kmetov je 8 6/e, študentov 12 e.'e, nameščencev 36 °/» ter drugih poklicev 5 °/t. Če bo podzvezi uspelo vključiti še vse
Fe
neregistrirane krožke, se bo število članstva povečalo še za 600 in bo ljubljanska podzveza daleč pred drugimi.
PROBLEM: INŠTRUKTORJI IN SODNIKI
Precejšen problem predstavlja omanjkanje inštruktorjev, ki so e trije za vse območje podzveze, najbolj jih pa manjka pri podeželskih klubih. Sodnikov, ki jih ie 39, bi bilo skoraj zadosti, če ne bi aktivno sodelovalo pri tekmovanjih le 20 odstotkov članstva. To je pač posledica prešibke discipline med tem kadrom in jo bo treba nujno odpraviti. Če k temu prištejemo še pomanjkanje finančnih sredstev, lahko razumemo, da se kegljači ljubljanske podzveze borijo s precejšnjimi težavami. Pri tem pa ne naletijo na pravo razumevali je saj nekateri »modro« trdijo, da kegljanje sploh ni šport. To svojo trdi lev pa bržkone izrekajo
ZARADI SENČNIH STRANI.
Kegljaški športni forumi se namreč še vedno borijo s perečim pro-(Nadaljevanje na 7. strani)
Študenti so gostovali v Celju
Celje, 25. dec. Preko 1000 Celjanov je bila priča danes zanimivi nogometni tekmi med reprezentanco ljubljanskih študentov in domačega Kladivarja. Moštvi sta nastopili v prijateljski nogometni tekmi na zasneženem igrišču na Glaziji. Moštvo ljubljanskih študentov je imelo v svojih vrstah nekaj zelo dobrih nogometašev, Kladivar pa je nastopil v svoji standardni postavi.
Začetek tekme je pripadel gostom, pozneje pa so sc domači zbrali in jim bili enakovredni v igri v polju. Kladivar je večkrat nevarno oblegal nasprotna vrata, toda žoga ni hotela najti poti v mrežo. Sredi takega napada so gostje po zaslugi Celjanov prišli v vodstvo po avtogolu Kladivarja, ki sla mu kumovala sicer odlični Marinček in vratar Vcličkovič. Nekaj minut kasneje je bil domači vratar poškodovan Zamenjal ga je Rejnik, ki pa ni bil kos svoji nalogi, saj so gostje po njegovi zaslugi in strelcu Zdravko-viču povišali rezultat na 2:0.
Drugi del tekme je v prvih 15 minutah pokazal popolno premoč gostov, saj so ti prevladovali na terenu. Pozneje pa so se domači igralci spet zbrali ter prevzeli pobudo v svoje voke. Neprestano so oblegali Filipančiča, toda
žoga je vedno postala plen odlične obrambe, zlasti odličnega vratarja. V 72. minuti pa je Stojanovič le preigral obrambo in dosegel častni gol. Tri minute za tem je Hribernik z ostrim strelom zadel v vratnico in žoga se je odbila v polje. Tudi vsi ostali napadi Celjanov prav do zaključnega žvižga dobrega sodnika Prcsingcrja niso prinesli zaželenega uspeha Celjanov, saj bi ti po prikazani igri in znanju vsekakor zaslužili saj neodločen rezultat.
Kljub porazu Kladivarja pa so bili gledalci zadovoljni z izredno lepo igro obeh moštev, saj je bila ta živa, polna smiselnih kombinacij in izredno fair. V moštvu Kladivarja je bila zopet boljši del obramba, medtem ko napadalci v zaključnih akcijah niso pokazali pravega znanja. Tudi pri gostih je opravila obramba levji delež, najboljši pa je bil vsekakor vratar Filipančič.
Reprezentanca ljubljanskih Študentov: Filipančič, Virant, Bingulac, Jagodic, Odanovič, Žižek, Dugar.džija, Zdravkovič, Vidic, Čekov in Vojnov;
Kladivar: Veličkovič (Golež), Vodeb, Rejnik, Pavlič, Marinček, Stojanovič, Perc, Kvar-tič, Todorovič, Hribernik.	Jug
rol. RSssner Je

okejisti pred Cortino
Fritsche vedno boljši
Evropski in svetovni rekorder v plavanju v prsnem slogu Horst Fritsche je vedno boljši. Pred kratkim smo poročali O novem evropskem rekordu na ICO m prsno in svetovnem rekordu na 100 y prsno. Pred nekaj dnevi pa je vzhodnonemški plavalec v Rostocku še izboljšal svoj svetovni rekord na 100 y prsno s časom 1:02.2.
V Bruslju Je bilo plavalno tekmovanje, na katerem so sodelovale vojaške reprezentance nekaterih zahodnoevropskih držav ter ZDA. Dosežni so bili. nekateri odlični rezultati, izmed katerih povzemamo najvažnejše: 100 m: Wllemse (Niz) 59.0, 400 m: Boiteux (Fr) 4:46.3, 1500 m! Boiteux (Fr) 19:25.6, 200 m prsno: Brous-sard (Fr) 2:42.1, 100 m metuljček: Johnson (ZDA) 1:07.6, 160 m hrbtno: Violas (Fr) 1:08.9.
Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Luksemburgu so bili doseženi boljši rezultati, zlasti v ženskih disciplinah. Ponovno so se najbolj odlikovale nizozemske plavalke, ki so dosegle naslednje rezultate: 100 y: Kraan 1:00.4, 100 y metuljček: Voorbij 1:07.3, 100 y hrbtno: De Nijs 1:05.8, 200 y prsno: Kroon 2:42.0.
Ada De Hann 2:50.0 ha ZOOtn p&sttA
14-letna nizozemska plavalka Ada De Hann je v Rotterdamu dosegla v plavanju na 200 m prsno tretji najboljši rezultat na svetu vseh časov. Mlada Nizozemka je plavala 2:50.0. Boljše od nje sta bili doslej le Madžarka Novak 2:48.5 in njena rojakinja Van Vliet 2:49.2. Tudi ostale plavalke iz mlade nizozemske garde so bile ponovno odlične. 100 m: Gaste-laars 1:06.2, Kraan 1:07.9, Van Alphen 1:08.1, Kok 1:08.4, 100 m hrbtno: De Nijs 1:14.0, de Korte 1:14.1, 100 m metuljček: Voorbij 1:14.9, Van Alphen 1:15.2, Hran 1:17.5.
Tudi najboljša plavalka Avstralije Lor-raine Crapp ne počiva. Ponovno je izboljšala svoj avstralski rekord na 110 y z 1:05.2 pri čemer je imela vmesni čas na 100 m 1:05.0. Ta rezultat predstavlja neuradni svetovni rekord za velike bazene. Doslej so bile štiri desetinke sekunde slabše Nizozemka Den Ouden in Madžarki Szoke in Gyenge.
Na različnih tekmovanjih je bilo v zadnjih dneh izboljšano nekaj državnih rekordov. Naj naštejemo najvažnejše: v Amsterdamu je Swijghuisen plaval 100 m hrbtno v 1:06.6, v Antwerpenu je padel po Bierbeeku z rezultatom 4:52.8 belgijski rekord na 400 m. Poljska plavalka Olejnik je potisnila mejo državnega rekorda na 100 m hrbtno na 1:15.7, Galletti pa je zabeležil nov italijanski rekord na 200 m hrbtno z 2:32.0.
7. januarja se bosta v Buenos Airesu pomerila v borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka mušje kategorije sedanji prvak Argentinec Pascual Perez in izzivalec Filipinec Leo Espinosa.
Med eventualne nasprotnike sedanjega svetovnega prvaka težke kategorije Mar-ciana spada tudi komaj 20-letni Willie Pastrano, ki je po točkah prepričljivo premagal znanega boksarja težke kategorije Rexa Layna.
Združenje ameriških boksarskih novinarjev Je podelilo naslov »boksar leta« svetovnemu prvaku vvelter kategorije Carmenu Basiliu za 15 zaporednih zmag.
Nogometna prvenstva evropskih držav
FRANCIJA — 18. kolo: Lyon : Reims 1:1, Nice : St. Eaenne 2:1, Toulouse : Lens 4:2, Sedan : Marseille 2:1, Strasbourg : Monaco 2:1, Sochaux : Racing 1:1, Lille : Nancy 1:2, Metz : Bordeaux 1:1, Troyes : Nimes 4:2. Lestvica: Nice 25, Reims 23, Lens 22.
ŠPANIJA — 13. kolo: Alicante : Espa-nol 1:1, Barcelona : Bilbao 1:2, Alaves : Celta 5:1, Coruna •: Leonesa 4:3, Sevilla : Real 2:0, Atletico : Las Palmas 1:1, Valladolid : Valencia 1:1, Murcia : Socl-edad 6:1. Lestvica: Bilbao 21, Barcelona 18, Las Palmas 17, Espanol 16, Sevilla 16, Real 15.
ITALIJA — Dve zaostali prvenstveni tekmi, ki sta bili odigrani med tednom, sta dali naslednja rezultata: Atalanta : Bologna 1:0, Novara : Sampdoria 1:2.
4, kolo švicarskega nogometnega pokala Je dalo nekaj presenetljivih rezultatov. V tem kolu je izpadel Chaux de Fonds, ki je v zadnjih dveh letih osvojil pokal, tokrat pa je bil premagan celo na domačem terenu. Nekateri važnejši rezultati: Grasshoppers : Schaffhausen 5:3, Lau-sanne : Cantonal 2:5, Chaux de Fonds : Fribourg 1:2, Basel : Emmenbrtlcke 6:2, Bern : Urania 0:1.
P,we fnedna^adne
nogometne tekme
Pri mednarodni nogometni zvezi so zaenkrat prijavljene naslednje mednarodne tekme za sezono 1955/56: 15. februar Italija : Francija v Bologni, 15. februar Francija-B : Italija-B v Marseillu, 29. februar Anglija : Škotska, 11. marec Belgija : Švica v Bruslju, 11. marec Svica-B : Belgija-B v Fribourgu, 18. marec Francija : Nizozemska (amaterji), 21. marec Francija : Avstrija v Parizu, 25. marec Luksemburg : Francija-B v Luksemburgu, 8. april Belgija : Nizozemska, 11 april Švica : Brazilija v ZUrichu, 14. april Škotska : Anglija, 15. april Avstrija : Brazilija na Dunaju, 21. april Anglija : Francija (amaterji), 1. maj Saar : Svica-B v Saarbriickenu, 2. maj Wales : Avstrija v Wrexhamu, 10. maj Švica : CSR v Ženevi, 19. maj Nemčija : Francija (amaterji).
.ETO XI Štev. 52
Rezultati nekaterih prijateljskih nogometnih tekem: (Austria (Dunaj) : Bor-deaux 3:2, Nice : Vortis Lobogo 0:2, Milan : Chiasso 7:0.
Najboljši strelec švicarskega nogometnega prvenstva je letos Jugoslovan Bane Vukosavljevič, ki Je v prvi polovici prvenstva dosegel 23 golov, kar je samo za en gol manj od obeh naslednjih najboljših strelcev skupaj.
Trener češke hokejske reprezentance Vladimir Bouzek Je objavil, da bodo CSR zastopali po vsej verjetnosti naslednji igralci: vratarja Vodička in Za-horsky, branilci: Gut, Kasper, Bačilek, Spaninger in Vaclav Bubnik, napadalci: Vlastimil Bubnik, Barton, Danda, Hajs-man, Zabrodsky, Pantuček, Navrat, Va-nek, Prosek in Starši.
Stephens zopet pred Iharosom
Avstralski rekorder v teku na dolge proge Dave Stephens, kateremu pravijo »leteči mlekar«, je zopet premagal svetovnega rekorderja Sandorja Iharosa. Tokrat so tekli po zahtevi Madžarov na 3 milje. V deževnem vremenu je Avstralec dosegel čas 13:37.6, Iharos pa 13:42.2. V teku na 1 miljo je zmagal Madžar Rozsavolgyi pred svojim rojakom Ta-borijem. Prvi je tekel 4:03.0, drugi pa je zaostal za 3 sekunde.
Na enem izmed zadnjih atletskih tekmovanj v Avstraliji je dosegel odličen rezultat tudi tekač na kratke proge Hec-tor Hogen, ki je z 10.4 dosegel nov avstralski rekord. Kot kaže, bo treba z različnimi avstralskimi atleti na prihodnjih olimpijskih igrah prav resno računati.
V Kairu je nogometna reprezentanca Portugalske brez večje težave premagala s 4:0 (3:0) nogometno reprezentanco Egipta.
Prvi dan mednarodnega košarkarskega turnirja v Bruslju je dal naslednje rezultate: Spartak (Praga) : Racing (Bruselj) 84:60, Royal (Bruselj) : Panhelinios (Atene) 5:49.
zmagal
kov in podjetnikov v Avstriji, ceno pa so kot je razvidno iz stroge kazni, plačali štirje tekmovalci, ki so se pustili izrabiti za napad na Rtissnerja.
Prvo pregledno tekmovanje imajo za seboj tudi že finski skakalci. Ta prvi pregled najboljših Fincev, ki so kot znano predstavljali naj večje presenečenje na svetovnem prvenstvu v Falunu, je pokazal, da je večina kandidatov v zelo dobri formi in njihov trener Lasse Johansson je bil zelo zadovoljen. Rezultati: 1. Hy-vSrinen 226.8 (87 m, 88 m), 2. Silvennoinen 222.2	(85 m, 85.5 m), 3. Heinonen 217.4
(81 m, 88.5 m), 4. Kallakorpi 217.1 (86.5 m, 82 m) in Kirjonen 217.1 (80 m, 88.5 m).
Švedska smučarska zveza je že določila svoje tekmovalce za olimpijske igre v Gortini v alpskem smučanju. Švedsko bodo zastopali pri moških Sollander, Olofsson in Nilsson, pri ženskah pa Eng-lund, Wasdal in Berglund.
V sredo so avstrijski smučarji zaključili svoj predolimpijski trening v Cervi-nii. Pred odhodom je prof. ROssner objavil reprezentanco za Cortino. Pri smučarjih bodo nastopili: Anderl Molterer, Ernst Hinterseer, Ernst Oberaigner, Wal-ter Schuster, Joseph Rieder in Toni Sai-ler. Dve rezervi bosta določeni naknadno. Zenska ekipa pa je sestavljena takole:	Trude Klecker, Regina Schfipf,
Thea Hochleitner, Hilda Hofherr, Puzzi Frandl in Lotte Blatu.
Švicarske smučarske skakalce pripravlja za Cortino planiški znanec Fritz Tschannen, ki tudi sam še vedno tekmuje. Švicarji so že dalj časa na skupnem treningu in v zadnjih dneh so se pomerili prvič tudi na tekmovanju. V Andermattu je zmagal DSscher s 328.5 (59, 61, 63) pred Tschannenom 321 (59, 58, 62) in Schneiderjem 316 (59, 60, 63).
Ze tretjič je osvojilo moštvo CDNA iz Sofije nogometni pokal Bolgarije. V finalni tekmi je to moštvo premagalo Spartak iz Plovdiva s 5:2.
Angleška in finska nogometna zveza sta sklenili, da se bosta udeležili tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo leta 1958 na Švedskem.
Zadnje t. j. 11, kolo prve polovice košarkarskega prvenstva Italije je dalo naslednje rezultate: Virtus : stella Azzura 71:43, Benelli : Triestina 53:43, Cama : Motomorini 56:60, Borleti : Varese 104:63, Roma : Pavia 70:64, Reyer : Gira 55:58. Lestvica: Virtus 20, Gira 15, Stella Azzura 12, Benelli 12.
Švedski športni novinarji so izbrali za najboljšega športnika Švedske v letu 1955 svetovnega prvaka v hitrostnem drsanju Sigge Ericssona. Anketa se je končala takole: 1. Ericsson 705, 2. Nilsson (atletika) 649 , 3. Jernberg (smučanje) 541, *■ Nyberg (atletika) 466, 5. Davidson (tenis) 368, 6. Frideriksson 181, 7. Hamrin (nogomet) 169, 8. Cronstedt (telovadba) 167, 9. LOfgren (nogomet) 126, 10. S161 in (boks) 118.
Svetovno prvenstvo v odbojki za moške in ženske bo od 30. avgusta do 12. septembra v Parizu.
Tudi danes nadaljujemo z objavljanjem slik olimpijskih zmagovalcev iz Osla W5I2 ter svetovnih prvakov iz Are in Faluna 1954. Kot doslej, dajemo tudi tokrat plasma tekmovalcev, ki so na obeh tekmovanjih osvojili medajle.
SKOKI - OSLO 1952
1.	Arnfinn Bergman n (Norv) 226 (67,5, 68)
2.	Torbjorn Falkanger (Norv)
221,5 (68, 64))
3.	Kale Bolam trom (šv) 219,5 (67, 65,51)
SKOKI - FALUN 1954
1.	Malti Pietikainen (Fin) 230,5 (76,5. 76)
2.	Veikko Heinonen (Fin) 22G.5 (72,5, 76)
3.	Bror Oeslman (Šved) 220 (75, 77)
Zgoraj svetovni prvak o smučarskih skokih, Finec Pietikainen (na desni), poleg njega njegov rojak Heinonen, spodaj pa vidite skok olimpijskega zmagooalca, Norvežana Arnfinna Bergamana. Na tekaških smučeh je Norvežan Simon Slattvik, olimpijski zmagovalec d klasični kombinaciji
ningu sta se nekoliko poškodovala tudi pri nas znana skakalca Alfredsen ln Stallvik. Poškodbe niso tako hude, da bi bila s tem že Izločena lz vrst kandidatov za Cortino.
Olimpijski ogenj za igre v Gortini bodo prenesli iz OIympie v Grčiji preko Rima, Benetk do ledenega stadiona v Gortini z letali, ladjo ali peš, kjer bo prižgal olimpijski ogenj Italijanski hitrostni drsalec Caroli.
Japonski tekmovalec v alpskih disciplinah Chiharu Igaya trenira že nekaj dni v St. Moritzu. Vsi, ki so videli malega Japonca »na delu«, smatrajo, da je sposoben napraviti na olimpijskih igrah veliko presenečenje. Njegove kvalitete poznajo tudi Avstrijci, ki so lani gostovali v ZDA, saj Jih je Japonec, ki tam študira, večkrat premagal.
Švedski smučarji — tekači so imeli v Jornu pred nekaj dnevi že prve izbirne
Krize v avstrijskem smučarskem športu je konec. Na sestanku avstrijske smučarske zveze so zapleteno zadevo rešili tako, do so do 31. maja 1956 prepovedali nastop štirim »upornikom« (Schneider, Splss, Strolz, Hillbrand), ki so v svojih izjavah kritizirali delo kapetana in trenerja avstrijske smučarske zveze prof. Freda Rtissnerja. Kako je do te nekoliko nepričakovane odločitve sploh prišlo? Da bo stanje v avstrijskem smučanju bolj jasno, moramo povedati, da Je sedež avstrijske smučarske zveze v Innsbrucku in da imata pokrajini Tirolska in Vorarlberg seveda v zvezi zato tudi največ besede. Funkcionarji iz teh krajev, za katerimi stojijo različni proizvajalci smučarske opreme in ljudje, zainteresirani na tujskem prometu v različnih krajih teh pokrajin, so pač hoteli odstraniti »tujca« Rbssnerja in postaviti za njegove naslednike svoje ljudi. Doslej je Rossner
namreč vodil avstrijsko reprezentanco v celoti, tako alpske smučarje, kakor tudi tekače in skakalce. Sedaj so to delo nameravali deliti. Vsa afera pa je povzročila veliko razburjenje po ostalih avstrijskih pokrajinah, ki so se kot en mož postavili na stran Rbssnerja, ker so s tem zaščiteni tudi njihovi interesi, kajti Rbs-sner je dajal možnost razvoja in napredka mladim smučarjem iz vseh pokrajin, ne pa samo nekaj priviligiranim 'tekmovalcem iz Tirolske in Vorarlberga. Iz že na omenjenem sestanku je že zmagala večina, obenem pa lahko rečemo tudi, da je zmagal šport nad trgovino in podobnimi stvarmi, ki gotovo ne spadajo k športu in mu lahko samo škodujejo. Po tem sklepu avstrijske smučarske zveze je prof. Rossner seveda spremenil svojo prvotno odločitev in bo še naprej vodil avstrijske smučarje. Vsa afera pomeni poraz dela smučarskih strokovnja-
Sportna komisija pri GOZVVIS poziva vse invalide NOV, mirovne, invalide dela in invalide od rojstva, ki se želijo naučiti smučanja, da pošljejo svoje prijave Športni komisiji Ljubljana, Gosposvetska 2/1 najkasneje do 30. decembra. V prijavah naj navedejo kdaj in kje so postali invalidi, procent invalidnosti ter opis poškodbe in točen naslov. Tečajniki bodo imeli brezplačno oskrbo ter uporabo specialnih rekvizitov.
SILVESTROV TEK V ŽALCU
»Partizan« Žalec bo tudi letos organiziral Silvestrov tek in sicer 31. t. m. oti 13. url. Prireditev bo v čast občinskega praznika. Proge so naslednje: člani: (nad 18 let) 4000 in 2000 m, mladinci (do 18 let) 1200 m, pionirji (do 18 let) 500 m, pionirj*
Povsod se hokejske ekipe s podvojeno vnemo pripravljajo za naj večjo preizkušnjo v letošnji sezoni, olimpijske igre. Kot smo že poročali je v Moskvi gostovala reprezentanca Švice, ki je bila v prvi tekmi poražena od ruske reprezentance z 11:1, v drugi tekmi, v cateri so Rusi postavili B-moštvo, pa z 9 0 (4:0, 4:0, 1:0).
B-reprezentanca Sovjetske zveze je dosegla za tem še en uspeh. Prav tako v Moskvi je premagala B-ekipo CSR s 6:2.
Amaterska unija ZDA je že določila hokejiste, ki bodo zastopali ZDA na olimpijskih igrah v Gortini. Zaenkrat so določili 22 igralcev, od katerih jih ho 17 potovalo v Evropo. Od skupnega števila 22 jih je trenutno 12 v vojski, ostali pa so študentje. Med določenimi igralci so tudi nekateri, ki jih poznamo še z letošnjega svetovnega prvenstva. To Je predvsem odlični vratar Don Rigazio, katerega Je večina strokovnjakov smatrala za najboljšega vratarja svetovnega prvenstva. Poleg vratarja so v Nemčiji Igrali še branilec Me Kinnon ter napadalci Christian, Dougherty, Robson, Ti-tus in Matchefts.
Hokejsko prvenstvo Švice je že v polnem teku in trenutno vodi na lestvici moštvo Chaux de Fonds s 4 točkami pred Davosom in Grasshoppersom, ki imata isto število točk.
Na 4-dnevnem skupnem treningu najboljših norveških skakalcev v bližini Trondheima je pokazal največjo pripravljenost drugoplaslrani z olimpijskih iger 1952, Falkanger. Tudi takratni zmagovalec Bergmann spada še vedno med najboljše. Skakalci so napravili 30 do 40 skokov na različnih skakalnicah. Na tre-
Ha vseh anketah Iharos najboljši
Po prvem mestu v anketi ameriške agencije United Press je osvojil svetovni rekorder Sandor Iharos prvo mesto tudi v nedavni anketi nemške športne agencije ISK. Ta agencija je letos anketirala športne časopise v 25. državah in končni rezultat je bil naslednji: 1. Iharos (Madžarska) 117, Moens (Belg) 31, 3. Anderson (ZDA) 29, 4. Fangio (Argent.) 25, 5. Bobet (Fr) 22, 6. Trabert (ZDA) 15 itd. Naj omenimo še, da prirejajo to anketo že od leta 1947 in da so doslej bili proglašeni za najboljše športnike v posameznih letih naslednji: Jany, Blankers-Koen, Zatopek, Mathias, Zatopek, Zato-pek, Coppi in Bannister.
Poročali smo že o zmagi telovadne reprezentance Švice nad Francijo z rezul-
tatom 236.65 : 228.80. Kot najboljši posamezniki pa so se na tem dvoboju uveljavili: 1. Thomi E. (S) 47.90, 2. Mathiot (F) 47.70, 3. Thomi H. (Š) 47.55, 4. Dot (F) 47.25. Po vsej verjetnosti bi zmagal Švicar Gunthard toda z ničlo v eni disciplini si je pokvaril vse možnosti na boljši plasma.
Naslov prvaka Madžarske v orodni telovadbi Je osvojil Attila Takacs s 112.10 točke. Sledita mu Reti 104.65 in Bekeši 103.55.
V Rimu so Imeli državno prvenstvo italijanski telovadci. Zmagal je zopet Guldo Figone s 113.75 točke pred Vicar-dljem 107.85. Figone je bil najboljši tudi na vseh posameznih orodjih z izjemo konja.
tekme za olimpijske igre. Pri temperaturi 22° pod ničlo Je nastopilo 36 tekmovalcev na 15 km. Sedem Jih je za to progo potrebovalo manj kot 1 uro, najboljši pa so bili Jernberg 68:21, Samuel-sson 58:44 in Sune Larsson 58:56.
V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Tunisu je napravil veliko presenečenje Francoz Darmon, ki je premagal Jaroslava Drobnega z 1:6, 6:2, 2:6, 6:4, 7:5. V drugem polfinalnem srečanju je Amerikanec Patty porazil Italijana Sirolo s 6:4, 6:2 ln 8:6. V finalu Je bil zopet uspešen Patty, ki Je odpravil Dar-mona s 6:4, 6:2 ln 6:4.
Košarkarji Crvene zvezde so začeli svoje gostovanje po Italiji s precej težkim porazom, proti trenutno vodilnemu italijanskemu moštvu Virtus. Košarkarji lz Bologne so zmagali s 70:55 (42:21).
"kt T L E T I K	■
Pregled slovenske atletike v letu 1955
Kaši atleti laiialjijeje pot navzgor
18 novih rekordov - Lorger, Vipotnik in Puc najboljši tekači
Naj začnemo pregled letošnje sezone v Sloveniji z ugotovitvi- da ne bo nobenih novih odkritij, jo, da je atletika v naši republiki v letu 1955 napravila zopet pričakujemo tudi v naslednjih letih precejšen korak	naprej. Ta	napredek je razviden me	samo	iz	nadaljnji napredek. V tekih na dol-
velikega števila	novih republiških rekordov, ampak	tudi na-	ge proge je prišlo v teku letošnje
p redka v povprečku v vseh disciplinah z izjemo štirih.	sezoine do nekakšne zamenjave ge-
neracij. Letos so imeli glavno be-
Zilasti najkvalitetnejši	tekmoval-	leti. Mlajših mladincev je	samo	11.	sedo Špacapan, Male in Svetina, ki
....	'	starejših 19, članov pa 615.	Sreča	pa	ki so zamenjali Kranjca, Petka in
je v tem, da tudi med člani prevla- brata Pavčič. Z rekordnim rezul-dujejo mlajši, tako da je nadaljnji tatom v teku na 500!)m se je Špaca-napredek zagotovljen,-Med 95 ime- pan približal meji 15 minut in upa-ni, ki jih letos zasledimo med naj- mo pet ali celo še več kvalitet-boljšimi, je 69 znancev iz prejšnjih nih razredov. Malo je disciplin, ki let, 26 pa se jih je letos prvič po- sezoni premagana. V teku na 10 km javilo med 10 najboljšimi.	pa vidimo, da tudi letos nimamo
Letos bomo napravili še en zani- niti deseterice. Težak je pač »kruli« miv pregled. Poskušali smo n goto- dolgoprogašev, zato se seveda ljud-viti. kateri atleti so v zadnjem letu je raje odločijo za kakšno bolj eno-. dni največ napredovali. Pri tem stavno disciplino, s čemer pa seve-smo seveda lahko upoštevali le da niso mnogo pridobili, kajti tam one, ki so bili že lani med 30 naj- je pa konkurenca toliko ostrejša, boljšimi v Sloveniji. Omeniti je pa Deseterica najboljših na teku seveda treba, da je pri slabših re- 110 m ovire or odstavi j a poglavje zultatih napredek mnogo lažji, kot zase. Pri desetih tekmovalcih vidi-pri onih, ki spadajo morda že v ju- mo pet ali morda celo še več kva-goslova-nske ali celo evropske le- litetnih razredov. Malo disciplin, ki stvice. Na čelu te razvrstitve atle- bi jih lahko primerjali s tekom na tov z največjim napredkom se na- t<10m ovire glede tolike neizenače-
v o
Hova pddaUUt/1M Sili?
Že nekdaj smo ugotavljali, da so jo pa se do strelca s pomočjo elek-slrelci Državnega sekretariata za tričnih motorčkov. Prav zaradi tega notranje zadeve v Ljubljani med ni treba imeti pri streljanju poka-najdelavnejšimi v Sloveniji, Dose- zatelja in lahko vsak strelec^opra-gli so že mnogo lepih uspehov v vi streljanje brez tuje pomoči, tej panogi, pred kratkim pa so skle- Zamisel za to strelišče je dal tiili svoje delo še bolj okrepiti. Tri član SD »Branko .Iv&nnjL tovariš
ci v naši republiki so letos mnogo doprinesli k dvigu slovenske atletike, saj so 16 slovenskih rekordov izboljšali, Pri tej obilni rekordni žetvi so bili udeleženi Lorger (100 m, 200 m, 110 m ovire), Puc (400 m ovire), Pav.ič C. (steepie), Lešek (palica), Penko (krogla), Muller J. (disk), Plut (kopje), Markeš (kladivo), štafeta Kladivarjn 4 X 100 m in štafeta Ljubljane 4 X 1500 m. Tudi če pogledamo slovensko atletiko v primeru z jugoslovansko, moramo kljub velikemu napredku atletike v Jugoslaviji pripomniti, da je tudi Slovenija držala korak z ostalimi republikami. Slovenski atleti zavzemajo letos 19.5 °/o vseh mest v jugoslovanskih desetericah, lani pa je znašala ta številka 19.6. Večje število naših tekmovalcev v članski in mladinski reprezentanci Jugoslavije to ugotovitev seveda samo potrjuje.
Podobno, kot smo morali ugotoviti pred letom dni pa je treba poudariti tudi za leto 1955 namreč to, da je med boljšimi atleti dovolj napredka, med kvaliteto, še vedno pa ni dovolj zaledja, saj se tudi letoš število aktivnih atletov v Sloveniji m bistveno povečalo. Ugotovitev, da nismo v letu 1955 dobili nobene nove atletske organizacije v naši republiki, gotovo ni najbolj razveseljiva. Zanimivo je dejstvo, da iz
Piše Marko Rožman
nesti tekmovalcev. Tega je seveda nekoliko »ikriv« tudi Lorger zaradi svojega odličnega rezultata. Kot drugi Slovenec in tretji Jugoslovan se je pod 15 sekund spustil tudi Puc, ki pa je dosegel še mnogo večji uspeh na 400m ovire, 'kjer je ce-
haja Svetina z 288 točkami napred-pa na lO.tiOO m, Svetini sledijo naslednji tekmovalci:	Lessizza 278 t ^ ^	____________
(10.000 m) Gajšek 254 (1500 m), Haf- popravil"državni” rekord. Ob pri-ner 208 (steepie), Muller B. 203 (kla- mernem napredku na 400m letošnji divo), Lešek 195 (palica) .Kastelic Pucov rezultat gotovo tudi ni nje-692 (kopje), Cepin 191 (5i000 m). Go- g.ova zadnja beseda, na tej , v Jugo-gič 184 (troskok) in Sluga 161 (kopje). slaviji dosle j tako slabi disciplini.
Tek na 3000 m z ovirami je bil do-NAPREDEK POVSOD — LE NA slej povsem zanemariena disciplina.
5000 m IN 110 m OVIRE NE Šele uvrstitev tega teka v finale .	'	ekipnega prvenstva'je prinesla vsaj
Oglejmo si nekoliko tudi posa- ne,kaj kolikor toliko solidnih rezul-m e »ne discipline. V sprintu imamo tato.v Razliika med rezultati na 3000 soliden napredek tako v povprečku, metrov in 3.000 metrov z zapreka-kot v rekordu, kjer je poskrbel za mi je pri veeini naših tekmovalcev to Lorger, ki pa je na žalost še in nogo prevelika. Ta kaže na to, da vedno edini sloven-ski	šprinter, ki	so sjcer v tej disciplini	tekmovali,
se lahko izkaže tudi	v državnem	n;go pa se zanj0	dovolj	pripravlja-
merilu. Med ostalimi	najdemo po-	j; pazlika med	časoma	na eni in
leg znanih imen tudi	nekaj novih,	cjrugi progi naj	bi bila	v najslab-
kot Koprol. Solarevič, Valant in šeima slučaju 50 sekund kar pa go-Tor.kar, kar odpira dokaj ugodne v.orj ge o dokaj primitivni tehniki perspektive za prihodnja leta. V prei10,ja gez zapreke.
Na sliki vidimo strelce SD »Branko Ivanuš«, ki preizkušajo novo odprto strelišče in mehanično naprav o za »prevoz« tarče. Tov. Umek, čigar zamisel je bila nova naprava, pravkar ugotavlja s tov. Milico Hiti, ali je bil zadetek dober.
strelske družine so se združile v eno in si nadele naslov SD »Branko Ivanuš« po pokojnem strelskem Ivanušu. Prvi po-
Umek, ki je ob priliki nekega gostovanja na Švedskem videl takšno strelišče in je začel nagovarjati odbor. naj bi tudi pri njih zgradili
reprezentantu Ivanušu. Brvi po- mn. naj o, vuui pri ujiu dvto nove strelske družine je bila strelišče tega sistema. Odbor je se-graditev modernega sobnega streli- veda to idejo sprejel in reci morala v Domu Maksa Perca v Kotni- mo, da je strelišče zares dobra pri-
kovi ulici.
V torek je bila v tem domu skromna svečanost, na kateri so se zbrali poleg članov domače družine tudi gostje, med njimi predsednik Lovske zveze Slovenije dr. Be-nigar. Predsednik SD »Branko Iva-n,uš« polkovnik Lokovšek je s primernim nagovorom odprl to zares moderno urejeno strelišče^ katere-
dobitev za njihovo strelsko družino. Naprave je izdelalo podjetje »Motor« iz škofje Loke, pri preureditvi strelišča pa so sodelovali strelci sami.
Po tem ko je predsednik strelske družine tor. Lo-kovšek izstrelil častni strel i,n zadel celo desetko, so mu sledili še ostali gostje in prepričali smo se o brezhibnosti naprav, ki so zares dobro izdelane.	T. B.
teku na 4<0i0 m je tokrat na čelu ponovno Zupančič ki pa ima letos za petami nekaj nevarnih nasprotnikov. Zlasti Hiti in Puc sta od lani mnogo napredovala.
Lani smo ob pregledu rezultatov na srednjih progah ugotovili, da imamo Vipotnika, potem pa dolgo nič in nato ostale tekmovalce. Letos je stanje precej drugačno. Vb potnik je sicer še vedno slovenski
C2 nadaljuje)
ga posebnost je, da so tarče nameščene na nekakšni žičnici, premika-
Velik razmah strelstva v celjskem okraju
43 strelskih družin z 2634 člani
ne so vsekakor Laško, Vojnik, Dobrna, Pesje, Šmarje in Rogaška
lOtnrK je s,cer se veum,	V^seh L”toih° drušSh članSvo Si JV^jetl^ki .ŽŽ1u| U”	pomanjkanje, stro-
s redni ep rogaš števi-ka 1, toda z od- stalno narašča, vziporedno z njimi primerno podpirajo. 1 vi jen je v njih ličnimi rezultati se je uveljavila pa se krepijo in kvalitetno dvigajo je zelo pestro, vaZdba pa traja vse cela vrsta drugih, kot na primer tudi strelske družine. Zato danes leto. Uvedli smo znimiva lokalna Kralj Gajšek, Hafner, Tratnik in kratek intervju s predsednikom tekmovanja, ki ne terjajo nobenih Špacapan. Omenjeni tekmovalci so strelskega odbora Celje, tov. Ca- materialnih stroškov, povezujejo pa v letošnji sezoni vsi po vrsti nap ra- trom Dragom.	“r“zi?e v JeP° enoto. In strelišča?
vili ogromen k«a VfŠoviru' >)Kakšno je stanjc strelstva v Celju« leh je v Celju sdbmh za stre’ uvrstili med najboljše Jugoslovane,	^ mla
ljanje z zračno puško in 3 vojaška, od katerih pa nobeno ni so-
kovnega kadra, zračnega orožja in strelišč. Res, da imajo družine strelišča za vadbo toda le na šestih lahko opravimo tekmovanja. Družine so sicer dobro opremljene z mu-nicijo in vojaško puško, saj pride na vsakega devetega člana po ena puška.«
Dordjevič (ŽAK Ljubljana)
leta v leto vedno bolj prevladujejo v slovenskih desetoricah člani samo treh društev: Kladivarja, Odreda in Ljubljane. Tudi. Mariborčanov, da o atletih iz ostalih krajev ne govorimo, je vedno manj. To dejstvo nam na eni strani govori o vedno večji kvaliteti v treh vodilnih društvih, na drugi strani pa kaže na to, da ostale atletske organizacije splošnemu napredku ne morejo v istem tempu slediti.
KLADIV AR, ODRED. LJUBLJANA
Kot že rečeno, tri društva na čelu s Kladivarjem popolnoma dominirajo v naši atletiki. Poglejmo si koliko točk zberejo posamezne organizacije, če ocenjujemo v desetericah prvo mesto z 10, drugo z 9 itd. Ne ogrožen o vodi Kladivar s 430 točkami, sledijo pa mu Odred 318, Ljubljana 341.5 Maribor 41, >Partizan«-Kočevje 38, Svoboda 13.5, Branik 11.5, Novo mesto 8, Murska Sobota. 6, »Partizanc-Črnomeij 6, Nova Gorica 4, Kamnik 3, Litija 2. Jesenice 1. »Partizan« Podpeč 0.5. Za Prva tri društva je zanimivo, če napravimo podobno razvrstitev tudi v posameznih skupinah disciplin. Tedaj pridemo do naslednjih rezultatov: sprint: Kladivar 60. L jubija,na 60, Odred 38, srednje proge: Kladivar 90.5, Ljubljana 39.5, Odred 275, dolge proge: Odred 58. Kladivar 55, Ljubljana 44, ovire: Ljubljana 645 Kladivar 55, Odred 41.5, skoki:	Kladivar 985, Odred 63,
Ljubljana 255, meti:	Odred	76,
Ljubljana 60» Kladivar 53. S tem v zvezi lahko povemo še, da je v letošnjih desetoricah zastopano skupno 95 atletov. Iz te številke, če poskušamo deliti člane ter mlajše m starejše mladince, lahko ugotovimo, da so mladinci zaenkrat še vse premalo zastopani med najboljšimi at-
ISlIiist SiSSšHi IsfšBSS
brskih pvišk. kar seveda zavira množičnost, predvsem razvoj te športne panoge v šolah, kjer bi imela najbolj ti na tla. Organizacija dela v celjskih strelskih dru-
Deseterice najboljših slovenskih atletov
»Kaj pa vaši načrti za prihodnje leto?«
»Naša želja je, da bi razširili strelske družine predvsem na podeželju v kmečkih krajih. Sklenili smo ustanoviti 6 družin v krajih, kjer kažejo največ interesa za strelstvo. V Celju je organizacija že dovolj trdna in široka, manjkajo
100 m:
10.0	Lorger (K)
11.1	Puc (L)
11.1	Zajc (L)
11.3 Dolenc (L)
11.3 Kolnik (O)
11.3 Kovač (K)
11.3	Petrovič (O)
11.4	DJordjevič (L)
11.4 Hiti (O)
11.4 Koprol (O)
11.4 Požun (L)
11.4 Solarevič (S)
11.4 Torkar (PK) povpreček 11.22 (11.12)
200 m:
21.7	Lorger (K)
23.0 DJordjevič (L)
23.0	Puc (L)
23.2	Hiti (O)
23.2 Koprol (O)
23.2 Kovač (K)
23.2	Zupančič (K)
23.3	Valant (O)
23.4	Dolenc (L)
23.4 Petrovič (O)
23.4 Zupan (L) Povpreček 23.06 (23.12)
400 m:
50.0	Zupančič (K)
50.1	DJordjevič (L)
50.2	Hiti (O)
50.3	Kopitar M. (K) 50.6 PUC (L)
50.8	Vipotnik (K)
51.3	Mlakar (M)
51.4 Seliškar (O)
51.4	Zupan (L)
51.8	Kralj (K) Povpreček 50.79 (51.16)
800 m:
1:51.3 Vipotnik (K) 1:54.8 Kralj (K)
1:55.2 Gajšek (K)
1:55.2 Mlakar (M)
1:55.4 Kopitar M. (K) 1:57.2 Hafner (L)
1:57.8 Belšak (O)
1:58.0 Juvan (L)
1:58.0 Okršlar (L)
1:58.9 Lorber (K) povpreček 1:56.3 (1:57.7)
1000 m:
2:26.2 Vipotnik (K)
2:28.0 Kralj (K)
2:30.2 Gajšek (K)
2:32.6 Hafner (L)
2:32.8 Male (K)
.2:35.0 Okršlar (L)
2:35.0 Svetina (O)
2:35.4 Tratnik (O)
2:35.8 Belšak (O)
2:37.2 Špacapan (L) Povpreček 2:32.8 (2:36.2)
1500 m:
3:53.0 Vipotnik, (K)
3:54.2 Gajšek (K)
3:57.4 Tratnik (O)
3:59.6 Špacapan (L)
4:00.2 Hafner (L)
4:02.2 Kralj (K)
4:03.8 Okršlar (L)
4:04.2 Svetina (O)
4:06.0 Pavčič J. (O)
4:07.0 Belšak (O) Povpreček 4:00.8 (4:03.1)
3000 m:
8:35.2 Vipotnik (K)
8:40.2 Gajšek (K)
8:41.0 Špacapan (L)
8:41.6 Male (K)
8:48.4 Svetina (O)
8:49.4 Pavčič J. (O) 8.51.2 Tratnik (O)
8:53.6 Hafner (L)
9:03.0 Pavčič C. (O) 9:05.4 Mušlcatevc (K) Povpreček 8:48.9 (9:03.6)
5000 m:
15:06.4 Špacapan (L) 15:28.0 Male (K)
15:31.6 Svetina (O)
15:36.2 Pavčič J. (O) 15:40.0 Pavčič C. (O)
15:55.4 Hafner (L)
16:01.0 Petek (O)
16:08.8 Okršlar (L)
16:29.0 Gajšek (K)
16:26.0 Srakar (L) Povpreček 15:49.4 (15:44.4)
10.000 m:
32:15.8 Male (K)
32:43.0 Svetina (O)
33:05.6 Špacapan (L) 33:44.8 Petek (O)
34:39.6 I.essizza (L)
35:38.2 Cepin (K)
38:59.0 Koštomaj (B)
110 m ovire:
14.3	Lorger (K)
14.8 Puc (L)
15.4	Kovač (K)
15.6	Černe (O)
15.7	Vukovič (L)
16.0	Zupančič (K)
16.1	Sluga (L)
16.7	Subelj (O)
17.2	Novak (O)
17.2	Soba (L)
Povpreček 15.90 (15.80)
400 m ovire:
54.3	Puc (L)
54.8	Zupančič (K)
55.4	Kopitar M. (K)
58.0. Hiti (O)
58.1 Juvan (L)
58.5	Seliškar (O)
59.0 Breznik (L)
59.0 Hafner (L)
59.9	Vukovič (L)
61.4 Boljko (B) Povpreček 57.84 (58.07)
Steeple-chase: 9:35.0 Pavčič C (O) 9:36:6 Hafner (L)
9:40.6 Pavčič J. (O) 9:47.4 Gajšek (K)
9:47.8 Okršlar (L)
9:57.2 Male (K)
10:11.6 Špacapan (L) 10:57.4 Prelog (K)
V™ v	stre™ aru-	materialna sredstva vsaj
l- VJZ ' P°xS0Ar instfUV za nabavo 100 zračnih pušk, k, bi kM'7aja,.rr ^četnike v stre!- ]jh	;bili predvsem v šolali. Me-
ti-. S* »‘ A-t P™P=-
misliti napredka, zlasti če moramo gledati na nove gradnje strelišč, ki nam jih tako primanjkuje. Če upo-
bar.«
»In vaši športni uspehi?«
»Smotrno delo se najbolje odraža tudi v rezultatih tekmovanja. Celjski strelci se kvalitetno vedno bolj približujejo Ljubljančanom. Zlasti med mladidi imamo izvrstne strelce. Pionirji so že dvakrat osvojili prvenstvo Slovenije, poleg njih pa smo našli še starejše odlične strelce kot brate Tr^ne, Mejavška, Jagra, Štrajharja in druge. Na ekipnem prvenstvu Slovenije smo se uvrstili takoj za Ljubljano, v streljanju s pištolo pa smo bili celo boljši. Tržan Jože se je na prvenstvu FLRJ uvrstil na 6. mesto, pri streljanju z vojaško pitšolo pa je bil najboljši Slovenec. Tudi Mejavšak se je odrezal ter je postal pri streljanju z vojaško pištolo slovenski prvak, Jager pa prvak v hitrem streljanju z vojaško puško. Največji individualni uspeh naših strelcev pa je zmaga Štrajharja nad večkratnim svetovnim prvakom Zimmermanom v Švici.«
»Kako pa s strelstvom na podeželju?«
»Tudi izven Celja imamo že 3*1 strelskih družin in to na vseh sedežih občin, razen v Šentjurju, ter v večjih industrijskih krajih, V vaseh sicer še nismo mogli razširiti naše organizacije, število članstva pa prav tako ni zelo veliko, le okrog 1.000 strelcev. V pretežni večini so to delavci. Najboljše druži-
števamo. da je v naših vrstah predvsem delavska mladina, potem je jasno, da oiprovljamo važno nalogo in pričakujemo v novem letu več razumevanja in pomoči od družbenih in oblastnih organov«. Jug K
1945
1955
Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov
Tovarne športnega orodja $E L A N«
Begunje pri Lescah
LETO XI Štev. 52
^ . - S ■ /vVtiUF - C /S. PN J E :
K članku tov. I. šafarja v »Vjesniku u srijedu«
KAJ PRAVIJO ZVEZNI KAPITANI
V zadnji. številki »Poleta« srno objavili odgovore znanega smučarskega funkcionarja tov. Maksa Za vršnika na članek I. Šafarja, ki s svojimi izzivanji seje razdor med našimi smučarji. Tokrat so nam poslali na željo uredništva svoja mnenja tudi zvezni kapetani za vse tri smučarske discipline. Kaj torej pravijo?
\Kžančn.ik:
Odsotnost tekačev v Cirtiii - Ucmca!
Precej je bilo že napisanega na račun kritike Šafarjevelga članka »Zakaj^25 smučarjev na oiimpiado«? Prepričan sem, da je naša javnost že dobila pravo presojo, vendarle hočem povedati tudi svoje mišljenje.
Pisec članka prepričuje jugoslo-vansko javnost, da je nepravilno pošiljati v Gortino popolno smučarsko ekipo. Meni, da sedanji smučarji, posebno tekači, niso sposobni nastopiti na tako pomembnem tekmovanju in zato predlaga, da SZJ opusti skrb za kvaliteten vrh in vloži^ svoja sredstva za razširjenje smučarstva v smučarsko nerazvitih republikah. Ne vem, kaj ga je privedlo do tega mišljenja, sumljiv pa je predlog, da sta le 2—3 tekačici sposobni zastopati našo državo v takšnih disciplinah na bodoči olim-piadi.
Kot zveznemu kapetanu mi je po-popolnoma razuniljivo, da je naša osnovna naloga množično razširjanje te zimsko-športne panoge, kar bomo dosegli najlepše s pomočjo šol in seveda tudi drugih ustanov. Nikakor pa ne bomo dosegli množičnosti samo s tem, da SZJ opusti skrb za kvalitetno izpopolnjevanje v smučarskem športu. Prepričan sem. da bi močno zaostali, če se ne bi že od leta 1924 dalje udeleževali tudi teh najpomembnejših tekmovanj. Ne bom trdil, da so naši tekači dosegli blesteče rezultate, čeprav pisec v svojem članku namenoma ilustrira sicer najbolj neugodne. Pisec članka ne omenja, da je Kordež Matevž prejšnje leto za kup Kurikkala v teku na 15 km v naj večji srednjeevropski konkurenci dosegel 4. mesto, le 54 sekund za prvim. Pozabil je tudi, da je v istem letu naša štafeta v Badgastei-nu, kjer je bila poleg elite Sred-njeevropejcev tudi ekipa Finske, zavzela sicer 6. mesto, da pa je bilo pri tem razlike od 2.-6. mesta le za eno minuto, in da je Hleba-
nja osvojil 4. mesto, le 3'Osekund za najboljšim. Če so Italijani, Francozi in delno tudi Švicarji dosegli takšen napredek, se lahko zahvalijo samo njihovim pripravam. Predvsem Italijani so začeli z načrtno vadbo že septembra meseca, kar pa naši tekači s skromnimi sredstvi ne morejo posnemati. Naši smučarji, tekači so čisti amaterji, kmetje, delavci in študentje; njihov trening je individualna priprava po rednem delu. Običajno se do zadnjega časa in takoj po tekmovanju nahajajo na svojih delovnih mestih in zato je tudi konkurenca s tekači ostalih srednjeevropskih narodov izredno težavna.
Letošnje priprave, čeprav so nekoliko nezadostne zaradi pomanjkanja snega, so prav zaradi olimpijskih iger naravnost vzorne. Načrtna priprava in naporen kondicijski trening — saj so posamezniki pretekli od 1500—2000 km ter zadostna priprava na snegu, zlasti tekačev, ki so 6 tednov trenirali na Finskem, nam vliva velik optimizem. Ne delamo si iluzij, smelo pa lahko trdimo, da so se tekači letos najbolj načrtno pripravljali in zato bi bila njihova odsotnost na olimpiadi prava krivica! Jugoslavija ima poleg tega tudi čast prirediti tekmovanje za pokal Kurikkala na Ravnah, čigar cilj je poživitev tekaških disciplin med srednjeevropskimi državami in zato sem mnenja, da je že tu dovolj velik razlog, da v Gortini nastopimo v čim častnejšem številu. Za razširjenje smučarstva so potrebni organizatorji na terenu, kakor n. pr. v Gorjah Žemva Lovro, ni pa naloga SZJ skrbeti za množičnost. To velja tudi za obstoj »Jadranskega veleslaloma.
Naši smučarji se bodo prav gotovo tudi v Gortini požrtvovalno in zavedno borili za čast naše domovine, s tem pa bodo tudi prispevali svoj delež pri zbližan ju med narodi.
Inž. G. Pohar:
Ne rušimo, temveč gradimol
Ker poznam I, Šafarja kot agilnega smučarskega delavca, me je članek toliko bolj presenetil. V njem vidim tendenciozno objavljanje posameznih rezultatov, nepravilno tolmačenje posameznih sklepov upravnega odbora in skupščine SZJ in tudi šovinistični izpad z neresničnim prikazovanjem trošenja finančnih sredstev SZJ iia račun reprezentance, ki jo večinoma sestavljajo tekmovalci iz Slovenije. Čeprav je tov. Šafar eden od vodilnih članov SZH, menim, da je v tem članku izrazil svoje osebno mnenje (ki je dokaj neresno), in da to ni uradno stališče SZH. Upam, da njegovi sodelavci pri SZH gledajo realneje na oli' o jske priprave, kakor tudi na našo udeležbo v Gortini,
Glede tega, kakšno število naj nastopa na olimpiadi, mu priporočam, naj si s tem ne dela preveč skrbi. Jugoslovanski odbor je brez njegovih navodil že itak skrčil šte-
vilo tekmovalcev zaradi finančnih sredstev. Prepričan sem tudi, da bi število tekmovalcev skrčil še kdo od kapetanov če tekmovalci ne bodo pred odhodom v Gortino dosegli na mednarodnih tekmah tistih rezultatov, ki jih od njih zahtevamo. To je moj kratek odgovor. Želim pa še nekaj povedati.
»Če smo že kvalitetno slabi v nekaterih disciplinah, začnimo znova...« piše tov. Šafar, Strinjam se, vendar ne na račun vrhunskega smučanja, pa če bi bila kvaliteta še tako slaba! To nam bo najbolj razumljivo, če smučanje primerjamo s šolskim načrtom. Otrok začne z osnovno šolo, nadaljuje s srednjo in konča z univerzo. Smučar-pionir mora začeti v društvu, pridobivati znanje v tečajih republiških zvez in kot dozorel tekmovalec vstopiti v tečaje SZJ. Tak načrt šolstva in vzgoje vrhunskih tekmovalcev obstoja v vseh športih po vsem svetu,
tudi v smučarstvu. Če je osnovna šola slaba, učenci slabo napredujejo v srednji šoli in še slabše na univerzi. Fa vendar še nikomur ni prišlo na misel, da bi ukinil univerzo ali srednje šole zato, ker je osnovna šola (društva in klubi) slaba. Zato se povsod trudijo, da izboljšajo kvaliteto učiteljev v osnovnih šolah in da pomnožijo njihove vrste. To velja tudi za smučarske republiške zveze, ni pa to naloga. SZJ. Če sem prav razumel, tov. Šafar zahteva povečanje učil (razdelitev smuči med pionirje) na račun ukinitve univerz (beri: »vrhunskega smučanja«). Ne vem, če si tov. Šafar lahko predstavlja napredek v smučanju v katerem koli kraju,
• čeprav bi tja podelili 1000 parov smuči, tam pa ne bi bilo učitelja smučanja? ICaj nam torej pomaga
—	in to bi moral vedeti tudi tovariš Šafar če imamo mladino s smučmi, ni pa smučarskih učiteljev in trenerjev? Ali se tov. Šafar zaveda, odkod smo doslej in bomo tudi v bodoče črpali kader smučarskih učiteljev in trenerjev? Ali niso bili Knific, Smolej, Pribošek, Klančnik, Čop, Lukane in drugi nekoč naši najboljši tekmovalci? Zakaj v svoji republiški zvezi ne izvede kot tehnični funkcionar svojega predloga
—	ne vzgajati najboljše tekmovalce, temveč raje deliti smuči med mladino — da bi tudi ostali videli, kakšen bo uspeh te akcije?
Torej proč s takšnimi članki in na delo za napredek in vzgojo sedanjih vrhunskih tekmovalcev, ki bodo čez nekaj let lahko dobri učitelji in trenerji in jih bomo lahko pošiljali v smučarsko nerazvite kraje skupno s smučmi vred.
Bogo Šramel:
Ali ie to
doslednost?
Na članek »Zašto 25 smuča ra na olimpiadu«, ki ga je objavil zagrebški tednik »Vjesnik u srijedu« nimam namena odgovarjati piscu tega članka I. šafarju, ker njegovih izjav, tako na raznih posvetovanjih, kakor tudi v časopisju na račun tekmovalcev in trenerjev ter naših priprav za mednarodne nastope, nisem nikdar jemal resno. To še posebej zaradi tega, lcer poznam nejgove »ambicije« in skrite želje.
Čuditi se pa moram uglednemu zagrebškemu listu, ki objavi takšen članek brez konstruktivne težnje, poleg tega pa vseskozi s šovinističnim obeležjem in v takšni senzacionalni obliki. Smatram, da je dolžnost SZJ, katere član upravnega odbora je tudi I, Šafar, da njegove izjave javno demantira. Še posebej pa je dolžnost SZH, po zaslugi katere je I. šafar »zlezel« v ta vrhovni smučarski forum, odvračati kogarkoli in tudi njega od takšnega načina pisanja. Znano je namreč, < da je prav pisec članka v »Vjestniku« imel najlepšo priložnost na plenarnem sestanku SZJ razpravljati o vseh teh problemih in končno tudi postavljati predloge.
Hau>ia:U se
POLET!
Iz Avslrije nam piše Franci Čop •'
Precejšnje zmešnjave pred oiimpiado v (©rimi
Kakor smo že poročali, so alpski smučarji vendarle dobili potrebna vstopna dovoljenja od avstrijskih oblasti, in danes se že nahajajo na treningu v Avstriji. Skupno z našimi alpinci je odpotoval tudi trener Franci Čop, ki je med potjo našel toliko časa, da nam je iz G raza po slal kratko pismo.
»Čudna so pota nas alpincev — — in v;se kaže, da vodi vsaka v Rim — beri po naše na sneg. Tako bomo tudi mi Jugoslovani trenirali, in če bo šlo vse po sreči, vse tja do 26. decembra.
Da nimamo tako slabega »okusa« pri izbiri kraja, dokazuje tudi današnja vest. Ne bomo namreč tam zgoraj sami. Slišala smo, da bodo trenirali tudi Američani pod vodstvom trenerja Pfeiferja. Slednji je precejšen optimist in je prepričan, da bo presenečenje v Gortini pripravil v smuku za moške Wallace Werner. In še eno presenečenje napoveduje, ki pravzaprav ni presenečenje: pojavila se bo spet Andy Mead-Lawrence, ki že tudi trenira za olimpijske igre. Da je trikratna
svetovna prvakinja v alpskih distili na h,, ni nič novega, da pa je tri-■ratna mati, tega pa verjetno vsakdo ne ve. Pred dvemi meseci je povila deklico, toda to je ne moti, saj po pripovedovanju strokovnjakov potrebuje 14 dni treninga in baje bo spet »ta stara«. No, bomo videli, če le ni to malo preveč tudi za amerikanski tempo...
Verjetno ste tudi v domovini obveščeni, da se je prof. Rossner dokončno odločil in odstopil. Sporočil je avstrijski smučarski zvezi, da je njegov odstop nepreklicen, in da ga ne bo preklical po razgovoru v Insbrucku po vrnitvi s treninga, ki je vendarle v Gortini. Mnogo o tem govorijo po Avstriji, prof. Rossner je . postal zanimiva osebnost. O njem in o dr. Otto Johnu veliko či-ta-š in čuješ in to čudovite stvari, ki pa so seveda po mojem mnenju le nekakšna pretirana ugibanja. O Rtissnerju pravijo, da imajo tu vmes prste celo Američani itd. Žal nimam več časa, da bi kaj več pisal o perspektivah naših alpskih smučarjev, oglasil se bom, ko bomo imeli za seboj nekaj dni treninga.
Lepe pozdrave vsem čitateljem »Poleta«.	Čop Franci
Finski trener Saarinen:
Jugoslovani se morejo kosati z vsemi Srednjeevropci!“
Naši najboljši tekači zaključujejo te dni 6-tedensko bivanje na Finskem. Pred odhodom iz Vuokaltija nam je tov. Janez Pavšič poslal še tretje pismo, tokrat nekoliko drugačne vsebine. Piše nam, da je prejel od doma Solarjev članek, ki je bil objavljen v »Vjesniku u srijedu«. Ta članek je pri naših tekačih vzbudil silno ogorčenje in Janez je izkoristil to priložnost ter še enkrat vprašal tinskega trenerja Saarinena, kaj lahko Jugoslovani dosežejo na olimpijskih igrah. In o tem nam tov. Janez Pavčič piše naslednje:
»Pravkar smo prejeli iz Ljubljane Solarjev članek, ki nas je zelo razkačil. Dejstvo je, da ga je napisal »strokovnjak« za kritiziranje smučarskega športa v Jugoslaviji. Tu treniramo pod nemogočimi pogoji, izpostavljeni mrazu, snegu in ledu (—35° C/J, ne oziraje se na zdravje, da ne omenim celotno »garanje« za priprave na olimpijske igre, tu pa človek, ki zelo malo ve o smučarskem športu, naravnost žaljivo piše o nas. Se več, tega mnenja ni objavil v športnem časopisu, temveč v »Vjesniku u srijedu«, kjer so ponavadi objavljene največje senzacionalne dogodivščine. V svojem članku ni pozabil niti enega tekmovanja, kjer smo se slabo uvrstili, »pomotoma« pa je izpustil vse naše sicer skromne, toda trdo prigarane uspehe. Ko sem trenerju Saarinenu pojasnil vsebino članka in ga prosil za njegovo mnenje o naši udeležbi na olimpijskih igrah, je izjavil: »Jugoslavija lahko uspešno tekmuje z vsako srednjeevropsko reprezentanco!« Res ne vem, kaj namerava Šafar s svojim negodovanjem nad vsakim našim korakom. In kam bo prišel s svojo tendenciozno idejo, ki jo do-slednjo vriva v naš smučarski spori? Ali res ni v Hrvatski, oz. Jugoslaviji foruma, ki bi uvidel Šolarjevo razdiralno akcijo — podreti vse, samo, da se prikoplje na vrh — in mu enkrat za vselej postrigel peroti.
Zadnji dnevi našega treninga so
pri kraju. Mnogo smo se naučili in mnogo pridobili, kar bomo posredovali, ko se vrnemo v domovino, ostalim, predvsem mlajšim tekačem• Zahvaliti se moramo SZJ in Nogometni zvezi Jugoslavije, ki sta omogočili zvezi Jugoslavije, ki sta omo-hvalo pa smo dolžni tudi trenerjema Saarinenu in Silvenoinenu, posebno pa direktorju Instituta v Vuokattiju, ki je izkazal izredno tovarištvo in veliko prijateljstvo nam Jugoslovanom.«
TEŽKA ATLETIKA
Odličen uspeh slovenskih judoistov
V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu državno prvenstvo posameznikov v ju do-do. Tega tekmovanja se je udeležilo 12 tekmovalcev iz Srbije- 12 iz Slovenije in 10 iz Hr-vatske. Kot najnevarnejši konkurenti slovenskim tekmovalcem so veljali Srbi, vendar moramo poudariti izreden uspeh Slovencev, ki so povsem pregazili tekmovalce iz ostalih dveh republik. Razen v eni, so si priborili naslove državnih prvakov prav v vseh ostalih 5 kategorijah, poleg tega pa dosegli še 3 druga mesta, To zgovorno dokazuje veliko premoč slovenskih judoistov v tej športni panogi in hkrati njeno visoko kvalitetno raven v Sloveniji,
Skupno si je Slovenija priborila 21 točk pred Srbijo (9) in Hrvatsko (6), med posamezniki pa si je priboril pokal za najlepšo borbo Slovenec Udovič.
Državni prvaki so postali: pero-lahka kategorija: Manenič (H), 2. štor (Sl.); lahka: Miklič (SL), 2. Udovič (Sl.); welter: Cesar (Sl.), 2. Pampa (H), srednja: Maček (SL), 2. Kokanovič (Sr.); poltežka: Jakhel (Sl.), 2. Brus (Sr.); težka: Bida (Sl), 2. Radovič (SL).
»Danes ničesar ne razločim v zvonu 27 metrov globoko. Plošča s kontrolnimi instrumenti daje nerazločne podatke, čeprav je močno razsvetljena. Pri IGO metrih še nisem videl ladje. Spuščal sem se naprej, tedaj pa se je zvon zadel ob krov. Trčenje me je pretreslo kot še nikdar v tej napravi... Opoldne se je VVillians odločil, da me bo spremljal pri popoldanskem potapljanju. Dvomi v to, kar mu pripovedujem o slabi vidljivosti. Prepričal sem ga. Ves večer sva se razgovarjala o tem pojavu. Po, mojem mnenju se ta megla dvigne v globini ob lepem vremenu, ko grozi nevihta. \Villiams pa se norčuje iz mene. Raje se zanaša na svoj barometer, a ta instrument mu daje le dvomljive podatke. Megla često ne obdaja cele razbitine. Tako sva danes s kapitanom opazila NIAGARIlNO krmo in klun. vtem ko sva bila še 120 m od njega. A srednji del. na katerem smo bili zaposleni, je bil povsem neviden. Zanimivo dejstvo, čim bolj smo se mu približevali, vedno manj smo ga videli. Ko je bilo vsako delo onemogočeno, sva se dvignila na površje, Vnemirjal sem se zaradi vremena. Bilo je še lepo. Šef je mislil, da je ta zveza dokazala napačnost moje domneve. A kmalu se je kesal. Ni še dobro padla noč, ko je bilo treba vreči zaznaniovalne boje in se zateči v bazo. Valovi so pljuskali na krov, v prostoru za moštvo pa smo imeli 30 cm vode,«
Soba z zlatom na NIAGARI j-e bila pod tremi palubami 9 m znotraj ladje. Zato je bilo treba odstraniti zaščitne
plošče v višini treh palub v razdalji najmanj 10 metrov pred in za podolžno osjo ladje, p-od katero je ležal zaklad. Mnogo težav je bilo treba premagati, kajti doslej še niso opravljali reševalnih del v taki globini. Zato niso imeli izkušenj pri razstreljevanju pri takšnem vodnem pritisku in niso imeli podatkov glede vpliva tega pritiska na moč naboja. Izvršiti so morali precej poizkusov, preden so lahko določili zadovoljivo količino eksploziva.
Bojni načrt je predvideval razstreljevanje plošče za ploščo, vse dokler ne bi dosegli blagajne. V besedah se je to zdelo zelo preprosto, v resnici pa je bilo to popolnoma drugače. Potapljači in mornarji so delali v stalni nevar-nsti. Vsakikrat, ko je eksplodiral močan naboj, je stara OLAVMORE poskočila za čevelj visoko. Cesto je v kuhinji namizna posoda zletela po tleh in se raztreščila na kose. Na več mestih so zazevale razpoke.
Pot je bila dolga in trda, a z velikim potrpljenjem in spretnostjo so plošče odstranili drugo za drugo. Odstranjevanje ruševin s palube je bilo drugo nadležno in težavno delo, ki so ga opravljali s pomočjo žerjava z mačkom.
Končno se je blagajna pojavila pred očmi potapljača v zvonu več kot 130 metrov pod vodo. Sedaj pa je nastalo vprašanje, kako razstreliti vrata, ne da bi se pri tem zlato raztrosilo po dnu morja, kjer bi bilo za vedno izgubljeno. To je bilo delikatno delo, ki je povzročilo številna razpravljanja. Slednjič so se dogovorili za primeren naboj, ki so ga kar najskrbneje namestili. Na krovu je vladalo na-napeto pričakovanje, ko je glavni potapljač Johnstone sprožil detonator. Prišli so na vrhunec velike avanture ... A nič se ni zgodilo! Neuspeh je poparil vse njegove tovariše, le flegmatičnega Johnstona to ni spravilo iz njegove običajne ravnodušnosti in popravil je električno napeljavo. Tokrat je šlo vse v redu: vrata so izginila in končno so
imeli prost vstop k velikanskemu zakladu.
Nastopila pa je nova težava: kako dvigniti lingote, ne da bi jih spotoma razstrosili? Kapitan Williams je dal izdelati poseben žerjav, Bil je majhen, njegova posebnost pa je bil sistem precej zapletenih vzvodov, ki so omogočili ogrebači z mehaničnimi čeljustmi, da so pograbile lingote v skladišču. Cim se je prva ogrebača dvignila za nekaj čevljev, se je pod njo zaprla druga, da bi ujela plen, če bi zdrsnil s prve.
Kljub velikanski odprtini, ki je zevala v trupu, je bil dostop do zakladnice precej ozek. Potapljači bi v njej ne mogli dovolj razločno videti, čeprav bi njihov potapljaški zvon lahko šel skozi odprtino. Treba je bilo torej postopati zelo previdno.
Herd in Williams sta se vznemirjala zlasti zaradi vrat, ki jih niso odstranili. Po vsej verjetnosti so po eksploziji padla v notranjost. Jih bo mali žerjav lahko prijel ali pa jih bo treba še razstreljevati?
Tri dni so se ukvarjali z ugibanjem, kajti slabo vreme je zavrlo delo. Posadka je čakala z isto nestrpnostjo, kot če bi ji obljubili delež od rešenega zaklada. Vsakdo je izvrševal svoje delo bolj veselo in z večjim navdušenjem. Celo obalna pokrajina se je zdela vesela. Zlasti ptice so prinašale stalno razvedrilo: galebi, morski sokoli in albatrosi so krožili nad ladjo in spuščali svoje turobne krike. Velikanski albatros je spremljal ladjo pri vsakem povratku v pristanišče Whangarei in ni niti za trenutek zapustil CLAVMORE. Vsi so ga klicali Georg. Skušal si je monopolizirati ostanke, ki jih je kuhar metal v morje. S svojim diktatorskim besom je gospodoval nad slabejšimi tovariši. Kadar se je kateri izmed njih drznil sesti na vrv ali drog blizu jedilne shrambe, je Georg začel strašno vpiti. Planil je nad zločinca, ki je v strahu zbežal in izginil na nebu.
^ A AY I Z. Ni I .T E NJ l: S::
wi£ajšC io fcajfrožj fcapK&damii
Teran naiuspešnejši Slovenec - Pri mladinkah 4 v polfinalu
Tudi jubilejno, deseto državno prvenstvo v namiznem tenisu je za nami. Končalo se je prejšnji teden v Novem Sadu im nam prineslo nove državne prvake. Pred prvenstvom je bilo verjetno le malo takih, ki pri moških ne bi pripisali prvega mesta Dolinarju. Vendar se naš najboljši igralec državnega prvenstva ni udeležil, ker je bil zadržan, s svojim delom. Lahko bi nastopil' šele v soboto zvečer, ko so bila prva kola že odigrana. Zanimivo je to, da je imel prireditelj že lani v Ljubljani neprijetnosti z istim igralcem, ker je hotel odigrati igre po svojem razporedu. S tem hočemo reči to, da najbrž ni samo delo na fakulteti vzrok, da
Pri ženskah Pogačarjeva lani ni v disciplinah mlajših tekmovalcev nastopila. Letos pa jo je v četrt- dosegli raven tekmovalcev iz ostalih republik. Upajmo, da bodo mlajši to raven obdržali tudi kasneje, ko bodo nastopali pri članih.
* !Z OMlZACIjr
M& Za&ofcu je največ mladine
i
NOVI DRŽAVNI PRVAKI Posamezniki: moški-A: Harangozo moški-B: Teran ženske: Čovič mladinci: Markovič II mladinke: Teran pionirji: Jazvič pionirke: Androcki
Dvojice:
moški: Vogrinc-Gabrič ženske: Covič-Vrzič mladinci: Markovič II-Melegl mladinke: Teran-Dolenc pionirji: Jazvič-Kopeni
Mešane dvojice: Markovič Il-čovič
finalu izločila sedemkratna državna prvakinja Čovičeva. Kaže, da bomo v tej disciplini dosegli kaj več šele s tekmovalkami, ki so bile letos uspešne pri mladinkah.
»Slovensko« bi lahko imenovali disciplino mladink, V polfinale so se namreč uvrstile štiri naše tekmovalke in sicer prav iste kot na prvenstvu Slovenije. Teranova in Plutova sta ponovili uspeli z republiškega prvenstva in premagali Trampuževo oziroma Dolenčevo z istima rezultatoma. Naslov državne prvakinje pri mladinkah je osvojila Teranova. Sodeč po letošnjem prvenstvu lahko kmalu upamo na boljše dni za Slovence pri ženskih disciplinah.
In zaključek? Na prvi pogled letos nismo dosegli kaj več kot lani. Vendar ne smemo prezreti, da smo
Ostala srečanja so se končala več ali manj pričakovano in sta Harangozo pri moških, Čovičeva pa pri ženskah vsak že sedmič osvojila državno prvenstvo. To niso ravno najlepše perspektive za jugoslovanski namizni tenis, saj kaže, da se nihče drug ne more dvigniti nad raven naših najboljših in jim iztrgati naslova državnih prvakov. Za Harangozom in Dolinarjem je sicer še cela vrsta dobrih igralcev, ki pa nikakor ne morejo doseči več, kakor drugo mesto. Letos je sicer Vogrinc v finalu nevarno ogrozil Harangoza, vendar je v petem nizu pri stanju 19:19 zgubil in tako zapravil priložnost prvič osvojiti najvišji naslov.	M. G.
Na prvenstva Koroške ?& uhn^aUeu v
nami&netn ienisu-
se Dolinar ni udeležil prvenstva, ampak je pri njem že običaj, da se našim najvažnejšim tekmovanjem skuša na tak ali drugačen način izogniti. Upamo, da bo NTZJ to upoštevala in ga tudi za srečanja v inozemstvu ne bo »motila pri njegovem delu.«
Nas zanimajo predvsem uspehi slovenskih tekmovalcev. Bežna primerjava letošnjih uspehov z lanskimi nam pove, da smo napredo-dovali precej občutno pri mlajših tekmovalcih in tekmovalkah.
Pri moških posamezno smo dosegli lam največji uspeh po osvoboditvi sploh, saj sta se med prvih 8 tekmovalcev uvrstila dva Slovenca ter je Hlebš osvojil 7., Kocijan pa 8. mesto. S takim uspehom se ta dva tekmovalca letos ne moreta pohvaliti. Hlebš ni nastopil, Kocijan pa je izpadel že v I. kolu, ko ga je premagal Barlovič. Pač pa se Je letos vrstil v četrtfinale Teran, ki je s svojo igro na letošnjem prvenstvu prav gotovo vzbudil pozornost. Mladega Kranjčana je šele v četrtfinalu izločil Petrovič. Pomemben uspeh je dosegel še Ti-german, ki je izpadel eno kolo prej — izgubil je s Harangozom 3:11
Podoben uspeh kot lani, smo zabeležili letos v II. razredu, kjer je najuspešnejši Slovenec v I. razredu Teran osvojil prvo mesto. Lani je bil zmagovalec v tej disciplini
Hlebš.
Uspeh naših mladincev na prvenstvu v Ljubljani je bil zelo majhen, saj se je le Antolič uvrstil v četrtfinale. Teran je bil letos uspešnejši in deli 3. in 4. mesto z Jazvičem. Vendar smo prav v tej disciplini pričakovali več od slovenskih tekmovalcev.
Pod pokroviteljstvom OLO Ravne je namiznoteniška sekcija domačega Fužinarja organizirala prvi turnir za prvenstvo Koroške v namiznem tenisu. Nastopilo je 76 tekmovalcev iz Vuzenice in Raven. Žal se kljub povabilu niso odzvali še igralci iz ostalih krajev slovenske Koroške. Turnir je pokazal, da si tudi namizni tenis v Ravnah utira pot navzgor. Razveseljivo je, da je nastopilo kar 73 članov domačega Fužinarja in med njimi precej mladink in članic. Lep napredek so pokazali tudi pionirji, ki obiskujejo namiznoteniško šolo, ki se je začela v začetku decembra, vodi pa jo bivši igralec Jesenic tov. Marjan Ažman. Turnir je prav dobro uspel in tudi s kvaliteto igralcev
smo lahko zadovoljni. Na tem mestu smo dolžni zahvalo OLO Ravne in upravniku Doma železničarjev tov. Breclju, ki imata vse zasluge, da je bila organizacija brezhibna.
Prvaki Koroške za leto 1955: pionirji: Srd jan Repič, mladinci: Iglar Boris, mladinke: Vanče Jožica, članice: Ažman Draga, člani: Auprih Boris, pionirske dvojice:	Repič -
Grabner, mladinske dvojice: Igler -Maki in M., ženske dvojice: Ažman Draga - Borštner Ruža, članske dvojice:. Auprih Bogomir - Maklin Tone, mešane dvojice: Ažman Draga - Ažman Marjan (vsi člani Fu-žinarja).
Šater
Mogočna zgradba društvenega doma »Partizan« na Taboru je, zlasti v notranjosti, dobila spet novo lice, saj so prav pred kratkim zaključili glavna dela pri preurejanju prostorov. Odkod vse to, smo dognali na društvenem občnem zboru pretekli torek, hkrati pa še precej podrobnosti o dejavnosti tega društva.
Presenetila nas je že lepa udeležba pripadnikov društva, nič manj pa skrbno pripravljena poročila. Res, da društvo v republiškem merilu ni doseglo vidnejših uspehov, vodniki pa so vendarle posvetili veliko skrbi interni vzgoji mladine, ki v največji meri sestavlja ta marljivi telesnovzgojni kolektiv. V društvu je namreč največ osnovnošolske mladine in dijaštva, skupaj nad 400, kar je vsekakor lepo število. V svojem -delu so imeli zelo dober stik z izvenljubljan-skimi društvi, udeležba pri redni telovadbi pa je bila razveseljiva. Društvo pa ne posveča pozornosti samo osnovni telesni vzgoji, temveč goji tudi nekatere športne panoge kot košarko, odbojko, plavanje, smučanje in sabljanje. Najde-lavnejši so sabljači, ki pod vodstvom sabijaškega veterana tov. Cvetka marljivo vadijo in nastopajo na raznih tekmovanjih ter prireditvah. Zanimiv je stik društva s starši, ki mnogokrat obiščejo redno vadbo in se zanimajo za napredek svojih otrok. Nasprotno pa smo ugotovili, da se terenske množične organizacije vse premalo povezujejo z društvom in mu nudijo premalo pomoči. Zatorej je bila uprava zlasti v gospodarskem pogledu navezana sama nase in se je borila za finančna sredstva brez pomoči od zunaj. Kljub temu je gospodarski odbor naredil v preteklem letu veliko. Preuredili so telovadišče in skoraj vse prostore doma, vse pa Iz lastnih sredstev. Ta problem pa jih zavira pri ostalem delu. In vendar, pionirji uživajo poleg vadbe še kulturno razvedrilo: društvo jim prireja lutkovne in filmske predstave, ki so vedno dobro obiskane.
Kaj pa v bodoče? Po precej dobri razpravi so izvolili novo društveno upravo, ki ji znova predseduje prof. Gestrin, uprava pa bo zlasti v prihodnjem letu, ko praznujejo 50-letnico obstoja društva, posvetila vse sile za kvalitetni dvig član-
• Ai— ■= ,-T ■,	iv
Pravilno delo je privedlo do uspehov
Prvi med nogometaši so na rednem občnem zboru pregledali svoje delo člani ŽNK Ljubljana, letos najboljšega nogometnega kluba v Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, čemu tolikšen vzpon njihovega ligaškega moštva, odkod uspehi B-mo-štva, mladine in pionirjev.
Vse to smo ugotovili na tej, dokaj plodni skupščini, katere so se ude-
pravilna in je prav zaradi tega Novi odboj, ki rodila uspehe!
Danes beležijo posamezna moštva v prvenstvenem tekmovanju naslednje uspehe: ligaško moštvo je 5. v conski ':gi, B-moštvo je prvak I. razreda, mladina tudi prvak podzveze, hkrati z njimi pa še pionirji. Vsa moštva skupaj so odigrala v letošnjem poslovnem letu 171 tekem, od
mu predseduje znova inž. Čotar, je s članstvom vred sklenil, da bo z vzgojo mladine nadaljeval po dosedanjih izkušnjah in se še naprej boril za dostojne uspehe kluba.	T, B.
Ježili poleg številnega članstva tudi katerih so jih 111 odločila v svojo zastopniki NZS, NPL, sodniške orga- korist, 32 igrala neodločeno, 29 pa
nizacije ter klubov Odreda, Ilirije :-----T-:,~	!1-
in Olimpije.
Že v poročilu predsednika je bilo nakazano, da je bil napredek kluba sicer počasen, toda vztrajen, letos pa so skoraj vsa moštva, ki sestavljajo ta kolektiv, dosegla višek svojih uspehov. Zlasti se je odlikovalo ligaško moštvo, ki si je priborilo vstop v consko ligo in ob koncu jesenskega prvenstva zasedlo med Slovenci najboljše mesto. Uspehi pa so vsekakor plod skupnega dela odbora trenerjev in igralcev, zlasti pa vzgoja mladega kadra, s katerim izpopolnjujejo starejše moštvo. Ta pot njihovega dela je bila torej
ODRED : GARNIZIJA LJ. 5:1 (3:1)
Bodoči reprezentanti
, Minuli teden se je mudil v Ljubljani zvezni kapetan državne reprezentance tov. Aca Nikolič. Zbral je vrsto mlajših igralcev iz naše republike ter imel z njimi kratek trening. Zanimal nas je vzrok in namen tega treninga in zato smo se obrnili na tov. Nikoliča ter mu stavili nekaj vprašanj:
»Ali je predvideno kakšno meddržavno srečanje? Kakšen je namen treninga in kaj mislite doseči s tako imenovanim širšim izborom kandidatov?
»Naša reprezentanca nima v ja-črtu meddržavne tekme, temveč so to le prvi začetki priprav za evropsko prvenstvo, ki bo leta 1957. d re-Jdng ima predvsem namen usposobiti mlade igralce, ki bodo s sistematičnim treningom čez nekaj let zmožni stopiti v državno reprezentanco. Zato sem poklical mlade igralce, ki naj bi se že sedaj seznanili z načinom in podrobnostmi.treninga. Moja naloga in želja je v tem da popravim tehniko, delo in Vpeljem taktiko, v prvi vrsti pa bi rad dosegel v delu močno obrambo. Trenerjem želim pokazati, kako naj bi igralci nadalje trenirali v svojih klubih.«
»Kakšno mišljenje imate o slovenskih igralcih?«
»O posameznikih ne bi mogel govoriti, ker je veliko novih in jih Prvič vidim. Igralce odlikuje predvsem silna raznovrstnost, dobra
kondicija, nadalje zelo dobri meti (predvsem meti prek glave) v gibanju ter točno in ostro podajanje, kar omogoča hitrost akcije.«
»Nam lahko poveste, kakšen način igre bo prevladoval v naši reprezentanci?«
»Sestaviti hočem dve moštvi in doseči dva načina igre. Prvi naj bi bil preko treh centrov dvome-trašev, s tem bi se oslanjali predvsem na met od daleč ter na start velikanov, a drugi način pa je igra z enim, velikim toda hitrim srednjim napadalcem.«
Za konec smo prosili, naj odgovori še na eno danes zelo aktualno vprašanja — zvezna liga na eni in množičnost na drugi strani.
»O tem bi se dalo mnogo govoriti,« je začel tov. Nikolič. »Enkrat smo že zvezno tekmovanje razfor-mirali v upanju, da s tem ne bo nazadovala kvaliteta in množičnost. Vendar ta metoda ni bila uspešna in je košarkarski šport v tem času napravil pri nas viden korak nazaj. Mislim, da moramo najti drug način in to predvsem v tesni povezanosti enega z drugim. Lahko trdim, da je v naši panogi športa ta povezanost z množičnostjo že zelo trdna.	B. K.
Opomba: 1,—9. prvenstvo italijanske nogometne lige, 10.—12. tekme tekme klubov jugoslovanske zvezne lige v inozemstvu.
izgubila. Men 148 člani, ki jih šteje klub so najmarljivejši Dolenc, Čretnik. Gruden in Bencik (vsi ligaško moštvo), Pirc (B-moštvo), Lotrič (mladinsko moštvo) in drugi.
Iz poročil tehničnega referenta smo ugotovili, da se je kvaliteta izboljšala zlasti v zadnjih 3 mesecih, ko so spremenili način treninga. V redno vadbo so vključili tudi atletiko, hkrati pa so študirali snov za treninge kolektivno z igralci. Ta preorientacija dela je torej največ priponi ogla zadovoljivim uspehom, hkrati pa zelo vestna zdravniška služba ter zdravstvena kontrola nad igralci. Trenerski kader je zadovoljivo opravil svojo nalogo, vse pa kaže, da dosedanje število trenerjev ne zadostuje več in ga bo treba izpopolniti z novimi močmi.
Zastopniki športnih organizacij so klubu čestitali k uspehu, pri tem pa poudarjali osnovno težnjo, t. j. da bo moral klub vnaprej voditi pravilno politiko svojega dela z vzgojo lastnih kadrov. Izrečena je bila pohvala tisku, ki je pravilno poročal o uspehih ter tudi grajal tedaj, kadar ie bilo treba.
Tudi letos sta se ob »Dnevu ar-mije« srečali v tradicionalni tekmi enajstorici Odreda in ljubljanske Garnizije. Žal je bilo vreme nenaklonjeno in zaradi goste megle ni bilo moč zasledovati potek tekme, to pa so občutili tudi igralci, ki niso mogli prav razviti igre.
stva v vseh smereh ter dostojno pripravila vse za proslavo jubileja, želijo si tesnejših stikov s terenskimi organizacijami, hkrati pa bodo izpopolnili vaditeljski kader. Načrti so lepi, upajmo, da jih bodo uresničili.
T. B.
Dobili smo noi/e zvezne sodnike
V torek je v Ljubljani skupina republiških boksarskih sodnikov polagala izpite za zvezne sodnike, in sicer pred posebno komisijo, ki so jo sestavljali podpredsednik BS J to j, Trs, mednarodna sodnika Nagy iz Zagreba in Mladenovič iz Beograda, zvezni sodnik Grošelj ter zdravnica dr. Zavrnikova.
Po propozicijah BZJ bi lahko polagalo izpit 12 kandidatov, vendar se je prijavilo komisiji iz vse Slovenije le 8 kandidatov. Toda tudi ti niso bili najbolj uspešni saj so opravili izpit, le trije, medtem ko jih bo pet moralo ta izpit ponavljati v kasnejšem terminu. Kandidati^ so morali opraviti najprej teoretični izpit iz precej obširne snovi, nato pa so morali soditi tudi praktično v ringu. Izpraševalci so bili zelo strogi, pripomniti pa moramo, da so bili v nekaterih primerih, zlasti še pri praktičnem izpitu tudi neresni, saj so ustvarjali v ringu skrajno neumestne situacije, kar jim zamerimo.
Novi zvezni boksarski sodniki so postali: Podbevšek iz Ljubljane — ki je opravil izpit najbolje — ter Jezernik in Ipavec iz Maribora, Pri teoretičnem izpitu se je izkazal tudi Remc iz Ljubljane, ni pa uspel opraviti praktični izpit.
Novi sodniki so prav gotovo velika pridobitev za slovenski boksarski šport, saj so nam garancija, da se bodo borbe odslej odvijale mnogo bolj regularno kakor doslej.
DIRKA »PO JUGOSLAVIJI«
20. JULIJA
V Zagrebu "se je že prvikrat sestal organizacijski odbor dirke »Po Jugoslaviji, ki je razpravljal o terminu te dirke, o njeni progi ter številu etap.
Sklenili so, da se bo dirka pričela prihodnje leto 20. julija v Zagrebu, zaključila pa 29. julija v Beogradu. Imela bo 9 etap. in sicer: I. Zagreb—Reika, II. Reka— Pulj-Portorož, III. Portorož—Nova Gorica, IV. Nova Gorica—Bled (na Bledu bo en dan odmora), V. Bled —Ljubi j a n a	(pole ta pa) —Maribor,
VI. Maribor—Zagreb, VII, Zagreb— Popov a ča	(pol etapa) — Slavonski
Brod, VIII. Bosanski Brod—Novi Sad. IX. Novi Sad—Beograd.
14 O L
i A I
ROG LETOS NAJUSPEŠNEJŠI
Kolesarski klub »Rog« uvrščamo prav gotovo med najboljše kolektive v Sloveniji, številni uspehi na raznih dirkah to potrjujejo, saj imajo v svojih vrstah med posamezniki republiškega prvaka Valanta, ki je hkrati tudi najboljši slovenski kolesar v državnem merilu. Tudi ekipa je osvojila naslov republiškega prvaka, medtem ko se je na državnem prvenstvu uvrstila na 3. mesto. Zelo uspešni so še njihovi turisti — mladinci, saj je njihov član Podlesnik državni prvak, Mrzllkar republiški prvak, ekipa v
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK ŠL 19
l. Inter : Padova	
2. Juventus : Lazio	
3. Lanerossl : Bologna	
4. Napol! : Fiorentina	
5. Novara : Milan	
6. Roma : Atalanta	
7. Sampdoria : Pro Patria	
8. Trlestina : Genoa	
9. Spal : Torino	
10. Miinchen 1860 : Dinamo	
11. Rott-Weis : Partizan	
12. Panatenaikos : Crv. zvezda	
Počen aaslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraji
Ulica In hišna številka!
Sloveniji prva, v Jugoslaviji pa druga.
Vse to so ugotovili na svoji redni skupščini, kjer je bilo videti zelo trdno povezavo med odborom in tekmovalci.
Članstvo je v klubu dokaj številno, vendar je 44 članov glede na močan kolektiv tovarne relativno majhno število. To pa še bolj zaradi tega, ker vemo, da je delovni kolektiv te tovarne tesno povezan s kolesarji. Upravni odbor tovarne nudi namreč klubu močno moralno in tudi materialno podporo ter budno spremlja njegovo delo. Tudi v bodoče je upravni odbor tovarne sklenil svojemu klubu pomagati, priporočil pa mu je, naj se še bolj bori za kvalitetne uspehe.
'V zelo živahni razpravi smo naleteli na problem hranarin, Ta zadeva še ni dovoli dobro urejena in jo bo treba vsekakor čimprej rešiti. Izrečena je bila tudi kritika na račun KZS, ki pa ni bila povsem upravičena, ker so se napake na dirkah pojavljale predvsem zaradi slabosti sodnikov.
V splošnem smo imeli vtis, da je takšen kolektiv, kot je kolesarski klub »Rog«, sposoben tudi v bodoče doseči mnogo uspehov, posebno če bo njegov odbor delal tako pozitivno kot doslej. Novi odbor sestavljajo: predsednik tov. Majdič ter člani dr. Frelovšek, čopič, Kuplen, Močilnikarjeva, Janežič, Vernik, Zanoškar, Markič in Žirovnik.
„ETO XI Štev. 52
Temeljit obračun na Ježici
Pred kratkim je polagalo obračun svojega dela partizansko društvo na Ježici. Čeprav udeležba ni bila tako velika, kakor so nekateri pričakovali, je prišlo vendarle mnogo tistih posameznikov, ki jih zanima obstoj in delovanje tega društva, zlasti predstavniki ježiške šole, nekaj staršev in pa seveda precej mladih telovadcev in telovadk.
Če udeležba ni bila ravno najbolj polnoštevilna, pa je treba priznati, da so se navzoči temeljito pogovorili o marsikateri stvari, ki bo koristila društvu pri bodočem delu. Mnogi diskutanti so grajali Člane, ki jim ni všeč disciplina in redno, sistematično delo,
prav tako pa je padla marsikatera kritika na račun nekaterih piscev, ki s tendencioznimi članki samo razpihujejo nasprotja med vrstami športnikov in pripadnikov »Partizana«. Zato je upravni odbor društva sprejel sklep, da bo v bodoče posvetil največjo pozornost pionirjem in skušal s pomočjo staršev ter šole, pa tudi s čim bolj pestrimi in privlačnimi vadbenimi urami vključiti v svoj krog kar največje število mladine in pionirjev. Vsi navzoči so bili mnenja, da če bo novi odbor vztrajno delal v smislu sprejetih zaključkov, bo res odpravil dosedanje mrtvilo v tem partizanskem društvu in bo nedavni občni zbor resnična prelomnica v dosedanjem delu.
TRI AKADEMIJE
Kar tri partizanska društva so v zadnjem času pokazala na telovadnih akademijah sadove svojega dela.
>Partizan< o Medvodah je priredil akademijo v počastitev »Dneva JLA«. Gledalci so bili zelo zadovoljni s programom in izvedbo posameznih točk, zlasti z nastopom pionirjev, mladincev na bradlji in mladink v ritmični sestavi.
Tudi Novomeščani so pripravili lepo akademijo, na kateri so nastopili vsi pionirski in mladinski oddelki, žal pa smo pogrešali članov in članic, kar kaže, da mladina, čim doseže določeno starost, preneha z aktivnim te-lesnovzgojnim udejstvovanjem.
V Radovljici je domači »Partizan« pripravil telovadno akademijo, na kateri je sodelovalo okoli 150 telo vadečih. Zlasti so ugajale 5 svojimi vajami mladinke in članice.
To in ono po ocenjevanju društev za pokal ,,Ljudske pravice"
Če hoiemo dopolniti pravilnik,
so nam potrebni stvarni predlogi
Letošnje ocenjevanje vseh partizanskih društev za pokal »Ljudske pravice« je že skoraj mesec dni za nami. Najboljša društva so prejela pokal ter posebne nagrade v telovadnem orodju.
Dasiravno je pravilnik, s katerim ocenjujemo delo posameznih društev, do danes doživel že precej izprememb, je tudi letošnje ocenjevanje pokazalo, da ima še vedno nekatere pomanjkljivosti in da še vedno ni popolnoma ustregel ocenjevanju na vseh področjih društvene dejavnosti. Pojavili so se novi momenti, ki narekujejo razne dopolnitve in korekture sedanjega pravilnika. Vendar moram pri tem takoj poudariti, da so letošnje ocene delno' zatemnile le
Piše prof. Bergant Janez
iz društev in smatramo, da pridejo v poštev kot najboljša društva v našem okraju.« Jasno je, da si iz takšnih skopih poročil komisija pri republiški Zvezi ni mogla prav nič pomagati. Nekatera društva oz. okrajne Zveze so tudi pora-čala, da so redno pošiljala statistična poročila nadrejenim forumom. Ko pa smo nekoliko pregledali na republiški Zvezi, kako je s temi poročili, smo ugotoviti, da omenjeno društvo do danes ni poslalo nadrejenim forumom niti enega poročila.
Ali pa dalje: vsi trezni in pametni delavci -v »Partizanu« so že zdavnaj obsodili razdiralno delo po sekcijah. Kljub temu pa se še najde društvo, za katerega vemo, da Še vedno vzdržuje sekcije, ki piše: »Smo mnenja, da so naši uspehi plod dobre vzgoje. Zato upamo, da bodo višji forumi znali objektivno oceniti naše delo . . .« Itd. itd.
Seveda, vseh teh slabosti ne moremo
posploševati, kajti med poročili smo tudi našli liste, kjer so bila skrbno napisana poročila iz katerih si lahko razbral skrb višjih enot za delo društev, v katerih si lahko videl ,da so se funkcionarji potrudili in temeljito analizirali uspehe in neuspehe posameznih društev v svojem območju ter podali popolnoma nepristranska mnenja. Pri takšnih poročilih je bil priložen vrstni red ocenjenih društev, pravomočni podpisi članov ocenjevalne komisije in še vrsta zapisnikov delovnih komisij. Seveda, na žalost je bilo takšnih poročil bolj malo.
Torej, kakor že rečeno: v bodoče več temeljitosti in vestnosti pri izpolnjevanju naših nalog, pa bodo odpadli marsikateri očitki. Glede samih izprememb pravilnika pa si želimo utemeljenih, pismenih pripomb, bodisi da se društva z njimi obrnejo na svoje nadrejene forume, bodisi da se predlagatelji Izprememb oglasijo v »Poletu«.
Odred in Ljubljana
sta si podala reise
ustmene pritožbe in negodovanje posameznikov. Zato bi bilo prav in zaželeno, da bi se bodisi posamezniki, bodisi forumi (društva .okrajne Zveze) pojavili s pismenimi, stvarnimi in argumentiranimi predlogi, kako in kaj izpopolniti in koregirati sedanji pravilnik. Ocenjevalnim komisijam, bodisi pri republiški Zvezi, bodisi v okrajnih Zvezah, je samo besedičenje ali morda celo zaplotno negodovanje prav malo koristno. Zato bi bilo prav, da v tem času, ko društva na občnih zborih polagajo obračune o svojem delu, najdemo nekaj, časa tudi za to, da se pogovorimo o ocenjevanju društev za pokal »Ljudske pravice«.
Pri pretresanju sedanjega ocenjevalnega pravilnika in pri presojanju njegovih pcmankljivostl pa je treba istočasno tudi upoštevati celo vrsto slabosti, ki so spremljale to ocenjevanje, predvsem malomaren odnos nekaterih organizacij do tega tekmovanja, čeprav je treba istočasno tudi priznati, da je bilo letos že mnogo bolje kakor lani in predlani. Kljub temu pa ne moremo mirno mimo ugotovitve, da je k letošnjemu ocenjevanju pristopila le peščica društev in da je republiška Zveza »Partizan« prejela poročila le od 9 okrajnih Zvez »Partizan« (od 11 okrajnih Zvez).
Poglavje zase je tudi dejstvo, kako so bila spisana posamezna poročila ln kako so nekatere okrajne Zveze »Partizan« ocenile delo društev na svojem območju. Čeprav je v pravilniku jasno označeno, kako mora pristojna okrajna Zveza oceniti kakovost dela v društvih in Je celo razčlenjeno, kaj vse naj se upošteva v oceni (n. pr. kakovost telovadnih ur, nastopov, tekem, rednost pisarniškega dela itd.), smo prejeli nekatere takšne dopise: »Priloženo vam pošiliamo 6 poročil
Celje, 25. dec. — V počastitev »Dneva JLA« je marljivo društvo »Partizan« Celje-Gaberje priredilo akademijo, na kateri je nastopilo okrog 200 tekmovalcev. Vseli 18 izvajanih točk je bilo odlično pripravljenih in so izvajalci navdušili številno občinstvo. Posebna atrakcija je bila v tem, da so v sestavu starejših članov nastopili predsednik, sekretar, načelnik in dva najstarejša vaditelja partizanskega društva ter so želi živahno odobravanje.
V okviru akademije je predstavnik celjske Garnizije razdelil vsem zmagovalnim moštvom, ki so sodelovala na športnih tekmovanjih v počastitev »Dneva JLA«, prehodne pokale in diplome. Na teh tekmovanjih je nastopilo 332 tekmovalcev. Finalna srečanja so dala naslednje izide:	nogometna tekma
med moštvom celjske Garnizije in 7.SD Celje se je končala s 5:2 (3:21. V odbojki so 'bili pri mladincih uspešni odbojkarji II. gimnazije, ki so premagali svoje nasprotnike iz I. gimnazije s 3:0. Pri ženskah le bila uspešna I. gimnazija nad 1 ~-
»ETO X’
Štev, 52
Stran b
Pred nekaj dnevi je prišlo do sestanka atletskih klubov Odred in Ljubljana, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki Svobode, tako da lahko govorimo o sestanku vseh ljubljanskih atletskih klubov. Ta sestanek naj bi bil prvi korak na poti sodelovanja ljubljanskih atletskih kolektivov za dvig atletike v Ljubljani in Sloveniji sploh. Predsiavniki Odreda in Ljubljane so sklenili, da ne bodo več pogrevali starih spornih vprašanj, ampak da bodo v bodoče delali skupaj, kajti razdor med ljubljanskimi atletskimi klubi je škodil ne le klubom, ampak tudi atletiki v širšem smislu. Na sestanku je bilo sprejetih nekaj konkretnih sklepov za sodelovanje. Dogovorjeno je bilo, da bodo društva sodelovala v vseh vrstah tekmovanj, enotno nastopale pred športnimi forumi, izmenjavala strokvna mnenja in sodnike na prireditvah, predvsem pa že v začetku sezone priredila skupen nastop, ki naj bi postal tradicionalen in naj bi javnosti pokazal, tla je stanje v ljubljanski atletiki res razčiščeno. Ta nastop naj bi bil zvezan tudi z nogometno tekmo moštev obeh klubov. Predstavniki ljubljanskih klubov so se dogovorili tudi, da bodo delali na tem, da pride zopet do tradicionalnih trobojev mest (Ljubljana : Zagreb : Beograd), kjer naj bi Ljubljano zastopala reprezentanca Slovenije V kratkem namera-
tonom s 3:2, pri članih pa »Partizan« St. Peter nad Grafičarjem (Cel jet 3:0.
vajo tudi ustanoviti koordinacijski odbor, ki bo praktično reševal vse probleme v zvezi s sodelovanjem in dejansko predstavljal nekakšno ljubljansko atletsko podzvezo.
Dejstvo, da je do tega zaželenega sestanka prišlo in pa zlasti sprejete sklepe moramo toplo pozdraviti, kajti stanje v ljubljanskem atletskem športu je bilo od časa do časa že prav nevzdržno. Upamo, da ne bo ostalo vse le pri besedah in želimo ljubljanskim atletskim kolektivom mnogo uspeha v -skupnem delu.	R. M.
Naročajte se na „POEET"
NEPROSTOVOLJNA POMOČ
Pred nekaj leti je osvojil Dunajčan Helmuth Seibt evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Doma so mu :veda pripravili ob povratku slovesen sprejem. Ker pa je prispel nekoliko prezgodaj, se mu je dogodilo tole: Prišel je v dvorano, kjer naj bi ga počastili, in z velikim zanimanjem opazoval vse priprave, kot obešanje različnih transparentov, urejanje cele gore šopkov in vse ostalo. Kar naenkrat pa ga je nekdo nagovoril: »Ne stoj vendar tako ob strani in ne glej tako zabito. Daj mi kla Ivo in žeblje.« Novopečeni evropski prvak je seveda storil kot mu je bilo ukazano in krepko pomagal pri pripravah za svoj sprejem. Na sami prireditvi ni tega nihče zvedel, šele kasneje je bilo med njegovimi prijatelji
208 telovadcev je nastopilo
na telovadni akademiji v Celju
Kuzin v odlični formi
Blizu Leningrada so imeli najboljši ruski smučarski tekači prvo izbirno tekmovanje za olimpijske igre. Dvakratni svetovni prvak iz Faluna Vladimir Kuzin je s precejšnjo prednostjo osvojil prvo mesto ter z odličnim časom dokazal, da je v zelo dobri formi. Kuzin je dosegel čas 1:48:15, za njim pa sta se uvrstila Gilter 1:50:27 in Terentijev 1:51:52.
Špansko nogometno moštvo Cadiz je doma s 3:0 brez večje težave odpravilo enajstorico dunajskega Ra pida. Več uspeha je imel Kapfenberg, ki je v Eor-deauxu premagal domače moštvo s 3:2.
Po današji tekmi proti F.ealu v Madridu bo beograjski Partizan nadaljeval s turnejo po Zahodni Evropi. 28. t. m. bo Partizan igral v Amsterdamu proti Vienni, 1. januarja v Essenu proti Iiot-Weiss, 4. januarja proti domačemu moštvu Groningenu, 11. januarja pa v Bruslju proti Anderlechtu.
Prvo pregledno tekmovanje irancoskih smučar j ev-tekačev pred olimpijskimi igrami je pokazalo predvsem odlično formo Benoita Carrare, ki je v teku na 12 km zmagal v času 37:49 pred Merme-tom 38:10 in Biauxom 39:12.
Nogometno prvenstvo Italije
ITALIJA — 12. kolo. Današnje kolo ni bilo popolno, ker bodo nekatere tekme odigrane šele jutri. Včeraj je Lazio premagal Novaro z 2:0, danes pa so bili doseženi naslednji rezultati: Fiorentina : Triestina 1:0, Genoa : Internazionale 4:3, Padova : Bologna 3:1, Spal : Na poli 1:2, Torino : Roma 2:1.
Fiorentina	12	3	4	0	22:5	20
Torino	12	6	3	3	20:10	15
Napoli	12	4	6	2	22:16	14
Internazionale	12	6	1	5	22:16	13
Roma	12	3	7	2	20:17	13
Lanerossi	11	4	5	2	12:10	13
Sampdoria	11	6	1	4	17:17	13
Spal	12	4	4	4	18:17	12
Padova	11	5	2	4	15:15	12
Milan	11	4	3	4	22:15	11
Lazio	12	4	3	5	14:14	tl
Genoa	12	5	1	6	21:22	11
Atalanta	11	5	1	5	20:21	11
Novara	12	2	6	4	13:15	10
Jtiventus	10	2	6	2	10:14	10
Bologna	12	3	2	7	19:23	8
T riestina	12	2	2	8	5:24	6
Pro Patria	11	1	3	7	12:23	5
V Pragi je reprezentanca ČSR v malem rokometu premagala Francijo s 24:15. Cehi so zmagali tudi v drugi tekmi v Ostravi in sicer z 19:14, čeprav so postavili mlado moštvo.
Celjski okraj izbira najboljšega športnika
Celje, 25. dec. Lokalni list »Celjski tednik« je razpisal anketo za najboljšega Športnika celjskega okraja. V anketi sodeluje 20 učiteljev in profesorjev telesne vzgoje in 20 vidnih športnih delavcev. Vse kaže, da Lorger Stanko na tem področju nima resnega tekmeca.	Jug
Naši nogometaši na poti v Bangun
Beograd, 25. dec. Danes popoldne je jugoslovanska nogometna reprezentanca z letalom odletela v Istambul in Beiruth, nato pa bo odšla v Rangun, kjer bo 31. decembra pričela 6-tedensko turnejo po Burmi. Zaradi precej goste megle so naši nogometaši odpotovali šele s pet in polurno zamudo.
NOVOLETNI TEK V SAO PAOLO
Po najnovejših podatkih bo na tekmovanju v Sao Paolo nastopilo 286 tekmovalcev, To tekmovanje bodo letos priredili že tridesetič in vlada zanj veliko zanimanje. Od nastopajočih bo 271 domačih tekačev in 15 tekačev iz inozemstva, ki bodo zastopali 11 držav. Med kandidati z.a osvojitev boljšega mesta
je tudi Jugoslovan Štritof.
*
V Pančevu je jesenski prvak Cr-vena zvezda prav tako v čast »Dneva armije« igrala tekmo z domačim Dinamom ter ga premagala s 3:1 (0:1).
MLADOST (Zgb) : CEV. ZVEZDA 5:4 Beograd, 25. dec. V prijateljski tekmi v hokeju na ledu je na umetnem drsališču na Tašmajdanu premagala zagrebška Mladost Crveno zvezdo s 5:4. Zanimivo je, da so domači v prvi tretjini igre vodili s 3:1.
Telefoni: Centrala, računovodstvo in sekretariat, Bežigrad 6 telefon 32-394 Direktor, telefon 30-013 Komercialni oddelek, telefon 32-470 Skladišče: usnja, čevljarskih, sedlarskih, tapetniških potrebščin, zaščitnih sredstev in tehničnega tekstila, Bežigrad 6, telefon 32-394 Skladišče gumijevih izdelkov in plastičnih mas, Titova cesta 17, telefon 21-425 Poslovalnica za gumo in plastične mase,
Titova cesta 17, telefon 21-424 Poslovalnica za tehnični tekstil.
Kolodvorska ulica 26, telefon 51-758
Delovni kolektiv podjetja želi
V NOVEM LETU 1956
vsem svojim poslovnim prijateljem obilo uspehov!
..ASTRA"
specializirano trgovsko podjetje v usnju, gumiju, plastičnih masah, čevljarskih, sedlarskih, tapetniških potrebščin in orodju, tehničnem tekstilu in zaščitnih sredstvih Vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih cenah Rudniki, tovarne, obrtna, trgovska, transportna in mlinska podjetja, gradilišča in ustanove — prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih konkurenčnih cenah veletrgovine Vsa naročila osebna, pismena in preko naših potnikov izvršujemo solidno in hitro -fa Pri naročilih tehničnega materiala Vas postrežemo vselej tudi s strokovnimi nasveti
TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA VELIKO
»VELET EliST II«
LJUBLJANA, NAZORJEVA 4
želi osem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem obilo uspeha in zadovoljstva
itP*
v "1956
Maloprodajno mrežo opozarjamo na veliko izbiro blaga in volnenih izdelkov za vse vrste zimskih športov
J
Več pozornosti mladini
Maribor, 25. dec. — Danes je bil v Ljudskem vrtu redni občuj zbor nogometnega kluba Branik, ki se je udeležila večina članstva. Prisostvovali pa so mu tudi številni predstavniki drugih društev in športnih forumov. V poročilih so nanizali uspehe vseh klubskih moštev v pretekli sezoni in nakazali tudi vse probleme, ki so spremljati delo društva. Branikova moštva 9o v preteklem letu dosegla prav tepe uspehe. Pionirji, mladinci in B-moštvo so zasedli v tekmovanju Mariborske nogometne podzveze Prva mesta in tudi bilanca vseh Odigranih tekem je pozitivna. Negativno bilanco ima le prvo moštvo, ki pa je seveda nastopalo v najtežavnejši konkurenci. V prvi Conski ligi so belo-črni z uspehom igrali le na domačem terenu, vsa gostovanja pa so se končala neuspešno. Če bo Branik v nadaljevanju prvenstva popravil svojo bilanco na tujih terenih, bo brez dvoma ostal v conski ligi,
Skupno so vsa Branikova moštva v pretekli sezoni nastopila 92-krat In pri tem zabeležila 49 zmag. 12 neodločenih rezultatov, 31 porazov. Količnik golov znaša 265:198 v korist Branika. V pretekli sezoni je igral največ tekem Plaznik (36), temu pa slede Železinger (55), Petek (33), Hanzel (32) itd. Skupno je za prvo moštvo Branika nastopilo 43 igralcev, kar dokazuje, da ima Branik dokaj velik rezervoar svojih igralcev. Najboljši strelec je bil Planjik, ki je dosegel 22 golov, sledi pa mu Vitek z 12 goli. Disciplina je bila zelo dobra, saj sta bila v vseh tekmah prvega moštva izključena le dva igralca s skupno Prepovedjo igranja za 1 mesec.
Poročilom je sledila izredno živahna diskusija v kateri so člani 'kluba iznesli mnogo problemov. V sklepih so vsebovani vsi dobri Predlogi, od katerih velja predvsem omeniti naslednje: v prihod-11 ji sezoni bodo še več pozornosti Posvetili mladini, skrb za moralno, Politično in vzgojno plat društvenega dela bodo še povečali in uredili bodo odnose z NK Maribor in Mariborsko nogometno podzvezo. tako da bo sodelovanje s tema fo-
rumoma res v konst in napredek mariborskega nogometa.
Ob koncu uspelega občnega zbora so bile razdeljene najboljšim mladincem knjižne nagrade, nato pa izvedene volitve v novi klubski odbor, V odbor so izvolili 15 članov, med katerimi je tudi dosedanji predsednik kluba Jože
Barbič.
BSK NA TURNEJI PO MALTI
Nogometaši BSK, ki so na turneji po Malti, so premagali domače moštvo Ha m runom z rezultatom 5:2. Za BSK sta bila uspešna Markovič trikrat, Antič pa dvakrat.
Velika drsalna revija v Celju
Ljubitelji umetnega drsanja bode dne 1. in 2. januarja prisostvovali na drsališču v Mestnem parku kvalitetni reviji umetnih drsalcev, na kateri bodo nastopili tudi najboljši avstrijski revijski drsalci it Dunaja.	Ju#
KOŠARKA
Kota inersii ornim
Zopet je pri košarkarskem športu napravljen korak naprej. Nedavno je bila ustanovljena trenerska organizacija, ki naj bi združevala med seboj vse košarkarske športne delavce, da bi tako pripomogla k nadaljnjemu razvoju tega športa. V referatih je bilo nakazano, kakšen mora biti trener ln Inštruktor, kaj so njegove naloge ter o vlogi in značaju organizacije. Ta naj bi bila predvsem sestavljena lz športnih delavcev, ki morajo biti dobri kadri, kajti oni pomenijo dober šport, dober šport pa je koristen. Ne smemo poudarjati samo tekmovalno vsebino športnega gibanja ln pri tem zapostavljati človeka kot celoto. Trenerju mora biti prvo ln edino: pravilna vzgoja mladine, njeno zdravje in dvig fizičnih zmožnosti. Tehnika, taktika košarke in poleg tega še tekmovanja, zmage ln porazi .naslovi in razočaranja — vse to so le sredstva in načini za dosego cilja.
Da je prišlo do ustanovne skupščine, ima največ zaslug Košarkarska zveza Slovenije ter Institut za telesno vzgojo, kajti ob njihovi pomoči je trenerski kader v Sloveniji postal že precej močan. Po široki ln plodni diskusiji je bil izvoljen za prvega predsednika te nove organizacije znani košarkarski delavec tov. Fugina Stane.
Nova smučarska skakalnica v Mariboru
Na področju Pohorja v Razvanju pri Mariboru gradijo novo 25-me-trsko smučarsko skakalnico, ki jo bodo, če bodo snežne razmere ugodne. predali svojemu namenu 1. januarja 1956.
MARIBORČANI NA ČAST »DNEVA JLA«
Maribor, 25. dec. — Na čast »Dneva JLA« je bilo v Mariboru več športnih prireditev, ki so pokazale veliko povezanost mariborske garnizije s športniki Maribora. Največja prireditev je bila na stadionu Branika, kjer je nogometnemu moštvu Garnizije uspelo premagati pomlajeno moštvo Branika z 2:0.
V tekmovanju p red vojaških centrov v streljanju so zmagali tekmovalci TAM pred Delavnico železniških vozil »Boris Kidrič« in Obrtno zbornico. Najboljši posameznik je bil Tomo Logar (DŽV »Boris Kidrič«),
Finski tekači med seboj
V petek zvečer so se po 5-dnevni vožnji vrnili iz severne Finske naši najboljši smučarji-tekači — Janez in Cveto Pavčič, Gašper Kor-dež in Hlebanja, ki so se pod vodstvom znanega finskega trenerja Saarinena, 6 tednov pripravljali za olimpiado. Znani reprezentant Janez Pavčič nam je ob obisku v našem uredništvu povedal, da so na tem treningu vsi veliko pridobili tako glede tehnike in taktike, kakor tudi v kondiciji. Vsi se nahajajo v odlični formi, tako da lahko letos od naših tekačev precej pričakujemo. Sam trener Saarinen je izjavil, da bi naši najboljši tekači v teku na 18 km danes zaostali za Finci približno 3—6 minut, kar je res minimalna razlika.
Janez Pavčič pa mi je tudi pripovedoval o načinu treninga finskih smučarjev. Med drugim je tudi
omenil, da so imeli Finci dosedaj izredno oster trening in da imajo za seboj tudi prve izbirne tekme. Moški 60 nastopili na 12 km dolgi progi, ki je bila precej težavna in je zahtevala temeljito znanje. Nastopilo je 23 olimpijskih kandidatov, razen Hakulinena, Viita-nena, Lonkile in Mhkeleja. Rezultati so bili naslednji: 1. Kort elan in 39:04, 2. Rasanen 39:05, 3. Kanto 39:06, 4. Pitkainen 39:13, 5. Koisti-nen 39:15 itd.
Nastopile so tudi žene in sicer na 7 km dolgi progi. Na startu so sc zbrale vse najboljše finske tekačice, razen odlične Hietieameso-ve, ki je obolela zaradi velikega mraza Na cilju je bil vrstni red naslednji: 1. Po Ikon en 32:19, 2. Kie-ro 32:40, 3. Rautainen 33:07, 4. Kor-ke 33:28. 5. Elonen 33:49 itd.
VEHAUC ZAPUSTIL MARIBOR
7m£ek. je zaiimljesi
Naša alpska smučarja, Mulej Tine in Pre-stor žiga sta vendarle »odpravila« večdnevni trening ob vzpenjači. Po dogovoru z avstrijsko smučarsko zvezo sta odšla na skupni trening v Cervinio, kjer so bili zbrani najboljši alpski smučarji iz Italije in Avstrije. Medtem so se pri Avstrijcih razvijali precej čudni dogodki zaradi odločitve zveznega kapetana Rossenerja, saj je vse kazalo, da bo popularni funkcionar zaradi notranjih trenj odstopil. To so tudi še danes precej razburljivi dogodki, ki napoljnjujejo športne strani avstrijskega časopisja. Tudi Mulej in Prestol sta vedela o tem precej zanimivih podrobnosti. V petek sta se namreč vrnila v domovino in seveda sta se takoj oglasila na Smučarski zvezi Slovenije, kjer sta pripovedovala svoje vtise iz Italije. Se najbolj je bil zgovoren Mulej, ki ni mogel pozabiti, da so mu na meji v Sežani strogi cariniki odvzeli smuči, ker jib pri odhodu v Italijo ni »uradno« prijavil. Bil je sicer slabe volje, toda kdor Tino pobliže pozna, ta ve, da ga tudi takšni dogodki le za hip spravijo iz ravnotežja.
»Kar cariniki naj gredo v Gortino! No, sedaj nam pa že dilce pobirajo! Drugič bodo pa verjetno še mene zacarinili.« To so bile njegove besede, ko je govoril c carinskem pregledu v Sežani.
Tina ne bi bil Tina, če ne bi vso stvar zabelil s pristnim gorenjskim dovtipom, ko je začel pripovedovati o treningu v Cervinin.
>Lej ga, pa smo »odbrenkal« več kot 350 kilometrov! Vendar sam vrag naj ve, koliko kilometrov so pred menoj »požrli« inozemei.
Tem »jogrorn« ni mar niti snežnih razmer, še manj pa deviz!«
Pogovor je bil tudi o avstrijskih smučarjih, predvsem pa o zadnjem sporu, ki je dvignil med športno javnostjo toliko prahu. Tina je mnenja, da bodo ti dogodki imeli svoj odmev celo v Gortini, čeprav ima Avstrija kopico odličnih alpskih smučarjev. In kaj je pravzaprav vzrok tega spora? Po Malejevem mnenju lahko iščemo vzrok pri velikem lo-kalpatriotizmu nekaterih smučarskih »asov«, ker je pač prof. Rossener določil druge kraje za skupne treninge pred odhodom na olimpiado, kakor so si želeli nekateri olimpijski kandidati, na drugi strani pa tudi uvidevnost avstrijskega zveznega kapetana, ki je dopuščal inozemskim tekmovalcem, da so lahko trenirali skupno z Avstrijci. Vsa stvor je prišla tako daleč, da je nastal razkol in danes so kaznovani 4 najboljši »asi«, ki bodo lahko v Gortini samo gledalci.
»Kaj pa nameravaš sedaj, ko nimamo snega?«
>Jagal bom!«
»Ali to tudi uvrščaš v trening?«
»DuŠ, če to ni trening, potem pa res ne vem, kako si lahko Človek pridobi telesno moč. Te dni, do odhoda v Wengen v Švici, se bom še malo »podil« po naših lepih gorah, tako, da obdržim tiste težko, z devizami priborjene kilometre v svojih nogah.«
Žiga je ob tem pogovoru samo sem in tja malo prikimal, kot bi hotel reči: »Tina, kar Ti govori, saj vse probleme bolj poznaš kot mi vsi skupaj!	Lipar M
Eilclieneg' Diitelimen
Tudi na Olimpijskih igrah v Gortini bo kanadski hokej zastopan po klubski ekipi ne pa z reprezentanco. Izbira ni bila težka, saj je prav vse govorilo za ekipo Kitchener Dutchmen. 1953 in 1955 so osvojili Allancup, 1954 pa so v finalu podlegli Penticton V’s, kasnejšim svetovnim prvakom. V moštvu ni bivših profesionalcev kot je bilo to lani pri kanadskem zastopstvu v Nemčiji. Vsa Kanada je prepričana, da bo to moštvo kljub veliki konkurenci iz Sovjetske zveze, CSR in Švedske tudi sedmič osvojilo zlate medalje za Kanado.
ponos Kanade
ropo v drugi polovici decembra verjetno z naslednjimi igralci: vratarja Dennis Brodeur in Keith Woodell, branilci Ho-wie Lee, JoeScbertzl, Beryl Klinck, Stan Kemp, Don Oberholtzer, Peter Kovval-chuk in Gerry Theberge, napadalci Georga Scholes, Ken Laufman, Jack Me Kenzie, Bob White, Bill Cobvin, Don Ropex, Jim Horne, Jim Logen, Charles Brocker in Paul Knox.
vi ari nor, ri. ti vv. — i icucr w i riti ikovih bokisarjev tov. Vehauc je danes zapustil svoje dosedanje društvo in odšel na Reko, kjer bo prevzel trening tamkajšnjih boksarjev. S tem so belo-črni boksarji Izgubili precej, sai je bil prav Vehauc eden od tistih, ki so bili najbolj zaslužni za ves napredek Bra-nikovih boksarjev.
Kros železničarjev v Belgiji
Cursel, 25. dec. Na prvenstvu Evrope v krosu železničarjev, ki je bilo v Cur-selu v Belgiji, je nastopilo 27 reprezentanc, med njimi tudi reprezentanca Jugoslavije. Jugoslavija je osvojila 3. mesto za Holandijo in Belgijo ter pred Francijo, Luksemburgom in ostalimi. Izven konkurence so nastopili Angleži, ki so osvojili prvo mesto. Za Jugoslavijo so nastopili tekmovalci subotlškega Spar-taka
KOVA BORiCfl
dobita
Ljubljana, 25. dec. Včeraj je bilo v Zagrebu zasedanje komisije za prošnje in pritožbe sekretariata I. conske lige. Komisija je razpravljala o najbolj perečih problemih tega tekmovanja in sicer ob tekmah Metalca z Lokomotivo, Splitom in Branikom ter o tekmi Nova Gorica : Reka.
Posebno dolgotrajno je bilo razpravljanje glede »afere« Metalac, na koncu koncev pa so se vsi zedinili, da Metalac izgubi vse tekme, odigrane z Lokomotivo, Splitom in Branikom, proti katerim je nastopal Androšec, s 3:0 p. f. Protest Nove Gorice je bil upoštevan. Prvotna odločba sekretariata conske lige se je namreč glasila, da se tekma med Novo Gorico in Reko razveljavi, češ da je bil igralec in trener švast za Novo Gorico nepravilno registriran. Ker pa on že eno leto ni nastopal in zaradi registracije ne zadene Novo Gorico nobena krivda, je bila komisija za prošnje in pritožbe mnenja, da se tekma verificira z doseženim rezultatom 4:2 v korist Nove Gorice.
Primerjati Dutchmene in Penticton je težko, ker sta se od zadnjega srečanja, ki so ga tesno zmagali hokejisti iz Pen-tietona, obe moštvi na različnih mestih okrepili. Dutchmeni se ne odlikujejo toliko po raznih solo-akcijah kot je bilo to pri moštvu bratov Warwick. V ligaških srečanjih je moštvo prišlo v dobro formo, ki jo nameravajo še popraviti v Evropi pred Gortino. Ernest Goman, trener moštva, meni takole: »Nič ne bomo tvegali in ne bomo podcenjevali naših nasprotnikov. Nikoli se ni raven evropskega hokeja tako dvignila kakor v zadnjih letih in nobeno kanadsko moštvo še ni imelo tako težkega dela. Kljub temu pa računamo, da imamo vse možnosti za osvojitev zlatih medalj.«
Najboljši igralec Dutchmenov je Ken Laufman, ki vodi na listi strelcev z 81 točkami, pri čemer velja gol, ki ga dotični igralec doseže 2 točki, zadnja podaja pred golom pa 1 točko. Na lestvici mu sledita klubska tovariša Jack Me Kenzie s 56 in George Scholes s 55 točkami. Ti trije igralci tvorijo tudi prvi napad, ki ima torej tri odlične strelce. Središče obrambe je vratar Dennis Brodeur, ki Je v pretekli sezoni veljal za najboljšega vratarja lige.
Kitchener Dutchmen bodo prišli v Ev-
DOBRO GA JE PREVARIL
Tudi predmestni nogometni klub Borbeek v Essenu je imel na svojem igrišču čuvaja, ki je skrbel ta red na igrišču, pazil na garderobo in opravljal še druge majhne posle. Neke nedelje, ko je bila na igrišču ravno v polnem teku prvenstvena tekma, je dremal pred vhodom v slačilnico. Naenkrat pridrvi nek moški in zavpije: »Miillcr si je zlomil nogo. Odpeljali so ga že v bolnišnico, jaz pa naj prinesem njegovo obleko.« Čuvaju se ta zgodbica ni zdela prav nič čudna in je izročil možu obleko ter listnico omenjenega igralca. S tem je zgodba že končana. Vprašanje je le to, kdo ie po tekmi bolj klel: ali igrale Miiller, ki je ostal brez obleke in denarja, ali pa čuvaj, ki se je pestil od tatu tako lepo opehariti?
(Nadaljevanje s 1. strani)
blemom, to je vprašanje gostilniških kegjjjše in haizardiranja na teh kegljiščih. Podvizeli so že mno-go ostrih ukrepov, toda doslej niso bili vselej uspešni. Zato pa se nameravajo v bodoče najostreje boriti za odpravo teh nezdravih pojavov. Pri tem pa jim je nujno po-trenba pomoč množičnih organizacij in oblastnih organov. Pojavil se je še nek problem, ki smo ga razbrali iz diskusije. Čuje se namreč, da nameravajo podreti kegljišče Slovenskega poročevalca in da menda mislijo kegljišče v kavarni Evropa preurediti v nočni lokal, S tem bi bili naši kegljači, zlasti pa invalidi, ki so se v precejšnjem številu vključili v ta panogo, močno prizadeti, Upajmo, da bo kegljaška podzveza imela toliko močno roko, da bo lahko preprečila izvedbo takšnih načrtov, ki bi še bolj zavrli razvoj kegljaštva pri nas.
Po obširni rn zelo dobri diskusiji so sprejeli vrsto konkretnih sklepov in koledar za tekmovanja v prihodnjem letu. Med važnejšimi sklepi bi omenili naslednje: vključili bodo neregistrirane krožke v podzvezo.
Posvetili bodo večjo pozornost ženskemu kegljanju, mladincem in starejšim članom, priredili bodo nekaj seminarjev za tehnični kader in za klubske funkcionarje, poleg tega pa še dva tečaja za inštruktorje. Uvedli bodo tekmovanje četvork, dvojk in mešanih parov, hkrati pa stremeli za tem, da v športno kegljanje pritegnejo vise ljubitelje športa, da bi jih tako odtegnili kvarnim vplivom bezni-
škega kegljanja. Prihodnje leto bo v Ljubljani več pomembnih kegljaških prireditev, med njimi r marcu državno prvenstvo posameznic in ekip za ženske, v februarju pa že republiško prvenstvo. Zenske in moški se bodo srečali z reprezentanco Miinchena in to v juniju. medtem ko bodo klubi ljubljanske podzveze nastopali na vseh večjih tekmovanjih in prvenstvih.
Novemu odboru predseduje zno-va tov. Likovnik, člani pa so Bou-con, Glušič, Satler, Klemenčičeva, Ferjančič, Glavič in Osterman.
T. B.
Odlikovanje zaslužnih
športnih delavcev
Beograd, 25. dec. V Beogradu je bila danes svečana podelitev spominskih plaket 15« najvidnejšim športnim delavcem v Srbiji, ki so bili zaslužni za razvoj ln dvig športa od osvoboditve do danes.
KOLESARJI SE RESNO PRIPRAVLJAJO Ob koncu tega meseca se bo v Splitu zaključil trening naših kolesarskih reprezentantov , ki se že več dni pripravljajo za dirko »Po Egiptu«. Na treningu so Petrovič, M. Ješič, Vuksan, Jugo ln Baje, medtem ko Kulevski iz Skoplja zaradi bolezni ni prispel. Reprezentanti prevozijo vsak dan od 150 do 200 km, kar je precej resen trening, v Egipt bodo odpotovali 1. januarja ln se nadejajo dobrih uspehov, zlasti Petrovič, ki je dejal, da se bo boril za plasma med prvo osmorico.
,ETO XI Štev. 52

Najsijajnejši in najmarkantnejši objekt v Gortini je prav gotovo skakalnica »ITALIA« s 50 m visokim betonskim stolpom. Med prireditvijo se bodo skakalci vozili na start z dvigalom, ki je v notranjosti stolpa. Moderno urejene steklene kabine bodo tekmovalcem nudile zavetje pred mrazom in vetrom. Načrt skakalnice je delo prof. Pozza-tija iz Bologne.
Moderno železobetonsko poštno poslopje je opremljeno z 89 telefonskimi kabli za medkrajevne in mednarodne zveze. Iz tega poslopja bodo preko teleprinterjev, radia in televizije prenašali potek olimpijskih iger v Gortini po vsem svetu.
c
-\
Posebna fotoreportaža za „Rolet" iz Gortine od našega dopisnika tovariša Matije Maležiča
C ORT INI je pripravljena
Spodaj: V tem štirinadstropnem poslopju ima svoj sedež organizacijski olimpijski komite. Prireditelji v teh dnevih ne poznajo odmora, saj so okna razsvetljena še v poznih nočnih urah
Zgoraj : Maketa zimskega stadiona, kjer bo start im cilj tekov na 10, 15, 30 in 50 km ter štafet za moške In ženske
Zgoraj:	Pretekli teden je bit
olimpijski drsalni stadion slovesa • atvorjen. Ob »ognjenem krstu« str se pomerili hokejski reprezentanc Italije in Francije
Levo: Organizatorji olimpijskih iger so imeli največ težav s stanovanjskim problemom, katerega so se lotili z vso resnostjo. Čez noč je okoli stare Gortine zraslo več sto takšnih prikupnih vil in pensionov za turiste
H____________________J
Pogled na impozantni drsalni lin hokejski olimpijski stadion v Gortini d‘Ampezzo. Italijanski arhitekti so ga zgradil} v dveh letih. Gradnja tega objekta je terjala več milijard lir. Na tem stadionu bo otvoril VII. zimske olimpijske igre predsednik italijanske republike Gronchi .
Pred luksuznim »Hotel de la Poste« se ne zbirajo samo športniki in ljubitelji športa, ampak tudi predstavniki turističnega in filmskega sveta.
?mk 8i$E5A
S1M8H
‘"“'‘"““S** SSS £6*68::
mvtfflMi 11F
Hal
Zgoraj: Italijani so tudi dobro preskrbeli za brezhibno orientacijo obiskovalcev zimske olimpiade
Desno: Pogled na stari del Gortine. Iz majhne vasice, ležeče med strmimi stenami Dolomitov, je v nekaj letih zraslo moderno središče turizma in zimskega športa
Zgoraj: Naš posebni dopisnik v Gortini, tov. Matija Maiežič (levo), poleg njega pa vodja športnega odbora pri olimpijskem organizacijskem komiteju, dr. Gino del Neri
Desno: Hotel »UMBRIA«. V tem poslopju bodo med olimpijskimi Igrami nastanjeni jugoslovanski smučarji, prav tako pa tudi naše vodstvo in novinarji