Št. 123. V Ljubljani, pondeljek dne 3. junija 1918. Leto II. NAPREJ : Mo MvA ilo taoMii Me: Izhaja ra zen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. UredaiStvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za inesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40 —, za ostalo tujino in Ameriko K 48-—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in posl ano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarfev. Z' Državna konferenca nemške socialnodemokratične stranke avstrijske. Nemška socialno demokratična stranka je imela v četrtek in petek svojo državno konferenco na Dunaju. Na konferenci je bilo sprejetih več resolucij. Mirovna resolucija zahteva splošni mir brez aneksij, ob samo-odločevanj« narodov, razoroženje, zvezo narodov in ponudbo miru ter protestira proti izvedbi Breškega in Bukareškega miru; druga resolucija se izreka proti odgoditvi parlamenta in zahteva takojšnje sklicanje državnega zbora; tretja resolucija protestira proti miru s Finsko, ki so ga osrednje države sklenile s protirevo-iueijsko vlado; četrta resolucija zahteva odpravo niili-tarizacije vojnodajatvenih obratov in protestira proti novemu načrtu delovnega zakona; peta resolucija protestira proti proglasitvi prekega soda pri graškem poveljstvu? šesta resolucija se tiče prehrane. Vsi predlogi so bili soglasno spresti. Konferenca objavlja naslednji oklic: Sodrtigi iil sodriižice! Na državni konferenci Nemške socialne demokracije v Avstriji zbrani zastopniki iz vseh dežel in vseh industrjskih strok nemške Avstrije so skrbno premotrili sedanji politični in gospodarski položaj delavskega razreda. Popolnoma euodušno so sprejeli naslednje sklepe: 1. Državna konferenca ugotavlja, da sc nahaja delavstvo v stanju največje razburjenosti. Konferenca svari vlada pred učinki, ki bi neizogibno provzročili. razburjeno ljudsko razpoloženje, če se delavstvo ne. prepriča, da osrednje sile nočejo podaljševati vojno za nobene imperialistične cilje; če se ne zgodi vse, da se zasežejo čim popolneje živila in enakomerno razdele; če vlada ne skliče zopet neutegoma parlamenta in se ne potrudi z vso odločnostjo, da hitro izvede slovesno obljubljeno novo ureditev delavskega razmerja v vojni industriji na popolnoma civilnopravni [podlagi; ako vlada ne ustreže socialistični n: zahtevam delavstva. Državna konferenca .ie na podlagi poročil iz vseh dežel skrbno presodila moč delavstva in oblastne po-inočfce gospodujočih. Premotrila je splošni evropski položaj in sedanja stremljenja po mirovnih pogajanjih. Na podlagi vestne proučitve vojnih pogojev je prišla konferenca do prepričanja, da sedanji trenutek ni ugoden za večje stavke. Državna konferenca poživlja tedaj delavce, da v zadnjem trenutku opuste večje stavke. Delavstvo se ne sme pustiti izzivati od podjetnikov, katerim bi bil v sedanjem trenutku prav dobrodošel vsak boj. Ne sme si pustiti narekovati uro boja po slepi, čeprav še tako umevni strasti, temveč jo mora samo izbrati ob pravem upogledu v avstrijske ,in splošne evropske bojne pogoje. Državna konferenca poživlja tedaj delastvo, da se pripravi za ugodnejšo uro, ki pride. V ta namen je potrebno posvariti delavstvo pred j Precenjevanjem svoje moči, delavce odvrniti od vsake nepremišljenosti, ki bi utegnile vesti le do porazov, in bi delavstvo za bodočnost napravila nesposobno za vsak bol. pa tudi povsod oživljati bojni duh, odločnost in betonsko itn,e delavskega razreda, da pazno zasleduje dogodke, da privede vsakega delavca in vsako delavko v strokovno m politično organizacijo in da prepoji vse delavstvo s prepričanjem, da se bližamo vsled poostre-nja razrednih nasprotstev, katero povzročajo vojne, velikim, odločilnim bojem med kapitalom in delom. Na ta način, sodrtigi in sodriižice, se hočemo oborožiti za uro, ki nas bo v zvezi z našimi brati P0 drugih deželah privedla do boja in k zmagi. Državna konferenca nemške socialno-demokratične delavske stranke v Avstriji. Posl. Pittoni o praških slavnostih in o Jugoslaviji. V »Lavoratoru« od srede je poslanec sodrug Pittoni napisal dolg članek, v katerem razpravlja, zakaj da se italijanski socialisti niso udeležili praških slavnosti. Članek, s katerim • se ne moremo po vsem strinjati, jpia precej važnih konstatacij, katere hočemo posneti v informacijo čitateljern. Pittoni najprej konštatira, kako nacionalisti obeli narodnosti porabijo vsako priliko, da napadajo italijanske socialiste, naj ti napravijo tak ali drugačen sklep. Enako niso zadovoljni sedaj, ko se priredeb v Pragi nismo udeležili. Potem pravi; Mi nimamo nobenega vzroka, da bi ne povedali, zakaj nismo šli v Prago. Povedati moramo, da smo bili tudi mi povabljeni, da se udeležimo omenjenih slavnosti, ter da smo izjavili, da mi bi rade volje šli na kulturno slavnost drugega naroda, ako bi ne imela povsem nacionalistični značaj. Mi bi šli tudi, če bi bili vabljeni in bi se udeležili socialisti vseh narodov, vštevši nemške. Češki sodrug, ki nas je na slavnost povabil, nas je hotel prepričati, da so češki socialisti najmočnejša stranka in bodo dali slavnosti socialističen značaj. Mi smo vendar o tem dvomili. A ravno isti sodrug nas je tudi obvestil, da se bodo slavnosti udeležili zastopniki vseh nesvobodnih narodov v Avstriji. Mi pa smo na to odgovorili, da ne maramo biti privesek italijansko - jugoslovanskega kongresa v Rimu (!). Mi smo predvideli in bi bili naivni, če bi ue, da ne bodo imele praške slavnosti samo kulturni značaj, nego da se bodo izpremenle v nacionalistično manifestacijo za češko državno pravo in v jugoslovansko solidarnost. Mi priznavamo veliko važnost zadevo, da se bodo slavnosti udeležili razni panslavisti kakor Stransky, ki izjavljajo, da je Trst slovensko poitalijančeno mesto. Mi se takrat nismo razburili, ker smo prepričani, da vse take izjave ne izpremene ničesar na realnosti stvari. Mi ne bi mogli prinesti našega soglasja na manifestacijo za češko državno pravo, po Katerem hočejo združiti tri milijone Nemcev, ki proti temu protestirajo. In toliko manj pa skupaj s progiasiici Jugoslavije, h kateri hočejo pridružiti tudi Trst. Italijanski socialisti se v tem oziru popolnoma strinjamo z nemškimi socialisti v Avstriji. Mi hočemo, da se da Cehom in Jugoslovanom popolna avtonomija, ali kakor se nemški socialisti nočejo pridružiti češki držaVi, tako mi italijanski socalisti nočemo pripadati Jugoslaviji pod nobenim pogojem. Da je posl. Conci šel v Prago, je razumljivo. Per-sekucije, kj so jih prestali Trentincf od strani Nemcev so bile take, da jih ne silijo samo v Prago, temveč tudi v naročje vragu, čeprav so katoliki, hle vemo, če je bila taktična poteza, da je Conci šel v Prago, to nam bo pokazala bodočnost. Ali za primorske Italijane je bilo jasno, da niso mogli posnemati Concija. Skoro vsi Nemci so danes prepričani, da bo rnoral Trst imeti posebno pozidjo nasproti vsemu gospodarskemu zaledju. Mi. ki se v več stvareh z Nemci ne strinjamo, smo v tern oziru enih misli, da Trst ne sme pripadati k bodoči Jugoslaviji, temveč mora dobiti posebno pozicijo. V tem oziru se z Nemci lažje sporazumemo kakor z Jugoslovani (!!!). Nasproti tem problemom bližnje bodočnosti ne moremo delati politiko proti nam samim ter ne družiti se s Cehi in Jugoslovani v enem protestu proti Nemcem. Naš list »Lavoratore« je edin z »Arbeiter-Zeitung« in »Arbeitervville« in z vsemi nemškimi socialističnimi listi, ki pobijajo dan na dan nadutost pangermani-stov in nacionalistov. Naš list je vedno protestiral proti vsem persekucijam, naj so te bile naperjene proti temu ali onemu narodu. Ali napravili bi neodpustljiv politični pregrešek, ako bi se združili z vsemi Slovani -— tudi s tistimi, ki nas hočejo »bratovsko« sprejeti v njih Jugoslavijo, proti vsem Nemcem, tudi proti tistim, ki nimajo nobenega namena nas pritiskati. Nato Pittoni nadaljuje in pravi, da nas to italijansko-jugoslovansko bratstvo, proklamirano na kongresu v Rimu, ne gane. To je produkt vojne. Na tistem kongresu so bili udeleženi Italijani, ki so prej zahtevali za sebe vso Dalmacijo, kar bi zbudilo sovraštvo na vse italijansko ljudstvo^ bili so tudi tisti, ki so nas napadali in obrekovali, kadar smo trdili, da je potreben sporazum s Slovani in ker smo trdili, da imajo isti pravico, da se učijo v svojem materinem jeziku. Nič manj neodkritosrčni so bili na tem kongresu zastopniki Jugoslovanov. Potem pravi Pittoni, da se trdi, da je bil shod ne-nemških narodov v Pragi shod zatiranih narodov. Pittoni konštatira, da so vsi narodi zatirani, ali najbolj zatiran je proletarijat in to zatiranje občutijo proletarci vseh narodov. Konštatira, da buržoazija vseh narodov kliče skupaj delavce, kadar gre braniti njene interese, ali takoj jih pusti na cedilu, kadar se delavci hočejo osvoboditi njenega zatiranja. V demokracijo češke bur- žoazije in čeških agrarcev, pustimo, naj veruje, kdor hoče, prav tako imamo svoje dvome glede demokracije jugoslovanske buržoazije, ki je skoro vsa klerikalna. Glavni prireditelj praških slavnosti je isti Kramar, ki je kot podpredsednik parlamenta dovolil, da se je poklicalo v parlament policijo, da izžene nemške poslance, tedaj, ko je bil politični tok še drugačen. Med jugoslovanskimi nacionalisti jih ni malo tistih, ki zahtevajo aneksionistično politiko napram Italiji. Danes je med Cehi in Jugoslovani več preganjanih in mi kot sociaiisti-sovražniki vsake persekucije — moramo proti temu protestirati in smo to ob vsaki priliki tudi storili. Ali med tem in udeležbo na praških manifestacijah je razlika. Ce bi nas klicali v Prago, na Dunaj, v Krakova ali v Ljubljano ali kamorkoli, socialisti češki, nemški, poljski ali jugoslovanski, da protestiramo proti zatiranju proletariata, bi italijanski socialisti bili poleg, kakor tudi, ako nas kličejo, kamorkoli da dosežemo sporazum med vsemi socialisti, da zagotovimo vsem enake pravice in svobodo: italijanski socialisti bodo poleg. Smo vedno pripravljeni, se združiti z vsemi, ki iščejo sporazum med narodi. Odklanjamo vsako sodelovanje na prireditvah, ki imajo os proti drugemu narodu. Smo v najboljših odnošajih z nemškimi socialisti, ki ne zahtevajo za svoj narod to, kar ne bi hoteli, da se da tudi drugim narodom. Ako bi pa opazili, da nemški socialisti hočejo kakšne prednosti pred drugimi —-jih takoj zapustimo. Hočemo simpatizirati z vsemi narodi in z njihovimi opravičenimi zahtevami po svobodi in napredku, ali to nas ne spravi iz našega socialističnega ravnotežja in si ne damo prejudicirati Interese našega naroda. * Pripomnja uredništva: Vprašanje Trsta .ie vsekakor obsežnejega gospodarsko-političnega pomena. Priznati moramo, da se naši politiki mnogo premalo pečajo z detajlnimi vprašanji bodoče Jugoslavije; dosedaj še pravzaprav nikdo ni v tem boju nič razmotrival o tem vprašanju razen sodr. dr. Tume. Potrebna pa jo razprava, seveda stvarna, o načrtih sedanjega gibanja. Socialna demokracija ie v teh vprašanjih že na jasnem, toda od drugod še nismo slisali resne besede. Kdaj torej pridemo do resnega dela in organizacije načrtov? O priliki izpregovorimo tudi mi o tein vprašanju. v Gospodarski boj povojni. II. Nič manj kakor producenti sirovin bo obkoljeni blok potreboval obkoljujoče države kot tržno ozemlje. Industrija, ki je tako visoko razvita kakor nemška, rabi ves svetovni trg, če hoče popolnoma razviti svojo produktivno silo. Omejiti se ne sme na promet z zaostalimi deželami, ako hoče spraviti popolnoma do veljave svoje nadkriljujoče kvalitete, rabi stika v. liajbogatejšimi in najbolj razvitimi; z Angleško in njenimi zavezniki, z Ameriko in Francijo. Nemčija je izvozila leta 1913. nad četrtino (25.8) v anglosaksonski svet, skoro gotovo polno tretjino, kajti 12.5 odstotkov nemškega izvoza je šlo na Holandsko in v Belgijo, od česar je bil določen gotovo največ® del za Angleško in Ameriko. Ta potreba se naslanja pač na medsebojnost. Angleška, Amerika iti Francija potrebujejo nemški trg. Toda ne v tako visoki meri, ako se ves svet deli na dve ozemlji, ki se oddaljujeta drugo od drugega, od katerega tvori eno na razsežnosti le desetino, šestino pa na ljudskem številu drugega. Potem bo večji del vedno prej našel nadomestek za svetovni trg, kakor pa manjši del. Ekonomsko tedaj obkoljeni blok nikakor ne bo stal tako ugodno, kakor vojaško. Njegova ekonomična politika bo morala biti popolnoma drugačna, kakor pa vojaška. Bati se mu ne bo treba kot ozemlje obkoljenih dr/v, da bi sc zapletel v vojno, pač pa bo imel nasproti temu dovolj povoda, če sc bo hotel izogniti gospodarskemu boju z nadaljevanjem vojne z orožjem. Kakor vojna z orožjem, zasekava tudi gospodarski boj vsakemu izmed obeh delov težke rane. Tudi obkoljujoče države ne bi v tem primeru pridobile ničesar, morale bi svoj gospodarski od počitek motiti pravtako, kakor one obkoljenega bloka. Pa večje nevarnosti prete vsekakor zadnjemu. Pa naj se ne misli, da se bodo dali doseči mirovni pogoji na tak način, da bi se izključil vsak gospodarski boj. Pri mirovni pogodbi je lahko obljubljati prijateljstvo in naklonjenost, vpostavijo sc celo določeni temelji državne ureditve trgovskega prometa v pogodbo — predvsem morejo seveda taki v zmislu proste trgovine, n. pr. večjega pospeševanja, pri tem priti v poštev, zavez, da se promet z drugim delom ne zadržuje vsled državnih stremljenj. Cim bolj bi kaka dežela zasledovala po vojni politiko varstvene vsebine, tem bolj se bo protivila vsaki določitvi svoje trgovinske politike potom mirovne pogodbe. Trgovinski promet pa ne zavisi samo od državnih določb. Izvršba teh določb se ne more pogodbeno določiti potom uprave. Tudi'na teh kakor na mnogih drugih poljih se duh ne da vklepati v okove. In čeprav bi bil duh, v katerem bi se izvršile mirovne pogodbe po državnih upravah, prost vsakih sovražnosti, pa se vendar zasebni trgovci ne morejo siliti, da bi delali kupčije popolnoma prosto brez ljubezni in sovraštva. Zanašati se ni toliko na to, da kupčija z ljubeznijo in sovražnostjo nima nobenega opravka, da se pride pri tern le na dobiček. Gotovo! Ekonomska potreba premaga vsa čuvstva, in povprečni kapitalist, o katerem le je tu govor, se rie protivi izrednemu dobičku. In kakšen bo položaj po vojni? Ali bodo prodajalci sirovin iskali kupce ali pa obratno? Nobena ekonomska potreba ne bo sililia prodajalce sirovin, da bi zlorabili čuvstva ljubezni in sovraštva, ki jih je provzročila vojna in ki morda v njem vzbujajo še nadaljno silovito politiko. Katera dežela sme pričakovati na drugi strani, da bi se njeni industrijalci po vojni nahajali v tako Sijajnem položaju in v taki tehnični in ekonomski moči, da bi mogla igraje prenesti iz bojišča vsako konkurenco druge dežele na svetovni trg? Katera tvrdka sme pričakovati, da bo dovoljevala svojemu odjemalcu tako velike prednosti, da bi bila njim nasproti čuvstva ljubezni in sovraštva, katera utegne gojiti, popolnoma' brez pomena? Po vojni se bo splošni ekonomski položaj razvil tako, da bo vsak industrijalec bolj kakor kdaj odvisen od dobre volje svojih dobaviteljev sirovin, kakor pa od svojih odjemalcev. In v posebno veliki meri bo to veljalo za obkoljeni blok. ~ Zborovanje gospodarskih zvez. V Badenu pri Dunaju se je pričelo v petek zborovanje gospodarskih zvez Avstrije, Ogrske in Nemčije. Meritoričnih razprav so se udeležili ministri baron Wieser, vitez Schauer, saški poslanik grof Nostitz in drugi dostojanstveniki. Na dnevnem redu je bil najprej razgovor o pomenu miru na vzhodu. Poslanec Friedmann je opozarjal na deloma še nejasne razmere na vzhodu ter je poudarjal potrebo, da se zopet otvori svetovna trgovina in da se zlasti glede prehrane popolnoma emanci-pira od inozemstva. Ogrski poslanec Nagy je izjavil, da je Ogrska kakor Rusija in Ukrajina agrarna država. Vsled tega obstoje brez dvoma med Ogrsko in Nemčijo glede uvoza z vzhoda gotova nasprotstva, ki pa sc bodo dala izravnati. Poslanec Stresemann (Berlin) je zagovarjal varstveno zvezo s tendenco: popolno izenačenje z znižajočo se carino. — Razprava sc nadaljuje. — Okrožna glavarstva na Moravskem. Praški »Venkov« se bavi z razdelitvijo Češke na okrožja ter poroča med drugim, da se meseca avgusta tudi na Moravskem ustanove okrožna glavarstva. Razen tega da pripravlja vlada naredbo glede uporabe jezikov pri de- | želnih vladnih in avtonomnih oblastih na Češkem in Moravskem. — Češki Narodni svet je izdal oster protest proti razdelitvi Češke na okrožja. V tem protestu se izjavlja med drugim: Češki Narodni svet se pridružuje protestu Češkega svaza in izjavlja, da češki narod ne bo nikdar priznal te ministrske naredbe, ki je bila izdana brez sodelovanja njegovih zastopnikov v času, ko je češki deželni zbor obsojen, da molči in da pro-testuje proti njeni izvršitvi. Deželni zbor bo nastopi) z vsemi sredstvi, ker se glede sodnih in upravnih okrajev brez pritrdila deželnega zbora ne sme ničesar premeniti, a brez odobrenja parlamenta ne sme se dopustiti ureditev političnih oblasti takega značaja, kakor so te okrožne vlade. — Slovaška ljudska stranka. Slovaki na Ogrskem ustanavljajo slovaško ljudsko stranko, ki se bo lotila med zapuščenimi Slovaki narodnega dela. Delo bo težko, ker so znali Madžari Slovake tako uspavati, in jih kulturno zanemariti, da bo minilo nekaj časa, preden se bodo vsi Slovaki zavedali krivic, ki jih trpe, in pravic, katerih nimajo. — Nova mirovna resolucija v rajhstagu. Iz Berlina se brzojavno poroča: V parlamentarnih krogih sc govori, da bo vodja centrumaf poslanec Erzberger, v prvi seji glavnega odbora nemškega državnega zbora predložil resolucijo, ki bo'bistveno identična z julijsko resolucijo državnega zbora. — Bivši ban dr. p!. Tomašič umrl. Na svojem posestvu v Treščerovcu je dne 29. maja umrl bivši hr-vasktt ban dr. Nikola pl. Tomašič v starosti 54 let. Bil je pristaš bana žalostnega spomina grofa Khuena ter je bil za časa, ko je bil Khuen ogrski ministrski predsednik imenovan hrvatskim banom. Banoval je od 9. februarja 1910 do 19. januarja 1912. — Rusija in kavkaška republika. Petrograška agentura poroča: Vlada kavkaške republike je predlagala vladi sovjetov, naj se uvedejo posveti za ureditev tekočih vprašanj med Rusijo in kavkaško republiko. Ljudski komisar za vnanje zadeve, Čičerin, je predlog sprejel. =■>' izgubljena spomenica. Branting piše v štokholm-skem »Socialdemokraten«, da je odposlal dne 29. aprila socialnodemokratičnemu strankinemu načelniku sodr. Scheidemannu v priporočenem pismu spomenico ‘inter-aliiranih socialistov. Enako spomenico je poslal tudi st>-drugu dr. Adlerju (na Dunaj) in predsedniku neodvisnih socialistov, Haaseiu. Dejstvo pa je, da strankini na-čalnik tega pisma še ni prejel. Ali so vzrok temu splošne otežkočene poštne razmere, ki jih prav dobro občuti vsaka redakcija, ali kake druge tajinstvene sile, kar Branting tudi domneva, bi se pač dalo ugotoviti. — Novi zakoni v Rumuniji. Vladni »Steagul« poroča, da je predlagal ministrski predsednik Marghiloman v ministrskem svetu naslednje zakone, ki so bili tudi sprejeti. Zdravstveni urad pooblašča, da prisili zdravnike in civilne bolniške strežnike k službovanju v Besarabiji, da se tako omeje tainošnje nalezljive bolezni. Dalje naj se uvede prisilno delo za poljedelska opravila, ker je danes poljedelstvo glavni pomoček, da se opomore in ukrepi Rumunija. Vlada mora skrbeti s pametnimi ukrepi, da se bo poljedelstvo v resnici povzdignilo v korist veleposestva, kakor tudi malega kmeta. Ustanovila bo posredovalnico za delo, ki naj omogoči, da bo možno dobiti potrebno število delavnih moči, ki jih potrebuje prihodnja žetev. Vsi rumunski sindikati so se zavzeli za te ukrepe. —■ Švedska prepušča svoje ladjevje ententi. Koncem meseca maja sta podpisali Anglija in Švedska v Londonu pogodbo, po kateri prepusti Švedska ententi še nadaljnih 300.000 ton ladijskega prostora. Dosedaj ji je dala rra razpolago že 100.000 ton. Zato pa bo prejemala od Anglije razne industrijske potrebščine, kovine, olje, volno in kavo. Vse to za prihodnje konsumcijsko leto. Tudi glede dobave rude za Anglijo kakor tudi za Nemčijo se je sklenila pogodba. — Francoski glasovi o vojnem položaju. Pariško časopisje se bavi skoraj izključno z nemško ofenzivo na zapadu ter razpravlja stvarno o nadaljnjem poteku operacij. Listi označujejo položaj kot zelo resen. Splošno ne prikrivajo začudenja, da francoske rezerve napada niso še vsaj deloma zadržale. »Temps« izjavlja: Položaj se tudi v zadnji uri, žal, ni izboljšal. Tudi krili pri Soissonsu in Reimsu sta morali popustiti. »Journal des Debats« priznava, da je položaj trdnjave Reims skrajno ogrožen in pravi: če se Nemcem posreči, prodreti jugozapadno tega mesta, potem dobi nemški uspeh čisto nov pomen. Nemška operacija je izborno zamišljena, četudi je izpostavljena protinapadom. »Populair« zahteva pojasnila, zakaj se važne točke, kakor Chemin des Dames, niso bolje zavarovale. — Francija ima zavezane roke. Pariški »Cri de Pariš« izvaja: Če bi bili strahopetni dovolj, da bi se odrekli Alzacije-Lorene, bi Anglija in Amerika vendar ne sklenili miru. Če bi Nemčija izjavila svojo pripravljenost, da nam odstopi Alzacijo, bi Anglija in Amerika tudi potem ne sklenili miru. Tudi če bi mi izjavili, da sklenemo separaten mir, kakor je to storila Rusija, bi Anglija in Amerika boj nadaljevali. Io bi iim ne bilo težko, ker so gospodarji na morju. Ustavili bi našo preskrbo in blokirali Francijo. Jedino, kar bi dosegli, če se udarno zmagovalcu, bi bilo, da se izročimo grozni lakoti. To je resnica, katero moramo pacifistom in socialistom neprenehoma ponavljati. Mi imamo napram našim zaveznikom zvezane roke. Brez njih se ne moremo pogajati. Izbirati moramo ne med zmago in mirom, marveč med zmago in lakoto. — Angleška delavska misija. Na čast iz Amerike došlim zastopnikom angleške delavske stranke Apple-tonu, Duncanu, Butter\vorthu in Nossesu je priredila industrijska liga diner, pri katerem je rekel delavski minister Roberts, da so v prvi vrsti patriotje. Duncan jo zagotavljal, da je amerikanski narod trdno odločen bojevati sc, dokler ni sovražnik premagan, in da ne bo hranil niti denarja, niti ljudi, dokler ne bo zagotovljena, svoboda sveta demokraciji. — Uspehi amerikanskih železničarjev. Ainerikan-skim železničarjem sc zvišajo plače letno skupno za 300 milijonov dolarjev. Uvedli so tudi osemurni delavnik. — Amerikanski republikanci za zmago. Republikanskemu konventu v Indiani v Ameriki je predložila republikanska stranka program, v katerem izjavlja, da je največja dolžnost vskega posameznika in vsake politične stranke, zmaga. Predsednik republikanske narodne komisije Hays je takole označil stališče njegove stranke k vojni politiki: Vsak korak republikanskih strank v državi in v narodu bo določevala skrb, kako moremo kar najbolj in največ pripomoči vodstvu vojne. Dnevne beležke. Predavanje »Svobode«. Izobraževalno društvo »Svoboda« jc otvorilo v soboto serijo predavanj, ki sc bodo redno nadaljevala. Na tem prvem predavanju je govoril pisatelj I. Cankar o*predmetu »Slovenska kultura, vojna in delavstvo.« Temeljito in v pesniški dikciji je povedal pisatelj resnične besede o naši žalostni preteklosti in nas bodril k veri in Upanju v lepšo, boljšo bodočnost. Predavanje objavimo v celoti v našem iistu. — Javno predavanje. Ljudsko izob raževalno društvo »Akademija« priredi v sredo, dne 5. junija ob 8. uri zvečer v Mestnem domu javno predavanje. Predava Alojzija Štebijeva o »Nalogah žene v demokratični dobi.« Vstopnina 40 vin. Dijaki in delavci prosti. — Poziv mestnemu magistratu ljubljanskemu! Pričeto je pmitisikati vročina. Po iidicah leži ponekod ima debato prahu, 'kor sc spomladi im že 'lami jeseni ini blato mikdair postrgalo in sc ceste niso nič nasuile. Veter vizdligiuje cele obtoke prahu, (ki se vfegaljo na pasaimte lin silliija v slta-mavainia. Pined ipmoidiaijailinaimii &e nastavi]jaila izmučene ženske iim (oltnooii, (kli 'ji.h (rrtari poteg rniuičnetga čaikaimia še nezmioislnli prah, da bo tuberkuloza imela paič dovioilij žrtev. Aprlovtiizaici-ja je liitalk obupna, zakaj treba goijiti povrh še sanitarne medastatkie ? IVLesitmii miagiistferat je 24. t, trni. pinvič letos poišlkinopiil po glavmilh cestah, prej Jc prepustil to delo oblakom. Tata površno škropljenje pa ne more iimiertli uspeha. Mestni magistrat mati bi dali prah po cestah postrgat* kajti pomesti gia dtaik mij^eč mlogiooe. Na to naj bi se začele ceste 2 do 3 krat na dan škropiti in če bi hidranti ne idajalii idoviollj vode, nad se pniredi nelkaj škropilnih voz, M mali bi zajemalii vodo iz Ljubljanice po koji naj sc spusti voda. Taikega prahu tat iie v Ljubljani 'letos ni nikjer v nobeni vasi, komad po cestah tilk za fronto. Naj pomislili sanitarna oblast, ikiak vpliv ima na iptlmiiča sestraidamffih lljuidi nieisinižnii prah. Ddkller prah siam ne bo oidjstnantjem, trdli šiknoipljende ne bo pomagalo, šikirapiltii ipa bi bito potem iredmo e pogosto. — Slovenski odbor v pomoč stradajočim otrokom. V sredo (»poldne sc je vršil v posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani sestanek, na katerem sc je razpravljajo o nevarnosti in škodi, ki preti mladini vsled gladu. Sprožila se je misel, da se osnuje v Ljubljani osrednji odbor, katerega naloga bi bila posvečati vso skrb in pozornost stradajočim otrokom. Zlasti naj bi se upoštevala taborišča beduncev, pomanjkanja trpeči kraji na Goriškem in Primorju sploh, na ostalem Slovenskem Da zlasti industrijska središča. Odbor naj bi se obrnil tudi do »Središnjega zemaljskog odbora za zaštitu porodica mobilizovanih i u ratu poginulih vojnika iz kraljevine Hrvatske i Slavonije« v Zagrebu s prošnjo, da bi se po potrebi in možnosti tudi slovenska deca sprejemala na Hrvatskem na prehrano. Do sedaj jc namreč tamkaj pri posameznih Seljakih nameščenih čez 15.000 otrok iz Bosne in Dalmacije, ki so. se tako rešili gotove smrti vsled lakote. Na sestanku se je po-vdarjala potreba po šolskih zdravnikih v Ljubljani, ki je bas sedaj med vojno še veliko večja, kakor je bila pred vojno. Končno je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje gospa županja Pranja dr. Tavčarjeva. Tajništvo je prevzel g. Adolf Ribnikar. Drugi člani odboru so: gg. Lavtižar jeva, Štebijeva, Wessnerjeva in Zernc-tova, ter gg. župnik Kalan, dež. sodni nadsvetnik Milčinski in profesor Vadnjal. zdravstveno stanje mestno občine ljubljanske, A času od 19. do 25. maja 19fB je bilo v Ljubljani 9 novorojencev, 2 mrtvorojenca; umrlo jc 27 oseb, 13 domačinov in 14 tujcev. Za jetiko je umrlo 12 oseb (med njimi 4 tujci; za različnimi boleznimi 15 oseb. Infekcijskih bolezni ta teden ni bilo naznanjenih. Shod na V rhniki, Idi bi se 'imel vtnšitii včen-aij poipoilckie je bii prepovedan, vendar se je vrši! sestanek. Udeležba e biila naravnost velikanska. Med drugima goviomnlta je govoiri dr. Ko- roi^oc %< • t —’ Sodrug piže: Sochugom in sodnr/.icam: Uprava »Napreja« nam vedno toži o naraščajoči draginji, ki ne prizanaša nikomur. Tudi našemu »Napreju« ne Zato nam priporoča nabiranje novih naročnikdV iti zbiranje za tiskovni sklad, ker sta le to poti, da dobi list trdno podlago. Zadovoljni smo lahko z listom, toda število naročnikov še davno ne odgovarja številu strankinih pristašev in strokovno organiziranih delavcev in delavk. O tiskovnem skladu pa komaj, da ga omenjamo. Sodrugi in sodružice, manjka nam samo malo dobi c volje, pa bi bilo drugače. Vzemimo za primer sodruge v Bosni. Tam imajo še slabcjše razmere kakor pri nas. Stev. 128. __________________________________________ toda niti ena številka »Olasa Svobode« ni izšla, da ne bi bila kaj zaplenjena. Požrtvovalnost bosenskih so-drugov je mnogo večja kakor naša, zakaj na njih list so naročeni skoro vsi pristaši, da si je v Bosni blizu 90 odstotkov nepismenih ljudi. In če pogledamo, kako marljivo zbirajo za tiskovni sklad, se moramo čuditi skrbi in marljivosti. Od meseca julija lani, ko je ptičel izhajati »Glas Svobode« pa do 36. številke letos 11. maja so nabrali le za tiskovni sklad 16.863 K 94 vin. To ie lepa številka. Izšlo je od julija lani 75 številk in vsaku Prinaša po 200 imen, ki izkazujejo vsoto nad 200 K. ■ Požrtvovalni sodrugi in sodružice nabirajo za tiskovni sklad ob vsakršni priliki, v družbah, pri zabavah, na sestankih ter tudi v mestih po trgovinah, pri Čemur se zlasti odlikujejo sodružice. Pomislimo, koliko bi bil »Naprej« na boljšem, dasi je dnevnik, če bi bil od početka izhajanja prejel 17.000 kron na tiskovnim skladu. So- - drugi zprl&vai0> ie jasno> da se računa na si- romašnejše prosilce. t„ naj bo dovoljeno vprašanje, tako si državna uprava, ki se je izkazala popolnoma '^zmožno, da bi nastopila proti padajoči vrednosti denarja predstavlja, da bi mogel delavec, ki hoče v svojem obrtu doseči višjo izobrazbo, živeti z ustanovo 400 K! Smatramo, da bi bilo zelo umestno, ko bi se pregledale vse te štipendije, katerih je med letom mnogo NAP K E d. ________________________________________ razpisanih. Da bi to zadostovalo v današnjih razmerah, se pravi, samega sebe imeti za norca. Štipendija po 400 K letno ne more privabiti siromašuejega delavca, da bi stremil po višji izobrazbi. Morali bi biti to kvečjemu ljudje, ki so drugače preskrbljeni in ki prejmejo 400 K kot priboljšek. — Izgred v KUKlneni. Žalostna slika raiz-mer, kalkiršne so ravmo v središču češk ego oz etnija na poilju .aprovizadiije, kako na vino in bedimo ljudje žive, trpe iin gladuieiro, dokazuje ■in raizkiriva obravnava. kii se je začela dne 28. 'rmaija pred praškim kazenskim sodiščem. V revirju giospoda Kestraneka, Fiirstanibeinga i. dr. v Kiladinem in okolici so ustavili delavci kancem aprila tega leta v nekaterh obratih delo; ž miim pa jim ie Mia uisftavilliena (tudi piiača, ir ker so bite alprovizadijskie razmere miajd vse slalbe, ni imelo ljudstvo ničesar jesti.^Začetkom »maja, 'ko se ni riikdo, najmanj pa še -(Masti, brigal za ljudi in injfih loibupni položaj, so nastali nemimi, iki so se v nekaterih okrajih hitro razširili. Pri tem so aretirali iveč kakor 300 ljudi, povečini ženisk 'im otrok; na iveč krapi pa žal ni ostalo sle piri aretacijah. Časopisi so pilsaili >c> »bramibi nekega mlliinia«, piri čeimer ie ustrelil •mlinar omega delavca, dva pa težko iramil. Prvi •nemirneži isio prišli daines pred deželni soldiišče: Osam »mož«, to je en mož in sedean štiiriinatfst-'dio osemnajstletnih dečkov, poteim 29 žensk in deklic od petnajstega do petdesetega ileta- Vsii znajo pisati in brati, vsi sio obisikovali šoto; vsa se žiive od tega, kiar zasilužijo,_ paleKT tega imajo še številne dmuždne. Družinski očetje so. večinomia pri vojakih, mintvli ali — kdo ve, kje. Naenkrat iso ostali brez vseih poimočkiov, 'otroci tega iniiso moglli razumeti, »ahtevialli so hra-ne, pomagati jiirm mi mogel nilkdo itn šli so v bili' žnife imlliine, dsa sli pnistkinl>e ikaj ijesti. Na vprašanje zagavo:rnii]ka, če so naleteli1 pri tem na odporne odgovoril eden tamied obtožencev —■ ne; če so jeimiaiii naslillmo — ne. In zakaj so šli v miline? Ker se rte tu prodajala irnioka po 8 K kilogram in še dražje. Obravnava, pri katetri bodo sodili o lačnih, sestradaniih ženskah z jokajočimi otnoci v naročju, bo trajala najmanj tni dnii. Obtožence zagovarjajo dir. Soukup, dr. Wiintar, dr. Mefesiner in dir. Šmieiratl. Okoilio 80 obtožencev so postavili pred praško divizijsko sodišče, ker so odpuščeni! vojaki allii osebe, ki spadajo pod vojni zalkion. — Hvaležnost ogrske domovine. Dne 22. avgusta 1914 ije v nelki iklrakovskii vojaški 'bril-iniloi umiril ogrski državljan Mihael Unger, ronen dne 27. septembra 1873, na posledicah ir>:. be, katere ije doibii v vojni. Njegova vdova iirnia sedai sanui skrbeti za sedem o-tročtičev dd 2 do 12 ileit. Matt ije dobivaila od 9. septeinuhra 1914 do 30. septembra 1915 preskrtaniinisko podporo po 5 K na dan za osem oseb. Po/leg tečaje prejemala vdova od 1. septembra 1914 na penziji do daines mesečno 44 K 65 vin. za vseli osem oseb. Od 1. novamihra 19lf> je dobivala žena mesečni priboljšek k ponziji po 10 K zase in 7 K za otroke; v celoti prejema 'tedaj vdova 61 K 65 vin., s katerimi imlora preživljati vseh sedem otročičev. In to od 1. oktobra ko ji ;}e bila ustavljen/a presknibninska podpora. Žena ije sedaij po letošnjem odloku domobranskega ministrstva vložila noivio prošnjo za izplačan«© preiskirbninisikega zmmVa. Prošnja je pa billa odklonjena z utemeljitvijo, da one vdove lin siaioite, iki preiiemaijo po 10 K zal valkega otroka .mesečino pribolliiška, nimajo nobene pravice do zopetnega praskrbninskega zneska. Rodbina Unger je pač smela dati svojega rednika domiovtini, da sc en član družine .more izdatno preživiiti s 7 K 70 vin. na mesec. GiospOdiie mai bi postavno utemeljili, katerikoli že hočejo, ostane tvendairtlc maijvečjal in majgreimkejša siilor/itost, ki se izvršuje na Vojnih vdiovah lin sirotah, obenem pa tudi po državi sami, kajti is toklim postopantiemi država salma koplje bodočim državljanom grab. — Slovenski zdravniki, ki še nimajo stalne službe, se uljudno naprošajo, da .pošljejo podpisanemu svoje naslove ter navedo Jetnico promocije: če, kje in kako dolge so delovali na kakšni kliniki oziroma holmci in če imajo za to uradna izpričevala (kdor je priobčil kako znanstveno razpravo, blagovoli poslati podpisanemu ponatis, ki se na zahtevo vrne). — Dr. Mirko Cern.č, Ljubljana, ulica Stare pravde 3/1. — Kaj je nastalo iz Daimlerjeve afere? Ves svet se še spominja na veliko senzacijo, ki jo je povzročil pred nekaj meseci slučaj Daimler v Nemčiji. Državnozborski odsek je odredil preiskavo o pogodbah za armadno dobavo, odstavili so Višjega ravnatelja tega ppdjetja in tovarniško vodstvo je prevzelo vojaško nadzorstvo. Višji ravnatelj je bil obdolžen raznih težkih pregreškov, so ga obtožili, v državnem zboru so se vršile strastne debate glede cen, ki jih je tvrdka za- Stran S, htevala za vojne dobave,- in o dobičkih, katere je delal::. Sedaj je že tako dolgo vse tiho. Ne čuje se ničesar ! več o kakem uvedenem kazenskem postopanju. Zdi sc skoro, da se godi Daimlerjevim gospodom boljše, kakor kdaj. Zato govore zadnja borzna poročila: »Na trgu so dosegli Daimlerjevi vsled vesti o prav zadovoljivem letnem zaključku silno zanimanje zbujajoči kurzni povišek. Slična poročila navajajo tudi drugi časopisi. Zanimivo bi bilo vsekakor 'izvedeti, ali je sodno postopanj« proti tej tvrdki ustavljeno? Tak škandal, ki je napravil toliko pralni, bi se ne smel kar tako pozabiti. — Zadružna zvestoba. V Amiensu na Francoskem, ki leži v neposredem vojnem pasu in ki je že močno ogrožen, so izpraznili privatni trgovci iz strahu pred posledicami stalnega obstreljevanja svoje trgovine in zapustili mesto. Le konzumno društvo je vztrajalo še in preskrbovalo zaostali del prebivalstva s potrebščinami. Centralni komite francoske zadružne zveze je izrekel zadrugi zahvalo za pogumno vztrajnost. Vojna. Ofenziva na zapadti. Napredovanje nemških armad v napadaini bitki na zapadu se vsied naraščajočeoa odpora mi celi bojinti fronti med Novonom in Remsom virši v nekoliko počasnejšem tempu, ni pa se ustavilo v nobenem dedu razsežne fronte. Najzinamenitejši je bil nemški napredek mied Gi-so in Marno. Severno refke Ourcq so so nemške čete približale Noyonn ter so prodrle do gojzd-natega ozemlja pri Vilters-Goitterets, za katerim se zbirajo novo pripeljane francoske divizije generala Fioiolia. Na visoki planoti med reko Ourcq d/n Marno so Nemci zasedli ugodne pozicije in krijejo svoja podjetja, naperjena proti Ooimpiegne in Gre-py en Valois, proiti sunkom z boka iiz smeri od Meauxa, severovzhodmo Pariza Ohaiteaiu-Thier-ry, važno žeileizniičnio križišče, .je kot prometna točka že Močeno. Višine severno Marine med Chajteau-Thiieirry 'in Diormansom so v nemških rokah. Tudi med ReSiins/am so Nemci oib žilavem francoskem odporu ikoiraikoma prodirali. Trdnjava Reimis de pod najtežjim artilerijskim oKnjem. Težišče doffodkov jie sedaj v smeri Comupiegne-Grepv en Vatois, proti kateremu prostoru se sedai koncentrično zgrinjajo nemške divizije. Po razvoju bojev v tam odseku bo meriti uspeli nove napadalne bitke. Prejeli srnio naslednja brzojavna poročila: Dunaj, 1. junija. Uradno se razgiliaša : Nio-b eni/h posebnih dogodkov. Berlin, 1. junija. Iz glavnega stana sv poroča; Južno Oise, ijužnoiziaa^adno Chauny, so čete generala Hofmanu a in Franooisa vrglo sovražuilka iz iniočmih pozicij pili Guts liin južno Blenaucourta. Na severnem bregu Aisme smo prodrli v ljutih bojiih do Niouvrom-Pontenoy. Z novilmi divizijami, pripelijanlimli po železnici in na avtamoibilih, so se Francozi v obupnlili piiO'--tinapadih vrgli proti našim preko ceste Soiis-sons-Hartemncs prodirajočim četam;. Po silovitih bojih smio proti večeru sovražnika popolnem porazili. Sovražnika smio zasledovali do vtisim Ghaudun-Vicrzy-Blanzy. Ob obeh straneh ^ reke Ourcci smo prekoračili cesto Soiissoms-Cha--teau-Thierry ter dospeli ob nepreitrgamilh bojiih dio višin pri NeuiMy in sev. Chiitean-lTiiern' Mod Chateau-Thierry in Dormiansom sitojiimio ob Manmi. Od Marne do zapadno Reiimsa smo v napadu zavzeli črto Venmeui!l-Elizy-Saray- Ghaun-pignv. V včerajšn'jih bojiih smo v jeli zopet več tisoč Francozov. V zračnem boju smo zb,iili 36 sovražnih letal. Berlin, 1. junija zvečer. Na fronti No-yon do Ghateaii Thierrv iprodtramo 'dalje. D m naj, 2. junija. Uradimc se razglaša: Na gon^Ski fronti v nekaterih odsekih živahni artilerijski bcui. O-b felivu Piave smlo danes ponoči odbili italijanski napad. Berlin, 2. junija. Iz gilavnega stana st poroča: Angleški napadi južno Lyse in severno Alberta so se oib težkih izgubah izjalovili. Juž-novzhodno Noyoina so čete nemškega cesarjeviča vkljub žilavemu odporu vrgle sovražnikih dio gozda Garlepcinit iin Mcnagnc maizaj. Vzeili smo višine pri M'oul'in sous Touvent lin z urjoč-nirni žičnimi oviiramii ziavarotvaine čete. pri Ncy-vonu. Prodirajoč na 'obeh straneh reke Ourco sirno vrgli sovražnika preko odseka Savšere nazaj iin osvojffi v naislkoiku višine pri l^issv in Gh/ourchampe. Ob Marnii je poiložao neizpreme-njein. Iz 'onega dela mosta Chateau-Thierrv, ki leži na sevonneitn bregu rek,e smo pregnali sov -ražne čete. Severovzliodmo Vomeuila in ob o beih straneh Ardre smo odbiili Ijiute napade fran-coskih divizij. Vzhodno Reimsa snuo vdrli \’ francoske črte pri St. Leonardu iter smo v veli posaidiko utrdib-e 'Pionrspelle. Fnanioosiko-annerliška taborišča otgTOtrme razsežnosti pri Fone en Tair-demois so prišla v naše rolke. Več kot poil aruiili-joma granat in neizunemne irmor/Jine iHaizneKa 'ina^ tantala in čeiz tisoč vozov stmlo zapleniš. Število mjeitmilkov je naraisio na 50.000. Berlin, 2. junija '»večer. -Nt napadata fronti novi uspehi. Zadnje vesti. Zagreb, 2. junija. Glasilu hrvatsko-srbske koalicije, »Hrvatska Riječ«, se javlja z Dunaja: Ban Anton pl. Mihalovič je bil od kralja sprejet v avdijenci.- Kolikor je dosedaj znano, je šlo v tej avdijenci tudi za jugoslovansko gibanje. Vse vesti o demisiji bana Milialo-viču so neutemeljene. Parlament. Dunaj, 2. junija. V parlamentarnih krogih se razpravlja o terminu za sklicanje parlamenta. Dne 18. junija se sestane konferenca načelnikov strank. Državni zbor se skliče baje v zadnji tretjini meseca junija. Nemške stranke se izjavljajo za sklicanje parlamenta v jeseni; v zadnjem ministrskem svetu pa se je baje sklenilo, da se skliče poslanska zbornica koncem junija. Čehi in parlament. Praga, 2. junija. Agrarični »Venkov« izvaja: Vlada želi takozvani nemi parlament. Opozicija tam sicer lahko nastopi, toda omejiti se bo morala na take izjave, ki bodo všeč vladnim krogom, ker sicer jo bo vlada zatrla. Tak parlament pa ne bi imel nobene vrednosti za narode, to bi bil prikrit absolutizem, za katerega ne bi prevzela odgovornosti vlada, temveč narodni zastopniki. Nasproti temu je treba poudariti, da se ne bodo ustrašili češki poslanci nobenih pretenj, temveč bodo naznanili in pretolmačili v parlamentu neustrašeno vse pravične pritožbe in vse zahteve češkega naroda, kakor so to storili do sedaj in se ne bodo ozirali na to, je-li to Seidlerjevi vladi všeč ali ne. Članek končuje z besedami: »Predpisovati parlamentu potni list je nemogoče, tudi — v Avstriji!« Uspeh nemških ofenziv. Berlin, 2. junija. Wo!ffov urad poroča: V času od 21. marca do 1. junija je na zapadni fronti prišlo v nemške roke 175.000 vjetnikov in nad 2000 topov. Število strojnih pušk znaša mnogo tisočev; tudi množina drugega vojnega plena se doslej niti približno ni mogla prešteti. Neiužko-rusko zbližavanje. Moskva, 30 maja. Prvi obisk grofa Mirbacha pri predsedniku sveta ljudskih zastopnikov je izzval v sovjetih živahno razpravljanje. Inicijativo za ta obisk je dalo nemško poslanstvo in iz te okoliščine bi sklepali, da je kritični moment v rusko-nemških odnošajih minil. Soissons v plamenu. Berlin, 2. junija. Iz glavnega stana se poroča*. Francozi sistematično obstreljujejo od 30. maja mesto Soissons. V raznih delih mesta se pojavljajo veliki požari. Civilno prebivalstvo se je odpravilo iz mesta. Sovražnik se je cela dva dni srdito upiral, ker so mu bile na razpolago še stare pozicije iz leta 1914. Tudi francoski letalci mečejo bombe na mesto, ki zapade uajbrže žalostni usodi kakor St. Ouentin in Laon. V^iik požar v Carigradu. C a r i g r a d, 2. junija. V Statnbulu je vsled neprevidnosti nekega kadilca izbruhnil včeraj grozen požar, ki je uničil več delov mesta in zlasti ves vzhodni del Stambula, kjer se nahajajo lesene maliomedanske hiše. Škoda je ogromna. Rusija zahteva, da se odpokliče Noulens. Moskva, I. junija. (Agentura.) V imenu ruske vlade je ljudski komisar za vnanje zadeve poslal francoski vladi naslednje obvestilo: Izjave francoskega poslanika Noulensa v težkih dneh, v katerih sc nahaja Rusija, ne morejo zboljšati odnošajev med I tancijo in Rusijo in jih Rusija ne more trpeti. Vlada sovjetov je trdno prepričana, da bo francoska vlada Noulensa takoj odpoklicala. Rusija in Japonska. Moskva, 2. junija. »Novaja 2izn« izjavlja, da je poročilo iz diplomatičnih krogov o novem dogovoru med Japonsko in Kitajsko v svrho skupnega postopanja proti Nemčiji na ruskih tleh smatrati kot poskus gotovih krogov v Londonu in Washingtonu, da se forsi-rajo dogodki na vzhodu. V Moskvi smatrajo ta dogovor kot ogroženje Rusije. VVashington, 1. junija. (Reuterjev urad.) Zbornica poslancev je sprejela največjo armadno predlogo v zgodovini Združenih držav. Dovolila je kredit 12 milijard in 112 miljonov dolarjev ter pooblastila predsednika, da vpokliče v vojaško službo vse moške, kolikor jih je mogoče izvežbati in oborožiti. Načrt se predloži sedaj še senatu. Grška ofenziva. Sofija, 1 .junija. Na macedonski fronti, južno vasi Huma do Vardarja so grške divizije, ojačene z eno francosko divizijo ,po večdnevni artiljciijski piipravi napadle naše pozicije. Posrečilo se jim je, vdreti v nekatere naše sprednje jarke. Boj ie trajal ce! dan z nezmanjšano srditostjo. Boji ob belgijskem obrežju. London, 1. junija. Iz Ratnsgate se poroča, da se je včeraj od enajstih ponoči do štirih zjutraj slišala silna kanonada ob belgijski obali. Kmalu po polnoči so se slišale močne eksplozije. Videl se ie velik plamen v pokrajini Zeebriigge in blisketanje ob celi obali do Dunkerque. Interpelacija v francoski zbornici. Bern, 1. junija. V francoski zbornici je poslanec Bonnet interpeliral glede odgovornosti za katastrofalno bitko ob Aisni. Poslanec Cachin je predlagal, naj se vrši razgovor o položaju sploh. — Nasproti poslancem je Clemenceau izjavil, da bo Francija, naj pride karkoli, do konca izpolnila svoje obveznosti napram zaveznikom. Clemenceaujeva izjava. Pari z, 2. junija. Ministrski predsednik Clemenceau je izjavil pri sprejemu socialističnega odposlanstva s katerim se je razgovarjal o raznih vprašanjih, zlasti o vojnem položaju, da ne more sprejeti razgovora o interpelaciji poslancev Cachina in Bonneta o vojaških operacijah, da pa bo prihodnji torek v poslanski zbornici podal primerno izjavo. Zagonetna epidemija na Španskem. Madrid, 2. junija. Zagonetna epidemija na Španskem se je razširila po celem polotoku. Obolelo .ie doslej približno trideset odstotkov prebivalstva. Promet je vsled epidemije zelo omejen. Bolezen je nekaka influenca z izpuščaji, podobnimi Škrlatici, ki pa navadno po enem tednu izginejo. Doslej je vsled epidemije le majhno število smrtnih slučajev. Amerika v vojni. W as h ing to n, 2. junija. Uradno se razglaša, da bo tekom meseca junija vpoklicanih v vojaško službo 280.000 mož. Meseca maja so odposlale Združene države v Francijo 1300 letal. Aprovtiacija. Krompir na zelene izkaznice B prejmejo stranke pri Miihlcisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V torek, dne 4. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 561 do 700. od 9. do 10. štev. 701 do 840, od 10 do 11. štev. 841 do 980, popoldne od pol 2. do pol 3. *tev. c o 1120. od pol 3. do po! 4. štev. 1121 do 260. od po 4. do pol 5. štev. 1261 do 1400, od pol 5. do pol 6. stev. 1401 do 1540, v sredo, dne 5. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev 1541 do 1680, od 9. do 10. štev. 1681 do 1820, od 10. do 11. štev. 1821 do 1960, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1961 do 2100, od pol 3. do pol 4. štev. 2101 d« 2240, od pol 4. do pol 5. štev. 2241 do 2380, od pol 5. do pol 6. štev. 2381 do konca. Vsaka oseba dobi 4 kg, kilogram stanc 50 vinarjev. 5 seboj je treba prinesti le zelene izkaznice B. Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v torek, dne 4. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 2. do 4. ure. • Prodajalci petroleja morajo po tkiotničani prodaji p-etnoiletia takoj iprediložitii vtse odmezke pettiroiejisikiih kant v mostni posvetovalnici — ter sporočiti ikoliilkio itmajo še petroleja v zailogi. Petrolej od 7. junija do 31. avgusta dolbe le oni cpraivliičemei’, iki bodo navedeni v posebnem razglasni nies.tino.tra magistrata ki .se db-jatvi pravočasno v tukajšnjih j'ustih, ter tudi nabije «ia miaigiistraltmi de siki. Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 31. maja 1918. Gospod župan naznanja, da se je vršila pravkar pri deželni vladi važna seja o aprovizačnih zadevah, pri kateri se je prepričal, da sc ima Ljubljana energiji vladnih organov zahvaliti, da bo preskrbljena z moko do 15. julija. Tozadevna množina krušne moke je že nakazana. Kruh se bo pekel iz koruzne moke. kateri bo primešane 30 % ukrajinske moke. Razven-tega dobi Ljubljana v najkrajšem času 3 vagone pšenične moke za kuho. Če pride ta moka do prihodnjega torka, se razdeli še drugi teden. Na vsako izkaznico, se bo oddajalo pol »kilograma moke. Ako bi sc pa dovoz zakasnel, se bo pa moka oddajala šele pozneje, a na izkaznice, ki so sedaj v veljavi. Zato na] stranke na vsak način hranijo sedanje nakaznice za moko. — Pri deželni vladi sc je vršila seja o preskrbi Ljubljane z mlekom. Da se omogoči večji dovoz mleka, -se sklenilo razmeram in času primerno regulirati cene mleku. Nove cene za mleko stopijo v vojnih prodajalnah v veljavo že drugi teden. — Oospod župan se naproša, in pooblašča, da kupi, če le more 2 vagona masti, da se tako odpomore velikemu pomanjkanju zabele. — Tekoči teden se je razdeljeval krompir na vse stranke-Drugi teden se bo oddajal krompir le še v ubožni akciji. — Drugi teden bo oddajala mestna aprovizaci.is kislo zelje. Razdelilni načrt sc pravočasno objavi. _ f2da«&teij ta odgovorni urednik. Josip P e t e j a n. Tisk .Učite!iške tiskan«’'* v ! inhljavti illlllISBIgBIIIIBII £lsHaaMBv?*MHBHanaaiaBu«nHianHiBUBaiicaaBeuswuKaiiiiBHHaBa*Bal Najbolj zanimiv In najboljši slov. iSusftrovani tednih so: Ti S ki priobčujejo vsak teden sum ©gg® sanS-mšvih Slik 2 feojiš« in o dragih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, jak© zarašsnšv, Sap "©• man, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. „TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte „ TEDENSKE S LIKE “ povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K ’7‘50 in celo leto 15-— K. Naročite si „TEDENSKE SLIKE“ takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam t 'številko „TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE“ Ljubljana, Frančiškanska nlica 10,1. jg«MHWiniinl gJgaiM ■■■■■« ■■■■■■■■■ nmHmammnmmnnanmummn**^ Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom!