GLAS
LETO XXIV. ŠT. 12 (1122) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 28. MARCA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Danijel Devetak
Zahtevamo preveč?
  pravni zaščiti življenja in družine,
demografski krizi in razvoju, politikah v
korist družinam in rodnosti, pravicah
otrok, zdravju in dostojanstvu ženske, pa tudi o
“celostni človeški ekologiji”, lepoti poroke in
drugih podobnih temah bo govor na
Svetovnem kongresu družin, ki bo potekal od
29. do 31. marca v Veroni. Napovedanih je nad
70 govornikov, med njimi so italijanski ministri
Salvini (podpredsednik vlade), Fontana
(družina) in Bussetti (šolstvo), guverner Veneta
Zaia, moldavski predsednik Dodon, madžarska
ministrica Katalin Novak, osebnosti iz
diplomatskega sveta, predstavniki italijanskih
in mednarodnih organizacij, ki se borijo za
življenje, proti splavu in evtanaziji, zastopniki
različnih cerkva, pravniki, psihiatri, časnikarji,
nogometaši itd. Dogodek odločno podpira liga,
spodbudil ga je minister Lorenzo Fontana, ki
izrecno želi, da bi “združili in povabili k
sodelovanju voditelje, organizacije in družine,
da bi potrdili, slavili in branili naravno družino
kot edino stabilno in temeljno družbeno
enoto”. Pokroviteljstvo sta dali tudi deželi
Veneto in FJk, saj je nad kongresom navdušen
tudi guverner Fedriga. Do manifestacije, ki jo je
doslej v tujini organiziral IOF (International
Organization for the Family združuje pro-life
gibanja, ki so proti splavu, gejevski propagandi,
razporoki itd.), bo v Italiji prišlo prvič, seveda
zaradi politične klime, ki ji je naklonjena. Že
napoved manifestacije pa je povzročila - še en -
razdor tudi v vladni večini: Salvini je potrdil
svojo prisotnost v Veroni, njegov kolega G5Z Di
Maio pa je kongres označil za shod
desničarskih bedakov. Drugi mož katoliške
Cerkve, kard. Piero Parolin, je izrazil stališče Sv.
sedeža, ko je izjavil, da se strinjajo z bistvom
kongresa, ne pa z načinom; opozoril je na
nevarnost strumentalizacije obravnavanih
vrednot za politične cilje. Sami voditelji
dogodka so namreč izrecno povedali, da bo šlo
za srečanje ljudi, ki podpirajo pretežno ligo in
ki bodo prav to gibanje tudi podprli na
evropskih volitvah...
Kongres, ki se bo 31. marca končal z velikim
pohodom za družino, je v državi zanetil tudi
nasilen ideološki spor. In napetost raste iz
dneva v dan. Družba je že spet razdeljena. Po
robu so se postavili Demokratska stranka,
Gibanje 5 zvezd, številne levičarske sile,
feministke in seveda cela konstelacija LGBTQ,
pa seveda glavni časopisi in drugi mediji, ki kar
naprej izkrivljajo novice, netijo polemike in
blatijo. Napadajo “ekstremistične težnje” teh, ki
so proti splavu, napadajo, ker bo govor o
obrambi življenja in družine, o tem, da je lepo
imeti enega očeta in eno mater. Te teme so
zanje ogabne, srednjeveške, obskurantistične,
nazadnjaške, fašistične … Val sovraštva je žaljiv
in obenem nevaren, saj se zdi, da bi najraje
zanikali pravico svobodno izražati lastno
mnenje. In vendar gre za vrednote, ki bi morale
biti dobrine za vse: življenje, družina, svoboda.
To so stebri italijanske demokracije in ustave,
na katerih bi morali vsi skupaj graditi bolj
človeško in pravično družbo. Ali ne?
Če so v demokratični družbi dovoljene t. i.
parade ponosa, zakaj ne bi mogli manifestirati
tisti, ki verjamejo, da je družina kot skupnost
moža in žene bistvena družbena celica? Kdo
določa, da so obramba življenja, tradicionalne
družine in svoboda vzgoje nekaj nazadnjaškega,
splav, t. i. nadomestno materinstvo (=maternica
v najemu) ali gender indoktrinacija pa nekaj
progresističnega? Zakaj bi se morali vsi strinjati
s senatorko (!) Monico Cirinna’ (DS), ki je pred
nekaj tedni z nasmehom na ustih manifestirala
z lepakom, na katerem je pisalo “Dio patria
famiglia che vita de merda”?  (oprostite, če ga
raje ne prevedem…) Z njim je v enem mahu
užalila kar nekaj sodržavljanov, ne nazadnje
domovino, ki jo “vzdržuje”.
/ str. 15
O
Zbogom, msgr. Dino!
Goriška Cerkev se
je v ponedeljek
poslovila od
priljubljenega
upokojenega
nadškofa Dina
De Antonija 16
Milje
V muzeju sodobne
umetnosti so
odprli antologijsko
razstavo
slovenskega
slikarja 
Ivana Roba 11
Foto M. Petaros 
Projekt Memobus
Mladi smo, spomin smo
10. marec 2019
Stojim pred tračnicami. Pred mano znani vhod
koncentracijskega in uničevalnega taborišča Au-
schwitz-Birkenau. Rosi. Na nebu se razteza široka
odeja sivih oblakov. Skupina študentov, ki so se z
mano udeležili projekta Memobus, se počasi pre-
mika proti izhodu. Spomnim se prizora, ki ga je
vodič med ogledom opisal: gruče ljudi brez člo-
večnosti, upanja in moči, ki hodijo proti smrti, ne
da bi se upirali. Groza. Strah. Nezaupanje v življen-
je. Solza prikaplja iz mojega očesa in mi po licu
pusti mokro sled.
Mladi smo, spomin smo.
Organizacija 47/04 vsako leto organizira projekt
www.noviglas.eu
V Špetru ob Soči je potekal tečaj za mlade pevce
Blagoslovitev obnovljenega 
senika ob koči sv. Jožefa 
v Žabnicah na velikonočni 
ponedeljek, 22. aprila, 
ob 12. uri (str. 6)
Uvodnik
Memobus “potuje-
mo, da razumemo,
kljub vsemu” za štu-
dente višjih šol iz ce-
le Furlanije. Organi-
zatorji že prej uvede-
jo dijake v program
s petimi srečanji, v katerih skupaj utrdijo znanje,
da s pravim pristopom in poznanjem zgodovine
lahko opravijo potovanje. Namen projekta je
izučiti in pokazati mladim, kaj se je dogajalo med
2. svetovno vojno v naših krajih in po Evropi.
/ str. 7
Katarina Visintin
Svet okrog nas28. marca 20192
Povejmo na glas
Le mladi lahko rešijo svet
Med Slovenci na peti celini
Pogled v manjše skupnosti
in v prihodnost (6)
Novi pristopi
V prvih dveh opisih sem se ome-
jil predvsem na Slovence v dveh
največjih središčih – Melbournu
in Sydneyju. A rojaki v manjšem
številu živijo tudi v več drugih
mestih. V mestu Adelaide poleg
katoliškega misijona in cerkve
Sv. Družine, ki jo oskrbuje pater
iz Melbourna, deluje tudi Slo-
venski klub. Ker je bilo število
Slovencev tukaj manjše, do dife-
renciacije v več društev ni prišlo.
To je pred nekaj leti že zašlo v
precejšnjo krizo zaradi
zmanjševanja članstva in odsot-
nosti druge generacije. Nato pa
so pred dvema leto-
ma izvolili novo
predsednico. Kot mi
je sama povedala, se
je to zgodilo, ko je
po več letih odsot-
nosti iz kluba nekoč
prišla na občni zbor
z mamo. Nagovorili
so jo in je sprejela
vodenje. Klub je tra-
dicionalno odprt
vsako nedeljo, ko
članom ponujajo tu-
di kosilo. Da bi pa
pripeljala več mla-
dih, je nova predsed-
nica eno nedeljo v
mesecu poimenova-
la “Catch up Sun-
day” in jo namenila
drugi generaciji. Ra-
zložila je, da to nika-
kor ni bilo lahko. Ta-
ko je na primer morala pripad-
nike prve generacije posebej pre-
pričevati, naj od dveh miz za bil-
jard eno prepustijo pripadnikom
druge generacije in da logika,
“mi smo kupili te mize in ima-
mo zato prednost, oni naj igrajo
le, če nas ni tukaj”, ne bo obro-
dila sadov.
Žal so v vseh slovenskih društvih
za umik določenih članov bili
vzrok osebni spori, za odmikan-
je mladine pa tudi to, da jih sta-
rejši niso pripustili enakovredno
poleg, ko bi tudi oni soodločali
o dogajanju v društvih.
Druga novost, ki jo je predsedni-
ca Slovenskega kluba Adelaide
uvedla, pa je enkrat mesečni
“Kranjski Friday”. Gre za družen-
je Slovencev, ki so se v Adelaide
priselili v zadnjih letih. Ugotovi-
la je, da jih bo lažje privabiti na
ločena druženja kot skupaj s
prejšnjimi naseljenci, saj je raz-
korak prevelik. Ob mojem obi-
sku kluba je bilo med članstvom
nad novimi pristopi veliko nav-
dušenja in optimizma za naprej.
Še najbolj zadržana pa je bila
predsednica sama, ki je priznala,
da je vse skupaj zelo naporno in
da se boji, da brez dodatne po-
moči takšnega tempa dela ne bo
zdržala na daljši rok.
Zanimivo zgodbo ima tudi
društvo Planica v Wollongongu.
Tja so se Slovenci selili zaradi
železarske industrije. Svojega du-
hovnika nikoli niso imeli, so pa
frančiškani že vse od njihovega
prihoda v Avstralijo hodili med-
nje maševat enkrat mesečno. Le-
ta 1983 se je pojavila priložnost
za nakup anglikanske cerkve. Ta-
koj so jo zagrabili. Tako se zdaj
ponašajo s tem, da so menda
edino slovensko društvo v svetu,
ki ima cerkev v svoji lasti. Cerkev
je zelo zanimiva, saj so ohranili
tipične lesene opaže in še vedno
deluje anglikanska. Svoje ločene
prostore ima tudi društvo, kjer
se v omarah med drugim najde
kopica gorenjskih narodnih noš
– društvo je namreč v preteklosti
dvakrat priredilo pravi ljubljan-
ski ohceti, na katerih so se po-
ročili njihovi člani. To je bilo v
času, ko so te bile tudi v Ljublja-
ni.
Naj vam ob tem navržem še
anekdoto, ki kaže, kako se svet
spreminja z informacijsko teh-
nologijo. V Wollongongu sem
obiskal tudi rojaka iz domačega
kraja. Ta mi je povedal, da, ko sta
se z mamo v začetku 50. let
prejšnjega stoletja preselila k
očetu pod južni križ, bi se moral
priti od njiju na železniško po-
stajo posloviti tudi sorodnik, a
ga nato ni bilo. Šele čez tri me-
sece sta lahko izvedela, ali je z
njim vse v redu – en mesec po-
tovanja z ladjo v Avstralijo, en
mesec potovanja pisma nazaj
domov ter nato en mesec čakan-
ja na odgovor. Isti gospod
danes preko prenosne kame-
re, ki predvaja posnetek na
internetu, dnevno spremlja
dogajanje v domačem kraju.
Prav simpatično je, ko mi
malo za šalo po Facebooku
napiše: “Danes pa si se ob tej
in tej uri sprehodil skozi trg,
videl sem te”. Med obiski ro-
jakov po svetu mi skorajda
vsakdo reče, da vsakodnev-
no po internetu spremljajo
vreme, novice in dogajanje
doma. Svet še nikoli ni bil ta-
ko povezan, oddaljenost še
nikoli tako bližnja.
Queensland
Dve slovenski društvi delu-
jeta tudi v Kraljičini deželi.
V Brisbanu deluje društvo
Planinka (želeli so ga regi-
strirati kot Planiko, a je pri
vpisu prišlo do napake, nato
pa jim je ime Planinka postalo
všeč in so ga obdržali), na Gold
Coastu pa društvo Lipa. Obe
društvi sta bili tradicionalni
manjši in manjši so tudi njuni
prostori. Kljub temu je bilo vanje
vloženega veliko prostovoljnega
dela, zadnja leta pa moči pojen-
jajo. Slovenskih patrov niso ime-
li, prihaja pa mednje slovenski
duhovnik iz Sydneyja.
Prav v Queensland se v zadnjih
letih priseljuje največ rojakov iz
Slovenije. Deloma je razlog v
nižjih cenah kot drugod (Sloven-
ci se danes priseljujejo tudi v
Melbourne in Adelaide, zelo ma-
lo pa v Sydney, kjer so življenjski
stroški astronomski), deloma pa
v novačenju Tonyja Lenka, ki je
pred časom za to odprl posebno
agencijo. Društvo Lipa je danes
že prevzela nova generacija. Stari
člani so jim na široko odprli vra-
ta. Žal pa sobivanje ni dolgo tra-
jalo in se pripadniki stare skup-
nosti v društvu danes ne počuti-
jo več najboljše.
/ dalje
Dejan Valentinčič
  Tiskovna konferenca SSk
Občina Trst nima
prave vizije!
TRST 
  ponedeljek, 25. marca, je
v Vilfanovi dvorani v
Trstu potekala tiskovna
konferenca, na kateri je stranka
SSk predstavila proračun 2019 in
triletni načrt 2019-2021 Občine
Trst. Na dnevnem redu je bil do-
kument oz. proračun, ki bo v na-
slednjih dneh v ospredju v
občinskem svetu in v katerem,
kot je v uvodu povedal pokrajin-
ski tajnik SSk Marko Pisani, ni
prave strategije razvoja ter ne
upošteva celotne vizije našega
ozemlja. Ne nazadnje sta rajon-
ska sveta (zahodni in vzhodni
Kras) popolnoma prepuščena sa-
ma sebi in večkrat v občinskih
programih neupoštevana. Bese-
do je nato prevzel občinski svet-
nik in podpredsednik občinske-
ga sveta Igor Švab, ki je podrob-
no orisal stanje občinskih fi-
nanc. Najprej je seznanil s te, da
letošnji proračun predvideva po-
višek davka na smeti, čeprav je
sedanja uprava v volilnem pro-
gramu obljubljala, da bo ta da-
vek znižala. Zvišal pa se bo kar
za 6-7 %. Ta povišek ni opra-
vičljiv. Župan pravi, da je to za-
radi neplačanih položnic in za-
radi turistov, ki so povečali števi-
lo odpadkov, kar ne drži, saj
trend dokazuje, da so številke v
V letih ostale v liniji. Prejšnja levo-sredinska uprava je namreč s po-sebnim programom sensibiliza-
cije občanov zvišala za skoraj 20
% ločevanje odpadkov, nova
uprava pa ga je zvišala le za 2 %
(in tako prišla do 41 %). Če bi
občina nadaljevala prejšnji pro-
gram, bi se mogoče v naslednjih
letih približali idealnim 70 %, s
katerimi bi občina prihranila 2
milijona evrov in posledično
lahko znižala davek na smeti. Pe-
reča tema je razvoj pristanišča, za
katerega ni resnega načrta; edini
prispevek ostaja tisti, ki ga je na-
menila Renzijeva vlada. Tudi o
novi ribarnici na debelo je veliko
zmede, saj so odborniki večine
v nesoglasju in imajo popolno-
ma zameglene pojme. Na koncu
je svetnik povedal, da se župan
izredno hvali, kako je v dobrih
odnosih z bližnjimi in čezmejni-
mi občinami, toda resne strate-
gije, vizije in sodelovanja ni. Za-
radi teh in drugih težav pripra-
vlja opozicija vrsto popravkov, ki
jih bodo v naslednjih dneh pre-
dlagali, je sklenil Švab. Velika
težava je tudi z javnimi deli, ki
se osredotočajo na središče me-
sta in popolnoma zanemarjajo
zaledje. To dobro vedo rajonski
svetovalci, ki so potrdili, da
Občina Trst ni obdržala obljub.
Predsednik vzhodnokraškega ra-
jonskega sveta Marko De Luisa je
opozoril, da so iz načrta javnih
del popolnoma izginili tisti že
redki namenski posegi, ki so bili
predvideni na vzhodnem in za-
hodnem Krasu. Tako ni namen-
jenega zneska za popravila cer-
kve sv. Andreja v Trebčah in stav-
be osnovne šole v Bazovici. Kot
izgovor so občinski funkcionarji
povedali, da so odobrili samo de-
la, za katera je bil prispevek odo-
bren, in preostalo so upoštevali
pri odprtih postavkih za splošna
javna dela. Na ta način lahko
funkcionarji uporabljajo ali, bol-
je povedano, odvzamejo denar,
ki je bil namenjen zaledju. Po-
dobno je potrdil predstavnik za-
hodnega rajonskega sveta Paolo
Vidoni, ki pravi, da sta edina jav-
na posega na programu popravi-
li dveh nogometnih igrišč. Svet-
nik med drugim kritično gleda
tudi na porazno komunikacijo
današnje uprave, ki se na več
vprašanj sploh ne odzive.
Na koncu je besedo prevzela še
predstavnica vzhodnega rajona
Marta Fabris, ki spominja, da so
kljub obljubam tudi naši spome-
niki popolnoma zanemarjeni. V
proračunu med drugim ni
omenjena nobena okrepitev
naših šolskih sistemov. Svetnica
se nanaša predvsem na sloven-
ske jasli na vaseh. S to temo se
ukvarja že nekaj let in s strani
uprave je dobila samo negativne
odgovore, češ da ljudje v tistih
krajih tega ne potrebujejo nujno.
MČ
  godilo se je nekaj pretresljivega in
istočasno veličastnega, verjetno že zelo
dolgo časa ne tako lepega in čudovitega.
Iz najprej osamljenega nastopa šestnajstletne
Grete se je dvignilo odločno gibanje njenih
vrstnikov in preraslo v tisoče, stotisoče, na
vseh celinah, na svetu v celoti. Če se po-
služimo poetične fantazije, so mladoletniki
od severa do juga, od vzhoda do zahoda glo-
blje dojeli razdejanja in udarce ranjene narave,
pogledali poplavam, viharjem, zemeljskim
plazovom, porušenim hišam in pogreznjenim
cestam naravnost v oči z besedami, da je
končno treba nekaj storiti, ampak zares nekaj
storiti, sicer zanje, za njih, ki so zdaj mladi, ni
nobene prave prihodnosti. Pretresljivo je, da
so svoj glas strnili tako zelo mladi, med kate-
rimi marsikateri obraz izžareva zadnji nadih
otroštva, ki še ni povsem stopilo v svet odra-
slih, a vendar točno ve, kje je nevarnost, ki
upravičeno vzbuja strah, saj je na delu velika
grožnja, ki se vse bolj postavlja na pot in jo
hoče zasuti s katastrofami. Strnili so torej mla-
di svoj glas, ker se za zdravje narave stori zelo
malo, zagotovo dosti premalo, ker se z ukrepi,
ki bi naravo pomirili, odlaša in ponovno
odlaša, ker nekateri nočejo sesti za svetovno
omizje dogovarjanja, drugi spet sedajo z veliko
nejevoljo, čeprav so se prvi resni znaki povsem
neustreznega odnosa do vsega ustvarjenega,
ki je temelj našega življenja, pričeli kazati vsaj
pred dvema desetletjema, če že ne prej. Lahko
da ti mladi, ki so dokazali, da je možno in celo
nujno stopiti skupaj iz vseh krajev in območij
našega planeta, kadar gre za smiselno prihod-
nost, ne vejo in še ne morejo vedeti, kako smo
nemara vsi odrasli vpeti v neusmiljeno kolesje
novega časa, ki nas je oropal notranjega miru
in umirjenega premisleka, da dopuščamo, ka-
ko ranjena narava vse bolj krvavi in v tej svoji
bolečini uničujoče udarja, kadar smo jo po-
novno ranili. Lahko je tem mladim tuje, da je
človek danes povsem prežet z neplodnimi
usmeritvami, da je žrtev pridobivanja mate-
rialnih dobrin in je potem v strahu zanje, egoi-
stično zaobrnjen vase, v svojo posest, v svojo
državo, v svoj narod, v svojo civilizacijo, predv-
sem pa v željo po prevladovanju nad drugim
in drugimi, v majhnih in velikih prostorih,
zaradi česar je zanj, vsaj v tem trenutku, očitno
nepojmljivo, da bi iskreno sedel za isto mizo
in se pričel skupaj z vsemi zares boriti proti
najskrajnejši možni nevarnosti, ki se ji pravi
hudo bolezensko stanje narave - in te ni mo-
goče pozdraviti drugače kot z roko v roki z vse-
mi drugimi, res, z roko v roki z vsemi drugimi.
In mladi so pokazali, da je mogoče čutiti, mi-
sliti in delovati z roko v roki z vsemi drugimi
in v tem je njihovo enkratno, svetlo in nepo-
pisno spodbudno sporočilo. In to sporočilo,
kot da nas vprašuje: zakaj naj bi torej ne čutili,
ne mislili in ne delovali na enak način prav
vsi ljudje tega sveta od prvega do zadnjega? Je
to res tako težko, je to res pretežko, je to res
nemogoče?
Janez Povše
Z
Srečanje SAAA - Slovenian Australian Academic Association,
organizacije, ki povezuje nove izseljence iz Slovenije
Šolski koledar
Notranjost cerkve v Wollongongu
Foto MČ
Aktualno 28. marca 2019 3
  redi marca 2019 je bila v Osrednji
knjižnici Srečka Vilharja v Kopru
predstavljena knjiga Tretja istrska
prebuja in njene senčine avtorice Lede
Dobrinja, sociologinje, ki je ob ustana-
vljanju slovenske države na svojem do-
mu v Hiši od Ćiuda v Loparju, v času,
“ko je vse vrelo od ustvarjalnih energij
in bučalo od sreče”, sprožila eno najbolj
pristnih kulturnih gibanj v Slovenski
Istri, z močnim državotvornim in nacio-
nalnim nabojem, ki ga je imenovala
“tretja istrska prebuja”. Po prvi ob koncu
19. stoletja, s čitalnicami in tabori, in
drugi, ki se je rodila iz upora proti fašiz-
mu, najprej s TIGR-om, nadaljevala z
ljudsko vstajo znotraj NOB-ja ter dosegla
vrhunec v zanosu obnove po drugi sve-
tovni vojni. Začelo se je z odkritjem v
krivično pozabo potisnjenega duhovni-
ka in pesnika Alojza Kocjančiča, ki je bil
tudi Dobrinji zvezda vodnica v času, ko
smo Istrani čutili, da se nam nekaj podi-
ra pod nogami in se pri iskanju novega
samodejno vračali k izviru, kjer so zade-
ve bolj čiste. Kocjančičev klic, “Pridi,
brat, da ti odkrijem svoj zaklad, da ti po-
vem, kako sem mlad, kako razkošno sem
bogat”, je segel v premnoga srca istrske-
ga in tržaškega življa. Osrčje dogajanja je
bila Hiša od Ćiuda in Center Vita, to je
avtoričin zasebni zavod za pospeševanje
kreativnosti in naravno življenje. Hišo je
avtorici uspelo odkupiti z velikim zala-
ganjem ter jo predelati v svoj dom in
hkrati v kulturni hram istrskega podežel-
ja. V njem se je polno desetletje zbirala
domača kulturna srenja, in to neobre-
menjeno, ljudje vseh mogočih stanov in
nazorov, od kmeta do doktorja znanosti
in od duhovnika do nekdanjega partij-
skega sekretarja. Kot da je to hišo obdajal
poseben blagoslov. In to ob številnih ak-
tivnostih Centra Vita, kot so bile likovne
in slikarske kolonije, gostovanja raznih
skupin, vsedržavni mladinski raziskoval-
ni tabor, večeri ljudske ustvarjalnosti in
čitalniški krožki, priprava razvojnih pro-
gramov za vasi Marezige in Lopar, posta-
vitev krajevne domoznanske zbirke v
Hiši od Brdinca v Loparju. Center Vita je
izdajal tudi zbornik Brazde s Trmuna in
list Istrske teme. V njej so nastajali radij-
ski nizi Ob Rižani in Rokavi, Skrito cvetje
rožmarina, Po poteh glagoljaštva idr. Ak-
tivnosti in srečanja, ki so bila spodbuje-
na s spoznanjem, da lahko človek in na-
rod kljubujeta viharjem, ki vršijo preko
njiju, samo v primeru, če sta trdo zasi-
drana v kulturni dediščini svojih pred-
nikov, v lastni narodni identiteti. Lokal-
ni, koprski pisni in elektronski mediji so
to samoniklo ustvarjanje Centra Vita
podcenjevali in ga potiskali na obrobje.
Zamejski slovenski mediji so mu pa na
široko odprli svoja vrata, predvsem ted-
nik Katoliški glas, ki ga je urejal naš
istrski rojak Dušan Jakomin, in kasneje
Novi glas, današnji urednik katerega je
Jurij Paljk, pa revija Mladika v režiji
Društva slovenskih izobražencev iz Trsta
in zlasti Radio Trst A, ki je več let zapored
oddajal navedene bogate radijske nize.
Brez te medijske podpore iz Trsta oz. za-
mejstva bi verjetno ta ustvarjalni zanos
opešal in se nam je tako Trst, kot pri
prvih dveh predhodnih istrskih prebu-
jah, predstavil kot kulturno središče tudi
za Slovensko Istro.
Kljub vsemu temu ustvarjalnemu zano-
su pa Center Vita kot eden prvih zaseb-
nih zavodov ni bil deležen posebnega ra-
zumevanja levih lokalnih oblastnih
struktur, ki so na to samoniklo delovanje
gledale sum-
ničavo, ter obsta-
jajo celo indici,
da so nadzirale,
kaj se v hiši od
Ćiuda dogaja in
kdo se tam zbira.
Pri pridobivanju
sredstev pa je
moral Center tek-
movati z državnimi in občinskimi insti-
tucijami, ki so bile večinoma trdno pri-
sesane na proračune in s tem privilegi-
rane. Tudi sicer so razpisovalci ponujali
projekte v glavnem bolj iz-
kušenim zunanjim izvajalcem,
ki so potem pogosto povzeli in
realizirali ideje domače istrske
pameti, pri razpoložljivih sred-
stvih pa pobrali smetano in do-
mačim podizvajalcem pustili
drobtinice. Tako je bil Center Vi-
ta potisnjen v položaj nepresta-
nega beračenja, kar je imelo za
posledico tudi materialne eksistenčne
probleme za avtorico, saj je služila svoj
kruh sproti, od projekta do projekta, ter
jo je to počasi privedlo do pravega upora.
Nekega februarskega dne leta 2000, ob
svečanem odprtju muzejske zbirke v Hiši
od Brdinca in ob 10. obletnici ustanovit-
ve Centra Vita, smo se številni obisko-
valci, vključno s takratnim koprskim
županom Dinom Pucerjem, znašli v Hiši
od Ćiuda na posvetu o temi razvoja Slo-
venske Istre in vloge domačinov pri tem.
Na njem je Dobrinja predlagala, da bi
MO Koper zagotovila Centru sredstva za
financiranje enega delovnega mesta na
ravni občinskega svetovalca in kritje ma-
terialnih stroškov, in v okviru takega do-
govora bi bila avtorica pripravljena dati
občini na voljo Hišo od Ćiuda kot javno
dobro. Hiša je bil namreč muzej in gale-
rija hkrati in bi tako postala kulturni cen-
ter istrskega podeželja. Očitno je bilo, da
gre za dozorelo, premišljeno, odločno in
dokončno ponudbo. Nanjo pa na posve-
tu ni dobila oprijemljivega odgovora in
tudi kasneje ni prišlo do kakega spora-
zuma. In po desetletju zanosnega ustvar-
janja je Dobrinja potegnila nekaj drama-
tičnih potez. Center Vita je začasno pre-
nehal dejavnost. Hišo od Ćiuda je naj-
prej dala v najem in jo nato prodala, sa-
ma pa se je umaknila v tujino za kakih
deset let. Tako je tretja istrska pebuja uga-
snila in za njo kmalu tudi Kocjančičeva
nagrada kot dokaza žalostnega stanja du-
ha v istrskem prostoru in v Sloveniji na-
sploh.
K temu pa je treba še dodati, da je na
začetku 80. let prejšnjega stoletja avtori-
ca zbolela za zahrbtno boleznijo, in je
bil, kot je to navedla v knjigi, ves ta zanos
okrog Hiše od Ćiuda “hkrati njen intim-
ni boj za življenje”, ki ga je očitno dobo-
jevala. Kajti po desetletju odsotnosti se
je vrnila v rodno Istro in si kljub vsem
udarcem, ki jih je doživela, najprej po-
stavila vprašanje, “kam s preostanki mo-
je energije”, ter si nanj brez oklevanja
odgovorila, da “naprej v nove izzive, no-
va dejanja, v nove boje…V raziskovanja,
v oblikovanje kritične družbene misli, v
objave ipd. ” In to na vseslovenski ravni,
ker je menila, tako kot pisatelj Boris Pa-
hor, da imamo tudi na državni ravni, po-
dobno kot v Slovenski Istri, pomanjkanje
narodnega ponosa in šibko lastno isto-
vetnost. In iz teh raziskav je pod njenim
uredništvom leta 2015 izšel zbornik Slo-
vensko staroselstvo in Istri, ki v nasprotju
z uradnim zgodovinopisjem zagovarja
in dokazuje tezo, da smo Slo-
venci (vključno z ostalim slo-
vanskim življem) staroselci na
prostoru od Jadrana prek Do-
nave do Baltika in ne priseljen-
ci, kar je izzvalo nekaj živčnih
polemik. S somišljeniki je od-
prla facebook skupino z naslo-
vom Ali je v Istri še kdo živ? ,
kar vse kaže, da njena zgodba
še ni končana. In ob vsej tej
svoji nevsakdanji in s strmina-
mi postlani življenjski poti
nam avtorica sporoča, “da se
zahvaljuje Stvarstvu (pisane-
mu z veliko začetnico, prip.
avt.) za dar, ki ji je bil dan z roj-
stvom. Za obstoj, za vse, kar je
prejela, in za možnosti, ki so se
ji ponudile. Ima se za globoko
srečno in privilegirano osebo
in ne bi zamenjala črtice ali
poteze svoje dosedanje odisejade”. Pravi
slavospev, torej, življenju, ustvarjanju,
neprestanim bojem ter zvestobi sebi in
lastnim koreninam.
Milan Gregorič
S
  e le na to vprašanje prinaša od-
govore in razmisleke obsežna
monografija z naslovom Na po-
ti za očetom (orig. Cestou za otcem).
Knjiga se pomembno dotika Slovenije,
zlasti predvojnega in medvojnega kato-
liškega življenja. Izšla je pri založbi Aca-
demia v Pragi, v češkem jeziku. Prvič
jo bodo javnosti predstavili 3. aprila
v Pragi, na spominskem večeru, po-
svečenem avtorju.
Delo je zelo skrbno in dokumentira-
no napisal nedavno umrli arhitekt ter
univerzitetni profesor Tomáš Valena
(1950 – 2019), drugi od treh otrok
družine Valena. Rojen je bil v Pragi,
po materi Danici Kržič Valena je slo-
venskega, po očetu Františku Valeni
pa češkega rodu. Je tudi eden najte-
meljitejših poznavalcev Plečnikove
arhitekture, pri nas širše znan predv-
sem kot pisec velike monografije o
Plečniku.
Zelo zgovoren je podnaslov knjige:
Rekonstrukcija in refleksija življen-
jske zgodbe Františka Valene (orig.
Rekonstrukce a reflexe životního prí-
behu Františka Valeny). Rdeča nit za-
pisov je namreč avtorjev oče František
Valena (1913 – 1960), po izobrazbi jurist
– pravo je študiral tudi v Ljubljani - po-
memben češkoslovaški katoliški politik
ter žrtev stalinističnega češkoslovaškega
režima. František Valena je državni teror
doživel v najkrutejši obliki. Na monti-
ranem procesu proti “vatikanskim špi-
jonom” so ga obsodili na dvaindvajset
let prisilnega dela, zvečine v uranovih
rudnikih. Posledice pa je trpela tudi vsa
njegova družina, žena in trije otroci.
František Valena je bil že pred vojno vid-
na osebnost katoliškega gibanja na
Češkoslovaškem. Svojega očeta so trije
otroci komajda zares doživeli. Očeta so
zaprli konec novembra 1950. Tomáš Va-
lena je takrat imel šele nekaj mesecev,
najstarejša hči še ne tri leta boja s so-
dišči.
Sin Tomáš Valena s skrbnim pogledom
sledi očetovi življenjski poti, jo skuša ko-
likor mogoče objektivno rekonstruirati
v širšem kontekstu tistega časa, hkrati
pa s svojimi refleksijami, natisnjene so
z modrimi črkami, kot zrela osebnost
vzpostavlja tudi lasten odnos do oko-
liščin in do očeta samega. Pogosto nale-
timo na avtorjevo večkratno samo-
spraševanje, sinovsko tehtanje in pri-
merjanje z očetom, npr., kako bi ravnal,
če bi se znašel v enakih situacijah kot
nekoč oče. “Ne vem”, si odgovori. “Da-
nes sem vesel, da nikoli nisem bil po-
stavljen v podobne položaje kot moj
oče”. a, najmlajši otrok pa se je rodil že
slaba pol leta po očetovi aretaciji. Neoz-
dravljivo bolan se je František Valena
smel vrniti domov umret. Kot beremo
v knjigi, ga ni zajela niti predsedniška
amnestija (maja 1960 je bilo amnestira-
nih približno 3.000 političnih zaporni-
kov). Takratno sodišče mu kljub zadnje-
mu stadiju bolezni ni odobrilo niti uki-
nitve prestajanja zaporne kazni, češ da
je “agent imperialistične vohunske
službe”.
Ob tako zastavljeni pripovedni niti se
pred bralcem odvije ne le tra-
gična zgodba družine Valena,
pač pa v zapisih sledimo
širšemu družbenemu kontek-
stu, obsegajočemu nekaj dese-
tletij prejšnjega stoletja, od ob-
dobja med obema vojnama prek
nacistične okupacije in posle-
dično emigracije v Sloveniji, po
vojni pa vrnitve v osvobojeno
Češkoslovaško. Nato so sledila
dolga leta stalinistične diktatu-
re, mnogih “razredno” motivi-
ranih političnih zločinov, pre-
ganjanje drugače mislečih,
montiranih procesov in ne-
pojmljivih krivic. Za kakšne
brutalne razsežnosti je šlo,
za silo pove podatek, nave-
den v tej knjigi, da si je v
kratkotrajnem času češko-
slovaške pomladi konec šestdesetih
let upalo zahtevati rehabilitacijo čez
23.000 političnih zapornikov, ven-
dar so bili zahtevki “umaknjeni”,
večinoma pa sodno zavrnjeni kot
neupravičeni. Po letu 1990, v prvih
dveh letih po žametni revoluciji, je
rehabilitacijo zahtevalo 260.000 ob-
sojencev! Kot piše T. Valena, niti to
ni šlo zlahka. Njihov oče František
Valena je bil sicer rehabilitiran v
prvem valu, vendar je družina v ce-
loti dobila ustrezno zadoščenje šele po
sedmih letih.
Knjiga omenja številne slovenske oseb-
nosti, kot so Edvard Kocbek, Lambert Er-
lich, Anton Trstenjak, Franc Kulovec,
France Veber in mnogi drugi. Z njimi se
je F. Valena namreč srečeval in sodelo-
val, tudi na Slovenskem tesno povezan
s katoliškim gibanjem pred vojno in
med njo, ko se je iz okupirane Češkoslo-
vaške zatekel v Ljubljano.
Naj na tem mestu spomnimo, da se je
šestletna nacistična okupacija ozemlja
Češkoslovaške republike začela že okto-
bra 1938 z zasedbo Sudetov, ki so obse-
gali približno tretjine države. Gre za ob-
mejna ozemlja s številno nemško
manjšino. Marca 1939 pa je z nadaljeva-
no nemško okupacijo nastal Protektorat
Češke in Moravske, s središčem v Pragi
in Brnu.
Zaradi več študentskih protinacističnih
demonstracij so nacisti novembra 1939
zaprli visoke šole ter takoj začeli z repre-
salijami: brez sodbe so ustrelili devet štu-
dentskih voditeljev. Tudi František Vale-
na je sodil med vidne študentske oseb-
nosti, zato je gestapo izdal tiralico za
njim, z obljubo visoke denarne nagra-
de.
František Valena se je pred grozečo are-
tacijo kmalu moral umakniti na Slo-
vaško in od tod v Ljubljano, kjer je na-
daljeval študij prava, se vključil v štu-
dentsko katoliško gibanje ter spoznal
številne prej omenjene osebnosti. Sez-
nanil se je tudi s svojo bodočo soprogo
Danico Kržič. Poročil ju je Anton Trsten-
jak (Valenova sta kasneje prevajala
Trstenjakovo delo Med ljudmi, pod
češkim naslovom 'O lidskych vztazích',
knjiga je v češkem jeziku izšla dvakrat,
1968 in 1969, v slovenščini pa od leta
1954 vsaj štirikrat, vir: COBISS. SI). Takoj
po končani vojni sta se zakonca preselila
v Prago. Tam je František Valena zasedal
visoke položaje vse do stalinističnega
puča februarja 1948, ko so prosovjetski
komunisti prevzeli oblast ter zaprli in
justificirali na desettisoče ljudi.
Slovenskemu bralcu je tako rekoč nez-
nana razsežnost in brutalnost diktature
po drugi svetovni vojni v stalinistični
Češkoslovaški. Knjiga jo odslikava skozi
pretresljivo usodo družine Valena, ki je
bila tudi po očetovi smrti izpostavljena
šikaniranju, materialnim stiskam ter ne-
nehni nevarnosti, da bodo zaprli tudi
nje.
Tomáš Valena v monografiji vzpostavlja
kolikor mogoče racionalno in objektiv-
no distanco do življenja družine in
širšega dogajanja. Operira z dejstvi in ar-
hivskimi dokumenti. Zelo močno se na-
slanja na materine dnevniške
zapise, motivirane z željo, da bi
za moža ohranila pričevanje o
vsem, kar se je dogajalo v času,
ko je bil v ujetništvu. Dnevnik
je izjemno pričevanje pogumne,
trdne ženske in njene globoke
vere. Knjižno je izšel leta 2012,
v češčini, pod naslovom Ničesar
ne daje, kdor ne daje samega se-
be (Nic nedává, kdo nedá sám
sebe, - Dnevnik 1945 – 1960).
Tudi Tomáš Valena izraža po-
dobno držo, pri čemer se vzdrži
slehernega obsojanja ter dosled-
no kontrolira emocionalne
vzgibe celo v primerih, ko bi za-
radi krutih okoliščin, ki jim je
družina bila izpostavljena, to gotovo ab-
solutno razumeli – saj se sam bralec do-
stikrat čuti prizadetega in globoko gan-
jenega že ob branju samem.
Peter Kuhar, Praga
N
Koper / Predstavitev v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja 
Leda Dobrinja: Tretja istrska
prebuja in njene senčine
Izjemno pričevanje pogumne, trdne ženske in njene globoke vere
Tomáš Valena: Kaj vem o svojem očetu?
Foto Milena Piciga
Arhitekt Tomáš Valena (1950 - 2019) je bil
rojen v Pragi v češko-slovenski družini. Tako
češka kot slovenska stroka ga šteje za enega
najboljših poznavalcev Plečnika. Študiral je
filozofijo, umetnostno zgodovino, arhitek-
turo in urbanistično oblikovanje. Deloval je
zvečine v Nemčiji, a tudi na drugih univerzah
po svetu; je avtor številnih knjig, pripravil pa
je tudi nekaj odmevnih razstav o Plečniku.
Med njegovimi temeljnimi deli je monogra-
fija z naslovom O Plečniku (slovenska izdaja
2013, češka 2016), s posebnim poudarkom na
Plečnikovem praškem opusu. Knjiga Na poti
za očetom je izšla po njegovi smrti, v češkem
jeziku, kot avtorjevo zadnje delo.
Kristjani in družba28. marca 20194
Nepoznane afriške lepote in življenjski utrip velikega mesta Cotonou
Benin, dežela sonca in pisanih barv (3)
  onec 16. stoletja so v nekdanje kralje-
stvo Dahomey kot prvi Evropejci prišli
Portugalci, sledili so jim Nizozemci,
Angleži in Francozi. Dahomeyjski kralji so
več stoletij sodelovali z evropskimi trgovci,
ki so črne sužnje z ladjami vozili čez Atlantik.
Kralji so imeli tudi svojo vojsko, sestavljeno
iz gbeto. To so bile amazonke, bojevnice in
lovke na slone. Francoski vpliv je postajal vse
večji, kolonialni uradniki so vpeljali central-
no administracijo, visoke davke, prisilno de-
lo, stroge zakone. Leta 1960 je Dahomey raz-
glasil neodvisnost. Po letu 1975,
ko je dobil novo ime, je Benin
poznal tudi obdobje socializma
in marksistične ideologije. Zdaj je
to republika z demokratično ure-
ditvijo in več strankami. Uradni
jezik je ostal francoščina, iz pred-
kolonialnega obdobja pa so ostali
tudi kralji. Benin je namreč raz-
deljen na dvanajst upravnih ob-
močij in vsako ima svojega kralja.
Medtem ko ima predsednik repu-
blike politično funkcijo, kralji
skrbijo za ohranjanje tradicional-
ne kulture, navad, vrednot, šeg in
tradicionalne religije na svojih
ozemljih.
V Beninu živijo muslimani, kato-
liki, metodisti, evangeličani in druge prote-
stantske ločine. 10. januarja je narodni praz-
nik domorodnih religij, med katerimi je naj-
bolj znana vodun. To je animistična vera z
vrsto različnih duhov, ki živijo povsod v na-
ravi, pa tudi v kipih, figurah in grigrijih. Gri-
gri je predmet, napolnjen z nadnaravnimi
močmi, ki človeka ščiti pred nevarnostjo,
pred sovražnikom, pred zlimi duhovi. Voduj-
ski svečeniki tudi vedežujejo in zdravijo ra-
zlične telesne bolezni in obsedenost. Vodu je
skupaj s črnimi sužnji plul čez ocean in se
udomačil na Karibih in v Braziliji.
Benin meji na Togo, Nigerijo, Burkino Faso
in Niger. V Beninu živi vsaj dvajset različnih
etničnih skupin, kar je posledica preteklih in
sodobnih migracijskih tokov. V Beninu
srečate Kitajce, Malijce, Nigerijce, Libanonce,
Indijce, Togijce. Najštevilnejša je etnična sku-
pina Fon, na severu pa so zanimivi Fulani, ki
jim tu pravijo Peul. To so nomadski pastirji s
svojevrstno kulturo. Poleg francoščine tako
v Beninu govorijo še jezike fon, joruba, aja,
mina, goun, bariba, dendi, ditamarri, nateni,
fula, fulfulde, betammaribe, somba, xueda.
Jezik fon govorijo tudi v Nigeriji in Togu. Spa-
da v skupino gbe jezikov, v družino nigero-
kongoških jezikov. Skoraj v vsej podsaharski
Afriki govorijo jezike iz te družine. V to
družino spada 1526 jezikov in govori jih 460
milijonov ljudi. Pisava jezika fon je latinica.
Jezik fon lahko slišite predvsem na jugu Be-
nina, govorijo ga tudi na radiu in televiziji.
Najlepša hvala se v jeziku fon reče Auanu ka-
ka. V jeziku fon izhajajo tudi knjige, časopisi,
molitveniki. Najbolj znana beseda jezika fon
je vodun.
Čeprav je v Beninu nekaj različnih geograf-
skih območij, je podnebje povsod večinoma
vroče in vlažno. Na jugu so peščene ravnine,
močvirja, lagune, jezera. Proti severu si sle-
dijo nizke planote s savanami in gozdovi, do-
line in reke, skalni griči, hribi. Od nižinskih
predelov ob morju, kjer nadmorska višina ni
več kot 10 m, se pokrajina proti severu dviga
do najvišjega hriba Sokbaro, ki leži na nad-
morski višini 658 m. Tu so značilna mangro-
va drevesa in baobabi. Naravni park Pendjari
je dom za leve, leoparde, slone, opice, povod-
ne konje.
V Beninu uspevajo kokosove palme, oljne
palme, mango, papaja, pomaranče, grenivke,
ananas, lubenice, mandarine, limone, kava,
koruza, stročnice, različna zelenjava in bom-
baž. Prav ta, poleg palmovega olja in kokosa,
predstavlja pomemben izvozni produkt.
Preživljajo se tudi z ribolovom in živinorejo,
obrtjo in trgovino. Velike trgovine, kot jih
poznamo na zahodu, so le v večjih mestih.
Sicer vse, od hrane do pohištva, oblek, obu-
val, čistil in blaga, prodajajo na
velikih odprtih tržnicah.
Tržnica v Cotonouju, kamor se
pred božičnimi prazniki odpravi-
va s sestro Ghislaine, se razprosti-
ra na veliki površini. Ogromna je.
Deluje brez reda, kot da je vse na-
metano na kup, in po tleh so
smeti. In vsepovsod je polno lju-
di, in bolj ko rase dan, več je ljudi
in največja množica ljudi je, ko se
že skoraj spusti noč in je seveda
vse slabo osvetljeno in nekateri
prodajalci delajo le ob medli sve-
tlobi baterije, brlivke ali sveče.
Ampak potem ugotoviš, da je ne-
ki red. V nekaterih ulicah proda-
jajo mila, praške, čistila, v drugih
blago, v tretjih čevlje in sandale, v četrtih spet
sadje ali zelenjavo ali riž in drugo hrano, pa
obleke, posteljnino … Skratka, prav vse, kar
potrebuješ doma. Cene seveda niso fiksne.
Treba je barantati. Na začetku so izdelki, ki
naju zanimajo, zelo dragi. Sestra skuša zbijati
ceno. “To je preveč”, reče, ali pa: “To je po-
naredek, to ni original”. Včasih pojasnjuje:
“To je za sirote v sirotišnici”. Prodajalke pa
vztrajajo: “Gospa, to je kvaliteta, tudi jaz mo-
ram živeti”. In ko me vidi poleg sestre, reče:
“O, če bi bilo za vas, sestra, ok, ker pa je za to
belko … Veste, Benin je revna država”… Sled-
njič se sestra odloči za nakup ali pa se poslovi,
rekoč, da bo šla izdelek kupit h kakemu dru-
gemu prodajalcu, ali pa, da se bo vrnila.
/ dalje
Špela Pahor
K
Cerkev na Slovenskem 
Papež je imenoval novega
apostolskega nuncija
  apež Frančišek je na
praznik sv. Jožefa, moža
Device Marije, 19. marca
2019, imenoval novega
apostolskega nuncija v
Republiki Sloveniji in
predstavnika Svetega sedeža na
Kosovu. To službo bo odslej
opravljal nadškof msgr. Jean
Marie Speich.
Msgr. Jean Marie Antoine
Joseph Speich se je rodil 15.
junija 1955 v francoskem mestu
Strasbourg. Leta 1979 je v
Strasbourgu diplomiral iz
teologije, leta 1982 je v Rimu
diplomiral iz dogmatične
teologije in leta 1983 iz
kanonskega prava prav tako v
Strasbourgu. V duhovnika je bil
posvečen 9. oktobra 1982 ter
med letoma 1982 in 1984 je
opravljal duhovniško službo v
župniji St. Vincent de Paul v
nadškofiji Strasbourg.
Izobraževanje za vatikansko
diplomatsko službo je začel leta
1984 in ga sklenil leta 1986,
med tem pa je leta 1984
pridobil magisterij, leta 1986 pa
doktorat iz kanonskega prava.
Med letoma 1986 in 2008 je
služboval na apostolskih
nunciaturah na Haitiju, v
Nigeriji, Boliviji, Kanadi,
Nemčiji, Veliki Britaniji, Egiptu,
Španiji in Andori ter na Kubi.
Od leta 2008 je bil odgovoren
za frankofonski oddelek pri
Državnem tajništvu Svetega
sedeža.
Msgr. Speich je kot vodja ali
član delegacij zastopal Sveti
sedež na mednarodnih
srečanjih in konferencah ter bil
v uradnih delegacijah ob
P
potovanjih papeža Janeza Pavla
II. in papeža Benedikta XVI.
Papež Frančišek mu je 24.
oktobra 2013 podelil škofovsko
posvečenje in naziv naslovnega
nadškofa kraja Sulci (Italija) ter
ga istega leta imenoval za
apostolskega nuncija v Gani.
Nadškof Speich govori alzaški,
francoski, nemški, italijanski,
angleški in španski jezik ter
razume portugalsko, flamsko,
latinsko in grško.
V imenu Slovenske škofovske
konference (SŠK) je ljubljanski
nadškof metropolit in
predsednik SŠK msgr. Stanislav
Zore poslal čestitko
novoimenovanemu
apostolskemu nunciju msgr.
Speichu in mu v imenu lokalne
Cerkve izrazil obilo Božjega
blagoslova pri delu ter mu
izrekel dobrodošlico v Sloveniji.
  Srečanja mladih z jetniki in prosilci za azil
Šport nekoliko drugače …
GORICA 
  petek, 15.
marca, je po-
tekal napo-
ren, a za združenje
“Libera” dokaj
značilen dan. Ob
praznovanju go-
riških zavetnikov sv.
Hilarija in Tacijana
so člani Libere prire-
dili tekmo odbojke z
zaporniki v ul. Bar-
zellini. Vsak petek
popoldne so se z nji-
mi srečevali in treni-
rali, tokrat pa so
imeli pravo tekmo.
Po borbeno za-
služeni zmagi so za-
porniki imeli malico
skupno s člani Libere in se še nekaj časa družili
z njimi ter se na koncu tudi skupaj fotografirali.
Vsi so ob tej priložnosti prejeli majico Libere,
tako da so v tekmi, čeprav na nasprotnih straneh
igrišča, izpadli kot ena sama skupina. Kasneje so
se člani Libere premaknili na nogometno igrišče
pri oratoriju “Pastor Angelicus” ob stolnici in
tekmovali v nogometu proti skupini prosilcev
za azil, ki je sestavila svojo nogometno ekipo.
Tekma je bila enosmerna, saj so nasprotniki po-
stavili na kolena ekipo Libere, ki je, čeprav je
bila večkrat poražena, napolnila srca z nasmehi
in lepo izkušnjo. Ob koncu dneva je stolni žup-
nik don Nicola Ban vsakemu udeležencu poda-
ril čepico v spomin na poseben športni dan. Vsi
so se iskreno veselili druženja in komaj čakajo
naslednjo priložnost za srečanje.
GD
V
Jezusova podoba v Janezovem
evangeliju
Za razliko od sinoptikov je Janezov evangelij bolj
pozoren na Jezusov božji izvir, zato posreduje tu-
di nekatere podobe, ki predstavljajo Jezusa in nje-
govo delovanje: vodo, vino, kruh in pastirja. Te-
mu je posvetil bogato razmišljanje papež Ratzin-
ger v delu Jezus iz Nazareta.
Voda je predpodoba življenja, izvir, ki prinaša
življenje, svežino. Je tudi simbol rodovitnosti in
materinstva. O vodi je evangelist spregovoril pri
Janezovem krstu. Jezus je povedal Nikodemu, da
je za vstop v Božje kraljestvo treba umreti stare-
mu življenju in se ponovno roditi iz vode in Du-
ha. (Jn 3,5) Kdor bo pil Jezusovo vodo za večno
življenje, ne bo nikoli žejen, je Jezus zatrdil Sa-
marijanki.  (Jn 4,4) Pri šotorskem prazniku je Je-
zus vstal in zaklical, da, kdor veruje vanj in zaje-
ma moč iz njega, pije živo vodo; živi in ni
ogrožen.  (Jn 7,37-39) Voda je bila prisotna tudi
po zadnji večerji, ko je Jezus umil učencem noge
in jim pokazal pomen ponižnosti pri sprejeman-
ju njegovega daru.  (Jn 13, 14) Kri in voda sta pri-
tekli iz Jezusove strani, ko ga je vojak prebodel s
sulico.  (Jn 19,34) Evangelist je hotel s tem pove-
dati, da se je Cerkev rodila iz Jezusove rane. Nje-
govo poveličano telo je tempelj, iz katerega teče
reka milosti in spreminja puščavo v rodovitno
pokrajino.
Podoba vina kaže na veličastnost stvarjenja, uvaja
v praznovanje in povezuje ljudi. O vinu je spre-
govoril evangelist pri prvem čudežu v Kani Gali-
lejski. Šest vrčev za obredno umivanje predstavlja
naravo, vsakdanjost in postavo, po kateri so se
trudili ljudje živeti. To človeško vsakdanjost je Je-
zus spremenil v praznik in odprte odnose. Velika
količina vode je znamenje, da je Bog začel slavje s
človeštvom. Na tej svatbi je Jezus Ženin, člo-
veštvo pa je Nevesta, ki ga pričakuje in ljubi. Ob
vinu je še podoba trte, ki je značilna tudi za staro-
zavezne preroke. Jezus je povedal priliko o trti in
mladikah v poslovilnem govoru po zadnji večer-
ji. Poistovetil se je z vinsko trto, saj je z učlo-
večenjem vsajen v zemljo človeštva, da bi po
trpljenju in Veliki noči rodil sad ljubezni. Mladi-
ke, ki bodo živele iz njega, bodo prinesle sad, če
se bodo pustile očistiti in obdelovati. Ta sad bo
novo vino in ljubezen.
S skušnjavo o pridobitvi kruha, ko je bil lačen, se
je Jezus ukvarjal v puščavi na začetku svojega de-
lovanja. V Galileji je naredil čudež pomnožitve
kruha in rib, s katerim je nasitil veliko množico
ljudi.  (Jn 6,1-15) Naslednji dan je bil v shodnici v
Kafarnaumu, kjer je kot novi Mojzes spregovoril
o drugačnem kruhu, kot je bil kruh postave. Ta je
namreč v njem postala oseba. Zato se bo odslej
človeštvo hranilo z njegovo ljubeznijo. Temelj za
to sta učlovečenje in velikonočna skrivnost, ki je
naravnana na evharistijo.
Pomembna podoba v Janezovem evangeliju je Je-
zus pastir. Jezus predstavlja vrata k ovcam. (Jn
10, 7) Kdor ne pride k ovcam skozi vrata, je tat in
ga ovce ne zanimajo.  (Jn 10,1-2) Pravi pastir mo-
ra stopiti skozi Jezusa, ki je vrata do ljudi. To je Je-
zus povedal Petru pri jezeru po Veliki noči. Pred
tem ga je vprašal, ali ga ima rad.  (Jn 21,15-17)
Jezus pove, da je dobri pastir, ki ne gleda na ovce
kot na stvari in lastnino, ampak skrbi zanje in
stopa z njimi v osebni odnos. Vodi jih na dobro
pašo, ki je Božja beseda in ljubezen, da morejo
polno zaživeti in ostati v resnici. Dobri pastir da
življenje za svoje ovce. Križ je tako v središču pri-
povedi o pastirju. Ta pride od zunaj, je vsiljen,
vendar ga Jezus sprejme svobodno kot sredstvo
za uresničenje njegovega poslanstva. Z njim bo
zavaroval svoje ovce.  (Jn 10, 17-18) Pastir pozna
svoje ovce, zato vsako kliče po imenu in te imajo
odnos pripadnosti njemu ter zaupanja vanj. Ovce
ga poznajo, kot pozna on Očeta, in to ljubezen
širi k ovcam.  (Jn 10, 14) Ker je med njim in ovca-
mi osebni odnos, je pripravljen zanje dati življen-
je.
Pastir ima tudi pomembno vlogo edinosti, kot je
že povedal prerok Ezekijel.  (37, 15-17) Bog kot
pastir združuje razkropljeni Izrael, Jezus pa razširi
ta pogled na druge ljudi in narode. Po Veliki noči
je bila ta misel močno prisotna med učenci.  (Mt
28,19) Za človeštvo je le en pastir, učlovečeni in
poveličani Božji Sin.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (62) PRIMOŽ KREČIČ
Postni zvon zvoni ob zori.
Vabi grešnike k pokori.
Vabi voljno se postiti in z gorečnostjo moliti.
Vedno vdano Križ sprejeti in v polnosti živeti.
Raznih se dobrot zdržati
in potrebnim darovati.
Bog za vse bo dal plačilo
in obilno povračilo!
Ivanka Zavadlav
Post 2019, Štandrež
Postni zvon!
Na praznik Marijinega oznanjenja, 25. mar-
ca, je papež Frančišek v Loretu napovedal,
da bo 2. aprila letos izšla njegova apostolska
spodbuda “Christus vivit - Kristus živi”. To
bo sad sinode, posvečene mladim, ki se je
končala oktobra lani. V dogodku oznanjenja
se kaže dinamika poklicanosti, ki je izražena
v treh trenutkih, ki so usmerjali sinodo: 1.
poslušanje Božje besede-Božjega načrta; 2.
razločevanje; 3. odločitev, je dejal.
“Kristus živi”

Goriška28. marca 20196
  rof. Majda Artač Sturman
je za nekaj evrov na stojnici
kupila svileno ruto, ki jo
krasi bogat vzorec v živordečih in
oranžnih odtenkih. Ruta je pe-
snici, pisateljici, esejistki, zvesti
sodelavki našega Novega glasa ta-
ko všeč, da je
zbrala detajl iz
njenega vzor-
ca za naslovni-
co svoje zad-
nje knjige Sil-
huete, ki jo je
izdalo ZTT-
EST, Za-
ložništvo
tržaškega ti-
ska. Tudi
manjše vinje-
te, drobci bo-
gatega vzorca,
krasijo notran-
je strani knji-
ge. O knjigi,
sebi in Bledu
se je gospa Artač Sturman pogo-
varjala z našim urednikom Juri-
jem Paljkom v sredo, 20. marca,
na dopoldanskem srečanju Na
kavi s knjigo v prostorih Katoliške
knjigarne na Travniku, ob kavici
PrimoAroma (pokroviteljstvo za
srečanje je dala Javna agencija za
knjigo Republike Slovenije).
Po mnenju Jurija Paljka odlikuje
avtorico izjemna skrb za lep slo-
venski jezik: rojena je pesnica.
Knjiga Silhuete je izbor kratke
proze, vsebuje enajst pripovedi,
zarisanih z obrisi, v katerih
značaji niso poglobljeni, so nara-
hlo skicirani, so silhuete - za prof.
Artač je tudi izbira naslova lite-
P rarnega dela ključnega pomena.Knjiga je sad dolgoletnega pisan-ja, v njej so zbrane krajše pripo-
vedi, zgodbe, ki so nastajale v
zadnjih petnajstih letih; nekatere
od njih so že bile objavljene.
Čeprav je imela avtorica veliko
željo, da bi tudi njena
krajša proza zagledala luč
sveta, je dolgo časa ureje-
vala Silhuete, saj je okrog
vsakega besedila zelo do-
sti dela. Zgodba namreč
nastane iz nekega dogod-
ka, srečanja, pogovora ali
osebne stistke in v primer-
javi s poezijo zahteva več
časa in truda, da se popol-
noma razvije. V njej se
pregnetejo zelo različni
elementi, liki, ki iz neke
začetne zasnove, ko avto-
rica najde npr. ime junaku ali ju-
nakinji, prerasejo začetni okvir.
Zgodbe so si tudi slogovno precej
različne: nekatere so bolj tradi-
cionalne, nekatere so take, da
včasih nepričakovano na koncu
nastane neki preobrat, ki je tudi
čar avtoričinega pisanja. V njih je
ponekod tudi veliko groteske, saj
posamezni predmeti zaživijo in
pripovedujejo
o sebi - v vsaki
preprosti,
kratki zgodbi,
kjer ni zaple-
tenih, filozof-
skih vprašanj,
lahko najde-
mo nekaj za
razmislek,
možnost ri-
fleksije “vse-
bine je v
zgodbah veli-
ko, treba pa jo
je ujeti, čeprav
so lahko
navidezno
prozaične,
imajo glo-
bok,
močan hu-
manistični
naboj”. V
povesti In-
vesticija je
npr. govor
o naveza-
nosti pri-
morskega
človeka na
knjigo, ta-
ko danes
kot tudi v
hudih časih fašizma. Tudi avtori-
ca sama je zelo navezana na knji-
ge, do njih ima izredno spoštljiv
odnos, saj se okrog njih dogaja
marsikaj, zgodbe nas napajajo, je-
zik predstavlja zanjo svetinjo.
Branje jo popelje v oddaljene sve-
tove, v knjigah išče fabulo, ne do-
kumentaristike, zgodovine,
težkih zgodb, išče fantazijske di-
menzije, da se sprosti in obenem
doživlja pisanje kot izjemno svo-
bodo – knjige jo tako ali drugače
osvobajajo, v literaturi se rada
igra, se sprosti, besedi se mora
prepustiti, ji zaupati.
Na vprašanje, koliko same sebe
vnese v svoje zgodbe, je Majda Ar-
tač Sturman povedala, da v vsa-
kem literarnem delu je nekaj av-
torja, bralec mora sam presoditi
in ga v prebranih besedah pre-
poznavati. V knjigi Silhuete
obravnava tako različne argu-
mente, od skrivnosti smrti in
življenja do knjig, do prezaposle-
nosti sodobnih družin, ostarelo-
sti, osamljenosti, v vsakem je pri-
sotna, v zgodbi Angel pa se še po-
sebno zrcali njeno doživetje.
Na sredinem zelo dinamičnem,
sproščenem in zabavnem srečan-
ju je bilo veliko govora tudi o Go-
renjski, o Bledu in Bohinju, ki po
mnenju Jurija Paljka predstavljajo
arhetip slovenstva za zamejce in
Primorce. Tudi prva črtica v knji-
gi nosi naslov Bled Ness, mad-
ness - avtorica namreč v ta kraj
zelo rada zahaja, ker se tam
počuti fantastično, daleč od turi-
stičnega vrveža. Za imenitnega
poslušalca na tokratni predstavit-
vi, Aleša Bergerja, je “na tem Ble-
du nekaj arhetipskega. Zelo blizu
sta tudi Brezje in Vrba. To je neke
vrste trikotnik, ki ni omejen sa-
mo na turizem, ampak na neko
zavest. Poznam pa veliko ljudi,
Gorenjcev, Ljubljančanov svoje
generacije, katerim je nekaj zelo
arhetipskega postal pa Kras”.
Majda Artač Sturman je nazadnje
dodala, da vsak od nas išče neko
lepoto, neko svobodo drugje, sa-
ma jo najde tudi na Bledu.
Kat
Izid ankete o politični ozaveščenosti 
Posebno zanimanje za
lokalno politiko
  sredo, 13. februarja, v
Vilfanovi dvorani v
Trstu in v torek, 19.
marca, v komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž, je Krožek Anton Gre-
gorčič, v sklopu deželnega
projekta Zastavimo skupne
moči za skupne cilje, ki ga fi-
nančno podpira Dežela FJK,
predstavil anketo o politični
V ozaveščenosti pripadnikovslovenske narodne skupnostiv Italiji. Anketo je pripravil
Slovenski raziskovalni inštitut
in ga je na večerih predstavila
raziskovalka Norina Bogatec.
Pojasnila je najprej, da rezul-
tate ankete ne smemo po-
sploševati, kajti pri razisko-
vanju so kontaktirali člane
slovenskih društev in so se
odzvali tisti, ki jih v bistvu za-
nima politika in so najbolj in-
formirani. Od 164 društev je
k raziskovanju žal pri-
stopilo le 54 društev (33
%) in ta so posredovala
imena 268 članov, od-
bornikov oz. predsedni-
kov. Prvi del ankete
obravnava osebni odnos
do političnega dogajan-
ja. Anketiranci so izrazili
posebno zanimanje za
lokalno, občinsko in
krajevno slovensko poli-
tiko. Sledilo je nižje za-
nimanje za deželno in
svetovno politiko; naj-
bolj skrb vzbujajoče pa
je porazno zanimanje za po-
litiko v Republiki Sloveniji,
kar dokazuje vedno večjo iz-
  b dnevu slovenske kulture
smo se vsi učenci OŠ Frana
Erjavca zbrali v šolski veži ob
Prešernovem portretu in njegovimi
knjigami. Zraven njegove slike je stal
tudi slovenski šopek, ki ga sestavljajo
rožmarin za spomin, roženkravt za
zvestobo in rdeči nageljni za ljube-
zen. Ko so fantje odhajali v vojsko, so
jim ga dekleta dala v spomin.
Učiteljica Barbara Rustja nam je pri-
povedovala o Prešernovem življenju
in o tem, kako se je upiral nemščini
in pravil, da je slovenščina lep jezik,
in začel pisati pesmi v ljubljenem do-
mačem jeziku. Povedala je tudi, da sa-
mo mi Slovenci praznujemo dan kul-
ture, in sicer 8. februarja, na dan pe-
snikove smrti.
Pogovarjali smo se o tem, kaj sploh je
kultura in kdo je kulturni delavec.
Medse smo zato povabili grafičnega
oblikovalca, likovnika in “humori-
sta” učitelja Walterja Grudino, ki
nam je pripovedoval o svojem
življenju in nam predstavil svoje na-
jlepše slike.
Njegovo otroštvo ni bilo najsrečnejše,
potem pa se je vse izboljšalo. Živel je
v Trstu, kjer so starši imeli gostilno.
Tam se je prvič preizkusil z umetno-
stjo. Na začetku šolanja je bilo težko,
na koncu umetniške šole pa je postal
odličnjak.
Predstavil nam je svoje ročno in
računalniško izdelane slike, najbolj
mu je všeč risati ročno. Razodel nam
je svojo tehniko barvanja in obra-
zložil stil. Najprej naredi skico s
svinčnikom, potem pa vse prevleče s
črnim peresom, nato pobarva s flo-
mastri, nazadnje pa vse osenči z bar-
vicami. Riše z zaokroženimi oblika-
mi, saj mu ni všeč, da v risbah nasto-
pajo ostri koti. Vsaki sliki smo se čudi-
li in jo občudovali z odprtimi usti.
Nasmejali smo se s Packom in drugi-
mi smešnimi stripi. Packo je neke
vrste Walterjev “sin”, ki govori never-
jetno smešno spakedranščino, ki nam
je super všeč!
Walter že nekaj let sodeluje s prilju-
bljeno otroško revijo Pastirček, za ka-
tero je narisal celo logotip, objavil pa
je še veliko knjig in sodeloval tudi s
prestižnimi založbami.
O ženi Paoli Bertolini Grudina smo
izvedeli, da je tudi sama zelo uspešna
ilustratorka. Ona ga je spodbudila k
poučevanju, on pa njo k slikanju. Ilu-
stracije krasno barva z akvareli, neka-
tere njene knjige so prevedene v dvaj-
set jezikov in so zelo cenjene.
Želimo jima veliko uspeha in za-
doščenja ter plodno umetniško
ustvarjanje in da bi se njuna domišlji-
ja nikoli ne končala.
Marco S.
in ostali učenci OŠ Frana Erjavca
O
OŠ F. Erjavca v Štandrežu 
Srečanje z ilustratorjem
Walterjem Grudino
Na kavi s knjigo / Majda Artač Sturman
“V knjigah iščem fabulo,
fantazijske dimenzije”
gubo stika, namesto utrjevan-
ja, z matično domovino. Po-
dobno se tudi na volitvah
udejstvujejo bolj na lokalni
ravni kot državni. Kar je
predvsem vidno, je izbira in
torej pomembnost slovenskih
kandidatov v političnih tele-
sih. V drugem delu ankete so
raziskovalci spraševali, ali se
anketiranci bolj ali manj
strinjajo z raznimi trditvami
o politični temi. S trditvijo, da
na volitve gremo, da bi se kaj
spremenilo in izboljšalo, se
anketiranci, ki se poslužujejo
še vedno raje časopisov kot vi-
ra političnih informacij,
strinjajo (skoraj v celoti). Po-
dobno so se strinjali s trditvi-
jo, naj bi skupščina sloven-
skih izvoljenih predstavnikov
postala koordinacijski organ,
znotraj katerega bi slovenski
politiki različnih strank in
prepričanj oblikovali skupna
stališča v zvezi z uveljavljan-
jem pravic slovenske narodne
skupnosti v Italiji. O speci-
fičnih temah, kot je bila npr.
reforma krajevnih uprav, se
večina ni hotela opredeliti,
najmanj pa so se strinjali s
trditvijo, da je danes normal-
no delovati v slovenskih
društvih in voliti stranke de-
snice.
MČ
Praznik poguma,
prostovoljstva, 
Božje previdnosti...
  undacija Gorica vabi na
velikonočni ponedeljek,
22. aprila 2019, v Žabnice. 
Ob 12. uri bo sv. maša v zahvalo
za obnovitvena dela na seniku.
Sledita blagoslov in praznik.
Naročen je tudi avtobus, ki bo
odpotoval iz Kulturnega centra
Lojze Bratuž ob 10. uri. Vrnitev
v večernih urah.
F Prijave za prevoz z avtobusomzbiramo na upravi Kulturnegacentra Lojze Bratuž med 8.30 in
12.30 - tel. 0481 531445 - in-
fo@centerbratuz. org
Vsi udeleženci praznika so na-
prošeni, da prinesejo s seboj na
skupno mizo nekaj slanega,
sladkega in tekočega. Organiza-
tor bo priložil še svoje.
Jazbine / Duhovni postni koncert ZCPZ
Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica v sodelovanju z Zvezo
slovenske katoliške prosvete vabi na duhovni postni koncert z
naslovom “Krona s trnja venec je njegov”, ki bo v petek, 5. aprila
2019, ob 20. uri v cerkvi Marije Pomočnice na Jazbinah. Nastopili
bodo Mešani pevski zbor Pevma-Jazbine-Plešivo, solistka Ivana Jug,
violončelist s tržaškega konservatorija Tartini Luca Bregant, manjša
zasedba DVS Bodeča Neža in Mirko Butkovič na orglah. G. Butkovič
bo s postno mislijo dal večeru tudi globlji duhovni pomen.
SD Sončnica / Telovadba
Skupnost družin Sončnica tudi letos organizira telovadbo na
prostem s prof. Aldom Ruplom. To je lepa priložnost za boljše
spoznavanje Goriške in okolice ter njenih zgodovinskih
znamenitosti, pa tudi za sproščenje in prijetno druženje. Začeli bodo
1. aprila. Informacije in vpisovanje: Ana Saksida, tel. 328 9181685.
Kratke
Foto dd
Goriška 28. marca 2019 7
KCLB / Priznanje Kazimir Humar
Ponosno naprej,
Števerjanski vestnik!
  omorna dvorana Kultur-
nega centra Lojze Bratuž je
v četrtek, 21. marca, spre-
jela množično publiko, ki se je
zbrala ob podelitvi 15. priznanja
Kazimir Humar. Priznanje
nosi ime po duhovniku,
publicistu, prosvetnem de-
lavcu, ustanovitelju in vo-
ditelju verskih in kulturnih
organizacij, ki je imel iz-
jemno pomembno vlogo
na področju verskega in
kulturnega življenja na Go-
riškem. Prav zaradi po-
membnih zaslug in da bi
njegovo delo ne šlo v poza-
bo, so Kulturni center Lojze
Bratuž, Zveza slovenske ka-
toliške prosvete in Združen-
je cerkvenih pevskih zbo-
rov osnovali letno priznan-
je, ki nosi njegovo ime.
Priznanje prejmejo društva,
organizacije, posamezniki,
ki so s svojim delom prispe-
vali k razvoju kulturnih dejavno-
sti in za izjemne dosežke v orga-
nizacijskem delu. Letos ga je pre-
jelo glasilo Števerjanski vestnik ob
50-letnici neprekinjenega izha-
janja. Prva številka je izšla 12. ja-
nuarja 1969 po zamisli nekaterih
mladih članov društva SKPD F. B.
Sedej, ki so se odločili, da bodo
beležili kulturne, politične in ak-
tualne dogodke, ki bi drugače šli
v pozabo. Takoj na začetku delo-
vanja so tisk vestnika urejali s ci-
klostilom v župnijskem uradu in
kmalu so se zavedali, da je publi-
kacija potrebna in da so jo štever-
janske družine z veseljem preje-
male na dom in podpirale. Dobro
desetletje je vestnik izhajal skoraj
mesečno, danes pa štirikrat letno.
Berejo ga tudi Števerjanci, ki so se
iz rojstne vasi izselili in se tako
seznanijo z dogajanjem v briški
občini. Izhajanje vestnika je od
vsega začetka osnovano na pro-
stovoljnem delu članov: med leti
se je v vlogi glavnega urednika
vrstilo več zavednih Števerjancev,
K sodelovalo pa je veliko angažira-nih mladih piscev, ki so oblikova-li prispevke o vaškem življenju,
polne ljubezni do rojstne vasi -
vsem je bilo vedno zelo pri srcu
geslo vestnika, ki pravi “Povezuj-
mo”! Nedvomno ima publikacija
tudi zelo pomembno zgodovin-
sko vlogo, saj kronološko beleži
dogodke kulturnega, gospodar-
skega, verskega in družbeno-poli-
tičnega značaja – vsak zapis je za
ta namen pomemben!
Četrtkov večer je povezovala Katja
Terčič, po prijetnem glasbenem
uvodu harfistk Vide Boškin in Pe-
tre Devetak, študentk prof. Tatia-
ne Donis na Slovenskem centru
za glasbeno vzgojo Emil Komel,
pa sta stopila na oder predsednica
SKPD Sedej Ilaria Bergnach in od-
govorni urednik Števerjanskega
vestnika Damjan Klanjšček, kate-
rima so podelile priznanje Franka
Žgavec, predsednica Kulturnega
centra Lojze Bratuž, Franca Pado-
van, predsednica Zveze slovenske
katoliške prosvete, in predstavni-
ca Združenja cerkvenih pevskih
zborov Martina Gereon. Med nav-
dušenim in ponosnim občin-
stvom so sedeli tudi trije nekdanji
uredniki števerjanske publikacije
Dominik Humar, Ivan Vogrič in
Marjan Drufovka, s sedanjim
urednikom Damjanom
Klanjščkom pa se je pogovarjal
pokrajinski tajnik Slovenske skup-
nosti, Julijan Čavdek. Prva števil-
ka vestnika je nastala v času veli-
kega kulturnega razcveta Štever-
jana: 26. februarja 1968 je namreč
začel delovati ansambel Lojzeta
Hledeta, 19. marca 1969 je bil
odprt obnovljen župnijski dom;
30. marca 1969 je nastalo Športno
združenje Brda; 2. maja 1971 je
prvič potekal Festival narodno-za-
bavne glasbe. Ob tem uspehu je
nastala ideja o glasilu in pod pred-
sedovanjem Dominika Humarja,
uredniškim vodstvom Mirka Hu-
marja, Marjana Terpina, Edvarda
Hledeja in Borisa Hladnika je
prvič izšel vestnik. Da bi obeležili
pomembni jubilej, so izdali po-
sebno slavnostno številko, ki pov-
zema in beleži bogato zgodovino
publikacije. Damjan Klanjšček je
ob pogovoru navedel nekaj po-
membnih številk v zvezi z vestni-
kom. Od vsega začetka je izšlo pri-
bližno tristo številk publikacije,
danes pa tiskajo 540 izvodov, 530
naročnikov v Števerjanu, Gorici,
videmski pokrajini, Trstu, Italiji,
Sloveniji in ZDA brezplačno pre-
jema izvod na dom. Pri ured-
niškem delu sodelujejo Costanza
Frandolič, Martina Valentinčič,
Elija Muzič in Stefania Beretta,
pod nadzorom predsednice SKPD
Sedej Ilarie Bergnach, ki je tudi za
50. obletnico veliko pomagala.
Pri sestavljanju besedil priskočijo
na pomoč tudi člani mladinskega
krožka F. B. Sedej.
Julijan Čavdek je spomnil na tri
pomembne funkcije števerjanske-
ga glasila: arhivsko-zgodovinsko
poslanstvo, povezovanje in gojen-
je slovenskega jezika. Vestnik
namreč beleži vse, kar se pomem-
bnega dogaja v vasi, delovanje
vseh skupin, ki spadajo pod okril-
je društva Sedej, otroškega pevske-
ga zbora, dramske družine in vse
dogodke družbe-
nopolitične nara-
ve, vsaka številka
pa je skrbno arhivi-
rana in na razpola-
go tudi na spletni
strani glasila -
www. sedej. org (ob
40-letnici glasila so
vse številke digitali-
zirali). Poslanstvo
Števerjanskega ve-
stnika je že od prve
številke to, da pove-
zuje vas v celoto v
upanju, da bi ga vsi Števerjanci
brali in po možnosti vanj pisali,
seveda s posebno pozornostjo do
lepega slovenskega knjižnega je-
zika in ob ovrednotenju “štever-
janščine”. Damjan Klanjšček gle-
da pozitivno na prihodnost, na
nove generacije piscev in uredni-
kov, pri tem pa opozarja na po-
membnost, ki jo ima papirnata iz-
daja glasila v primerjavi z obja-
vljanjem zapisov na socialnih
spletnih omrežjih.
Katja Ferletič
  Projekt Memobus
Mladi smo, spomin smo
S 1. STRANI 
  etos je ta “spominski” izlet
trajal od 7. do 11. marca.
Skupina slovenskih in ita-
lijanskih dijakov iz Trsta in Gori-
ce, ki smo se ga prostovoljno
udeležili, smo potovanje spomi-
na začeli v tržaški Rižarni pri Sv.
Soboti. Ogledali smo si prostore
nekdanjega koncentracijskega ta-
borišča, v katerem so bili zaprti
Slovenci, Hrvati, Judje in italijan-
L ski politični nasprotniki. Nasled-njega dne, po dolgi nočni vožnjiz avtobusom, smo se zbudili v
Krakovu. Obiskali smo judovsko
četrt Kazimierz, staro judovsko
pokopališče in tri sinagoge. Na-
slednjega dne smo si ogledali
nekdanji judovski geto. Presunil
nas je trg, na katerega so postavili
več praznih stolov, v spomin na
vse judovske žrtve. Vstopili smo
Obvestila
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je
na ogled še do petka, 29. marca 2019,
samostojna likovna razstava sli karke
Janine Cotič iz Sovodenj ob Soči.
SSO, SKGZ in SLORI vabijo na pred -
sta vitev trojezične publikacije Mi,
Slovenci v Italiji, ki bo potekala v
sre do, 3. aprila 2019, ob 11. uri v
Ka toliški knjigarni v Gorici (Travnik
25, Gorica).
SCGV Emil Komel vabi na redni občni
zbor v ponedeljek, 8. aprila 2019,
ob 19.30 ob prvem sklicanju in ob
20.30 ob drugem sklicanju na se -
de žu šole na drevoredu 20. sep -
tem bra 85 v Gorici.
Romanje v Medjugorje bo letos od 3.
do vključno 6. maja. Odhod zgodaj
zjutraj iz Nove Gorice in Rožne Doli -
ne preko Kozine do Medjugorja, ka -
mor bodo romarji dospeli v popol -
danskih urah. Udeležilli se bodo sv.
maš in raznih bogoslužnih obredov.
Informacije in vpis pri g. Darku (0481
32121 ali 370 3201305), za Tržaško
pa pri g. J. Markuži, žup ni ku v Zgo -
niku (tel. 040 229166), za Slovenijo
pri ge. Ani (05 3022530). Pri vpisu
se poravnajo stro š ki. Na poti domov,
v pone de ljek, 6. maja, bodo imeli sv.
mašo v hrvaškem Lurdu v Makarski.
Lepo vabljeni!
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in mestecu
Materi, Evropski prestolnici kulture
za leto 2019. Informacije Ivo Kovic
(0481 882285, 3470967807).
Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054
841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CI-
VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163
ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Za Novi glas: v spomin na ljubljeno
mamo Danilo Žerjal vd. Levstik
daruje hčerka Tatjana 100 evrov.
Ob 15. obletnici smrti očeta Alfreda
Iermana iz Ločnika daruje hčerka
Marina 100 evrov za Sv. Goro in
100 evrov za Novi glas.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 29. 3. 2019 do 4. 4. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 29. marca (v studiu Niko Klanj šček):
Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 30. marca (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem, terskem, rezijan -
skem in ziljskem narečju.
Nedelja, 31. marca ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 1. aprila (v studiu Miha
Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in
Jakob show.
Torek, 2. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 3. aprila (v studiu Danilo Čotar):
Samotni pastir: KVECAL in HOACIN,
čudni ptici iz ameriškega pragozda. -
Izbor melodij.
Četrtek, 4. aprila (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
tudi v muzej Lekarne pod Orlom
in v Schindlerjev muzej. Vrh izle-
ta je bil ogled koncentracijskega
taborišča Auschwitz in uničeval-
nega taborišča Auschwitz-Birke-
nau. Taborišči nista samo muze-
ja, sta tudi pokopališči, kraja kul-
ta oz. čaščenja, kraja spominjanja
na žrtve ter zavedanja, kakšnih
grozot je sposoben človek.
Končno število žrtev, ki ga je ho-
lokavst pri-
nesel od le-
ta 1933 do
1945, gre
od 15 do 17
milijonov.
To število
zajema
skupine ju-
dovskega
in slovan-
skega pore-
kla, sovjet-
ske vojne
ujetnike,
politične
nasprotni-
ke, etnične
manjšine,
kot so Ro-
mi, Sinti in
Jenisch,
verske skupine, kot so Jehovove
priče, homoseksualci, ter ljudi z
duševnimi ali telesnimi motnja-
mi.
Potem ko smo videli skupino
izraelskih dijakov, ki so se po ta-
borišču vedli precej neprimerno
in vzvišeno, se je med nami razv-
nel pogovor, kako se je treba v ta-
kem kraju obnašati, in večina nas
je osupnila ob opazovanju
bližnje skupine. Ugibali smo o
razlogih takega vedenja. Do-
končnega odgovora ni bilo.
Doživljanje takega potovanja je
subjektivno. Človek se pred taki-
mi scenariji vede na različne
načine. Nekateri so celoten pro-
jekt doživljali na globok, drugi
na objektiven način. Ne glede na
to ti taka izkušnja v duši pusti
sled.
Profesorja A. Slamič in D. Ban-
delj, ki sta nas spremljala, sta
nam večkrat poudarjala, da smo
mi zadnja generacija, ki lahko še
neposredno prisluhne zgodbam
preživelih, kar je velik zaklad, ki
bi ga morali izkoristiti. Kar so
doživeli tisti ljudje, ki so preko-
račili eno od mnogih 'vrat smrti'
taborišč, nam ne bo uspelo niko-
li dokončno doumeti. Lahko si
predstavljamo, se pozanimamo
in vidimo z “lastnimi očmi”, ka-
ko je lahko izgledalo takratno
življenje, a vse to je le majhen
delček celote. Primo Levi je rekel,
da je potrebno poznavanje, če je
nemogoče razumeti. Memobus
ponuja to spoznanje, Auschwitz
pa je jasen primer tega nečlo-
veškega dela naše preteklosti.
NOVO PRI GORIŠKI MOHORJEVI
DRUŽBI
Jasna Reščič
MRZLICA
Mladinski fantazijski
roman je knjižni
prvenec mlade,
dvajsetletne avtorice
iz Solkana.
Z barvnimi
ilustracijami je
knjigo opremila
avtoričina vrstnica
Valentina Lazar.
Predstavitev bo v galeriji Ars
nad Katoliško knjigarno v Gorici
v petek, 5. aprila 2019, ob 17. uri.
Toplo vabljeni!
Franka Žgavec, Franca Padovan, Martina Gereon,
Ilaria Bergnach in Damjan Klanjšček (foto dd)
Damijan Klanjšček in Julijan Čavdek (foto dd)
Kultura28. marca 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (57)
Matura goriške gimnazije 1919 (2)
Ivan Tabaj je med prvo svetovno vojno poučeval
na cesarsko-kraljevi višji realki v Ljubljani, kjer je
bil med drugim član inšpekcijske konference za
srednje šole. V Ljubljani - točneje v Bizoviku - je
v begunstvu živela tudi družina mojega pradeda,
medtem ko sam praded - orožnik po
poklicu - je bil kot črnovojniški četo-
vodja vpoklican na fronto proti Italiji.
Med vojno je Ivan Tabaj nekaj časa
živel tudi v Trstu, kjer so bili zgoraj
omenjeni tečaji za dijake goriške gim-
nazije in kjer je leta 1916 maševal za
pokojnega cesarja Franca Jožefa I. Iva-
na Tabaja so italijanske oblasti prisil-
no upokojile leta 1923, še pred uved-
bo fašistične Gentilejeve reforme. Po
upokojitvi se je kot častni profesor
umaknil v Štandrež, kjer je pomagal
župniku Jožefu Kosovelu in leta 1926
je bil s patrom Sofronijem Kozlevčar-
jem edini slovenski spovednik na Sve-
ti Gori. Njegov brat Andrej Tabaj - tu-
di on duhovnik, narodni delavec in
profesor verouka - je bil prav tako pri-
silno upokojen že leta 1921. Oba sta
večkrat bila tarča italijanskih oblasti
in nestrpnežev. O njuni izredno pestri
in preizkušeni življenjski zgodbi bo-
mo bolj obširno in poglobljeno pisali
kdaj drugič.
Na hrbtni strani slike mature sloven-
ske gimnazije v Gorici je Ivan Tabaj napisal imena
profesorjev in dijakov. Začnimo s profesorji.
Andrej Ipavec (1880-1924) iz Ročinja je bil profe-
sor slovenščine, latinščine, grščine in nemščine,
nekaj časa tudi ravnatelj. Po vojni so žal Italijani
tega sicer zaslužnega človeka pridobili na svojo
stran. Postal je ured-
nik njihovega časopi-
sa v slovenščini Nova
doba. Kot profesor je
bil tudi on upokojen
in je zaradi nizke po-
kojnine živel v težkih
razmerah.
Andrej Budal (1889-
1972) iz Štandreža je
bil pisatelj in prevaja-
lec. Doštudiral je ro-
manistiko na dunaj-
ski univerzi. Nekaj
časa je študiral tudi v
Parizu. Bil je poli-
tično aktiven od leta
1909. Slovenščino je
poučeval na sloven-
ski gimnaziji in na
nemški realki v Gori-
ci. Med prvo svetov-
no vojno je bil mobi-
liziran, a je nekaj časa
tudi on poučeval v
Trstu. Po ukinitvi
gimnazije v Go-
rici je poučeval
na realki v Idriji,
na učiteljišču v
Tolminu in na
slovenski nižji
realki v Vidmu.
Kot profesor je
bil zaposlen tu-
di v Perugii in v
Benetkah. Leta
1946 je sodelo-
val na mirovni
konferenci v Pari-
zu. Po vojni je bil
profesor slo-
venščine in zgodo-
vine v Trstu, kjer je
nekaj let vodil tudi
gledališče. Njegova
bibliografija je ob-
sežna (skoraj 800
enot). Veljal je za
ljudskega pripo-
vednika, ki je pisal
za narodno
ogrožene rojake.
Robert Kenda
(1878-1945?), šol-
nik in narodni de-
lavec iz Ajdovščine,
je filozofijo doštu-
diral v Pragi. Bil je
velik rodoljub in narodni buditelj,
član ljubljanskega izobraževalnega
društva Akademija. Od leta 1923 je
poučeval na učiteljišču v Mariboru. V
Izvestju mariborske klasične gimnazi-
je za leto 1934-1935 piše, da je bil “v
predvojni dobi povsod, kjer je službo-
val, neumoren budilec narodne za-
vednosti in organizator mladine v
smeri jugoslovanske miselnosti”.
Uporabljal je zgovoren psevdonim
“Suženj laški”. Prav prof. Kenda je leta
1923 poročal v Jadranskem almanahu
o obupnem stanju slovenskega in
hrvaškega šolstva pod neusmiljeno
italijansko okupacijo: “Do izbruha ita-
lijanske vojne 23. 5. 1915 so delovali
vsi omenjeni zavodi. Slov. gimnazija
v Gorici je dobila v tem letu 5. razred
in imela 495 dijakov. Vsled vojnih do-
godkov so sklenile šolsko leto vse šole v Primorju
že o Binkoštih. /…/ Vsled tega je (po vojni) ostalo
velikansko število jugoslovenskih dijakov brez po-
duka, v Trstu samem nad 600, ki so se pričeli na-
zadnje sami privatno učiti”.
DELNO OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAM-
RA, PORTALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DE-
DIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN
(www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE.
Prof. Robert Kenda, šolnik in narodni
delavec iz Ajdovščine
Grob Andreja Ipavca v Ročinju
Grob profesorjev Ivana in Andreja Tabaja v
Štandrežu.
Žal so Italijani po vojni pridobili na svojo stran sicer zaslužnega prof. Andreja Ipavca, ki je postal
urednik njihovega časopisa v slovenščini Nova doba. Kot profesor je bil tudi on upokojen in je
zaradi nizke pokojnine živel v težkih razmerah.
Prof. Andrej Budal, pisatelj in prevajalec iz
Štandreža
Dimitri Tabaj
Manja Žugman / Pesniška zbirka  Naj te ujame
Urbani in ubrani senryuji
  eta 2018 je na knjižne police
prispela zbirka senryujev z
naslovom Naj te ujame, ki je
nastala izpod peresa pesnice Manje
Žugman in je izšla pri založbi
Primus v Brežicah. Avtoričina
stalnica je, da pri svojem
snovanju posamezne knjige
sodeluje z likovnimi umetniki.
Tudi tokratno knjižno novost
bogatijo in krasijo slike
umetniških del Albine Kragelj, ki
na sleherni strani (po samosvoji
interpretaciji bralca) lahko tudi
motivno-tematsko dopolnjujejo
idejo zapisanega senryuja.
Knjižica majhnega formata
predstavlja bogato zbirko
minimalističnih poetičnih
vrstic, ki ubesedujejo družbene
pojave in mesto posameznika v
družbi, hkrati pa segajo tudi na
področja človeške narave.
Zapisane vrstice se preigravajo s
stanji ženskega srca, so
odsev ženskega sveta
in razumevanja
stvarnosti. Tudi
(u)povedana narava v
zbirki je odraz
ženskega principa, ki
je sprelet raznolikih
čustvenih stanj, hkrati
pa dokazuje avtoričino
prizemljenost oziroma
realne (z)možnosti
razumevanja
življenjskega
vsakdana.
Senryujske vrstice tako
kažejo in opozarjajo
tudi na medčloveško
odtujenost ter brezosebnost
odnosov, ki jih narekuje današnji
pridobitniško u(s)merjen svet,
katerega pesnica predstavi z
besedami “Biča nas ta čas”. Iz
senryujev veje družbena kritičnost
ter spretno menjavanje trenutkov v
naravi in človekovih notranjih
stanj. Avtorica tovrstno motiviko
dodatno prenese – kot
že poprej zapisano – na
medosebne odnose, kar
podkrepi z godojevskim
čakanjem, da se na ravni
jaz-ti odnosa kaj dogodi
oziroma da se srečanje
uresniči, izpelje in
napoji človekovega
duha. Temu je dodati
tudi pisanje in
pošiljanje voščil, kjer se
je Žugmanova v nizanju
misli in besed zavestno
izognila izrekanju
čestitk s seganjem v
roko, da bi lahko
dodatno podkrepila to oddaljenost
bližnjega – posameznika, ki ga je
delovna rutina zasužnjila, mu
izčrpala moči in izpraznila duha.
Človek je ujet v sodobno
tehnologijo (virtualni svet), ki samo
ustvarja videz bližine, ne pa njenega
za dandanašnji (pre)potrebnega
občutenja živega stika, kar avtorica
zapiše v vrsticah “Vedno bolj
te ni”. Manja Žugman je
spretno in s preprostim
jezikom opozorila na
kompleksno tematiko, ki jo
velja znova in znova ne le
brati, ampak se z njo tudi
soočati, jo (po)notranjiti in
predel(ov)ati, saj se njene
posledice odražajo tako na
ravni posameznika kakor
tudi širše družbe. Za svoje
idejno sporočilo je avtorica
prav tako izbrala nadvse
primerno zvrst – senryu, saj
je zapisala malo besed, hkrati
pa bralcu povedala veliko.
Zbirka senryujev je urbana.
Bralec lahko takoj začuti, da
je postavljena v današnji čas
in prostor, natančneje, da je
nastajala v mestnem okolju, iz
katerega posameznik beži, da bi
našel naravo in/ali da bi našel sebe
oziroma (ob)čutil svoj notranji svet,
h kateremu se pesnica tudi vedno
znova vrača ter raziskuje. Pričujoči
senryuji s prevladujočo bivanjsko
tematiko tako tenkočutno odražajo
krhkost in ranljivost posameznika v
svetu.
Sklep lahko pospremimo z željo, da
bi bralec v ubranih senryujih Manje
Žugman povezal in dopolnil tako
svojo čustveno kakor tudi
racionalno komponento in v sebi
našel tisto, kar v zunanjem svetu
išče. Da bi sprejel in predelal
kompleksno tematiko, ki mu jo je v
pričujoči zbirki v preprostem jeziku
tako iskreno, neposredno in
odkritosrčno ponudila pesnica.
Kristina Gruden Reya
L
V spomin profesorici in prevajalki Diomiri Fabjan Bajc
Zbogom, prijateljica besed!
  dneh, ko je na pragu pomladi
zimski burjin čas spet pokazal
svojo moč, je vse, ki smo jo poz-
nali, z njo sodelovali, delali, prijateljevali
ali delili ljubezen do književnosti, jezika
in kulture, globoko presunila vest o smrti
profesorice, prevajalke, jezikoslovke in
kulturne delavke Diomire Fabjan Bajc.
Diomira je bila moja
kolegica na liceju
France Prešeren v
Trstu le kakih deset
let. Dobrohotna, na-
smejana, vedno pri-
pravljena na pogovor
ali za nasvet mlajši
kolegici: taka se mi
njena podoba poja-
vlja v spominu, ko
skušam oživiti utrin-
ke iz tistih skupnih
šolskih let na prelo-
mu sedemdesetih v
osemdeseta leta. A tu-
di odločna, ko je bilo
treba zagovarjati po-
membne vrednote in
načelnost v odnosu
do našega lepega slo-
venskega jezika in kulture. Bila je ljubi-
teljica književnosti, globoko razgledana
po evropskem literarnem zemljevidu, s
subtilno izostrenim čutom za lepoto je-
zikov. To svojo ljubezen je strokovno
oplemenitila in nadgradila s študijem v
Benetkah na Fakulteti za tuje jezike in
književnosti Ca’ Foscari, toda že pred di-
plomo v akademskem letu 1965/66 je
začela poučevati in postala profesorica
italijanščine najprej na nižjih srednjih
šolah, nato na tržaškem znanstvenem li-
ceju Prešeren.
Najini pogovori so se sukali okrog vzgoj-
nih vprašanj, pedagoških dilem in
družinskega življenja. O Diomirinih štu-
dijskih zanimanjih in dosežkih takrat ni-
sem vedela veliko, saj je bila skromna,
tudi zadržana, ni se postavljala v ospred-
je. Lahko rečem, da sem pri njej najbolj
cenila dejstvo, da je kot profesorica itali-
janščine vsekakor postavljala na prvo
mesto kultiviran in spoštljiv odnos do
slovenščine. Iz njenih besed je bilo raz-
brati, da jo veseli prevajanje in jo pri tem
vodi želja, da bi slovenska literarna dela
bila dostopna tudi italijanskemu bralcu.
In prav njena zaveza-
nost materinščini kot
tudi odprtost v tuj je-
zikovni prostor sta se
v harmoničnem rav-
novesju tako prepletli,
da se je po upokojitvi
leta 1988 vse bolj po-
svetila prevajanju iz
sloven ščine v itali-
janščino in posredo-
vanju svojega znanja
študentkam in štu-
dentom na Fakulteti
za tolmače in prevajal-
ce v Trstu.
Kot prevajalka je
začela ljubiteljsko, ko
se je sredi sedemdese-
tih let spopadla z ro-
manom Alojza Rebule
V Sibilinem vetru (izšel v prevodu pri
ZTT EST 1992). Kot mi je sama zaupala,
je v času porodniškega dopusta našla čas
za poglobitev v delo pisatelja, ki ga je
izredno cenila. S tem prevajalskim
prvencem je v našem prostoru nekako
orala ledino na področju prevajalstva, ki
je danes z razvejeno dejavnostjo mlajših
prevajalk in prevajalcev bolj živahno in
pri vstopanju v (še ne povsem razprt) ita-
lijanski prostor bolj dinamično in od-
mevno. Njena bogata prevodna biblio-
grafija zajema številne prevode iz itali-
janščine in španščine v slovenščino za
Radio Trst A, zlasti pa prevode slovenskih
literarnih del, esejev in raznovrstnih be-
sedil v italijanščino.
/ str. 15
Majda Artač Sturman
V
Foto dd
Kultura 28. marca 2019 9
Pri založbi Goga vsi spisi iz Kosovelove
zapuščine
Pesnik Miklavž Komelj je za založbo Goga pripravil prestižno
izdajo v dveh knjigah na skoraj 2000 straneh, kjer so zbrani
vsi zapisi iz Kosovelove zapuščine, ki so ostali neobjavljeni do
danes. Knjiga bo izšla pod naslovom Vsem naj bom neznan in
založba sporoča, da v
prednaročilu stane 59,99
evrov, medtem ko bo po
izidu stala 99,90 evrov.
Srečko Kosovel (1904–
1926) je o sebi pisal kot o
zvezdnem utrinku, ki ga
bodo šli ljudje iskat in ga ne
bodo našli – ob tem pa se
bodo zavedeli, da so sami
utrinki velike kozmične
volje. Njegov literarni opus,
nastal v nekaj letih
neverjetno intenzivnega
pisanja, je bil objavljan
postopoma – v različnih
časih je šele nova senzibilnost v njem odkrila nove tekste.
V dveh knjigah te izdaje so zbrani vsi zapisi iz Kosovelove
zapuščine, ki so ostali neobjavljeni do danes. Kosovelovo
pisavo kažeta v magmatskem stanju nastajanja. “O ti moja
knjiga, nenapisana, / ti moja knjiga
žgočih spoznanj, / žarečih energij,
sanj, moči, / vse zlate žarijo črke iz
noči /…/ ”
Prva knjiga obsega poezijo, prozo
in dramatiko. Vanjo so vključeni
tako dokončani teksti – pesmi,
črtice in nekaj drobnih dramskih
del – kot tudi številni fragmenti in
osnutki.
Druga knjiga predstavlja Kosovela
predvsem kot misleca – obsega od
aforizmov do načrta za knjigo Biti
ali ne biti. Vključeni so tudi zapisi
o literarni teoriji, gradivo za diplomsko
nalogo o Alojzu Gradniku in osnutki pisem. V dodatku so nove
transkripcije že objavljenih pesmi in drugih besedil. Dodana
sta dva spremna eseja Miklavža Komelja.
Založba Goga sprejema prednaročila za knjigi v trdi vezavi in
lično oblikovani škatli na spletu na naslovu: 
http: //www.goga.si/sl/trgovina/405/.
To phôs, svetloba, lumen … in tema kot črno
sonce v sliki in sodobni poeziji
2 generaciji: slikarstvo - poezija
Emerik Bernard, Živko Marušič, Suzana Brborović, Enej Gala
in Maruša Šuštar – Aleš Debeljak, Matjaž Kocbek, Anja Golob
in Neva Lučka Zver na razstavi v Mestni galeriji v Novi Gorici.
Kurator razstave, ki je na ogled do 5. 4. 2019, je Andrej
Medved.
Na odprtju, ki je bilo v sodelovanju s SNG Nova Gorica v petek,
15. marca letos, sta poezijo brala priznana dramska igralca
Maja Nemec in Peter Harl. Poglobljeno o razstavi bo kurator
spregovoril na javnem vodstvu in predavanju o sodobnem
slovenskem slikarstvu v navezavi na modernistično evropsko
umetnost v torek, 2. aprila 2019, ob 19. uri.
Mesec marec v Mestni galeriji Nova Gorica že tradicionalno
namenjajo študijski razstavi. Razstavo in literarni “dogodek”
je zasnoval kot predstavitev vrhunskega slovenskega slikarstva,
ki ga predstavljata opusa Emerika Bernarda in Živka Marušiča
ter pesnikov Aleša Debeljaka in Matjaža Kocbeka s sočasnim
vzporejanjem del najmlajše generacije slikarjev Suzane
Brborović, Maruše Šuštar in Eneja Gala, ki so uspeli tudi zunaj
nacionalnih meja, ter pesnic Anje Golob in Nuše Lučke Zver.
Namen razstave in predstavljene poezije (vsi ti avtorji namreč
predstavljajo po mnenju Andreja Medveda vrhunec v našem
likovnem in literarnem prostoru) je umestitev in nekakšno
“slavilo” sodobne umetnosti, ne glede na to, da so starejši
avtorji že znani in uveljavljeni, ne poznamo pa dovolj najmlajših
avtorjev, ki šele stopajo na umetniško pot. To velja tako za
Gala, Šuštarjevo in Brborovićevo, še posebej pa za novi imeni
na slovenskem literarnem obzorju. Anja Golob je izdala dve
zbirki pesmi, obe nagrajeni z Jenkovo nagrado za najboljše
delo po izboru Društva slovenskih pisateljev. Neva Lučka Zver
pa le eno zbirko, a že odmeva v literarnih krogih. Obe živita v
tujini in obetata nove in izvirne pesniške dogodke.
Ob razstavi je izšel obsežnejši zbornik, v katerem so posamezni
avtorji podrobneje predstavljeni.
Kratke
Spomini na Ivana Malavašiča
  Ivanom smo se spoznali že davne-
ga leta 1970, ko je naš ansambel
iskal tekst za nastop na ptujskem
festivalu. Ivan je bil takrat verjetno edi-
ni, ki je pisal že besedila za ansamble.
Takrat je ponarodela njegova pesem Do-
mači vasici, skladba, ki jo je uglasbil Loj-
ze Slak in opeva prav idilično vasico Po-
dlipo pri Vrhniki, kjer je Ivan živel. Tako
smo mu pisali in ga prosili, ali bi tudi za
naš ansambel napisal kaj primernega.
Bil je takoj pripravljen in nam poslal ne-
kaj besedil
ter rekel, naj
si po želji ka-
terega izbere-
mo. Naš an-
sambel je en-
krat tudi
zmagal na-
grado za naj-
boljše bese-
dilo, in sicer
za Mala-
vašičevo be-
sedilo. Ob
vrnitvi do-
mov smo šli
do njega na
dom v Podlipo ter mu izročili nagrado
in mu skladbo tudi zapeli. Bil je je zelo
vesel. Z leti so se spletle vezi tudi ob šte-
verjanskem festivalu, in ker je bil Ivan
Malavašič tudi slikar, je v prostorih Se-
dejevega doma tudi razstavljal. Nekatere
teh slik še danes krasijo naše domove.
Ansambli, ki so nastopali na prvih šte-
verjanskih festivalih, so skoraj vsi imeli
kakšno Malavašičevo besedilo. Večkrat
je bilo to besedilo nagrajeno, tudi kot
najboljše. Naš ansambel je posnel vrsto
skladb z njegovim besedilom. Take so
npr. Najlepše je doma, Nevesti, Zdravila,
Micika, O jej ja in druge. Zelo je bil hva-
ležen, ker mu je društvo F. B. Sedej pošil-
jalo vsa leta na dom Števerjanski ve-
stnik, tako da je bil seznanjen z vsem,
kar se je dogajalo v Števerjanu, še poseb-
no na kulturnem področju. Ob 50.
obletnici ustanovitve našega ansambla
smo prejeli Ivanovo pismo, v katerem
takole obuja spomine:
“Neki dan, mislim, da je bila to nedelja,
pred kakšnimi petdesetimi leti, so me
obiskali gospod Lojze Hlede in njegovi
fantje ter mi povedali, da so ustanovili
ansambel in želijo tudi nastopiti na ptuj-
skem festivalu. In tako smo se pogovar-
jali tudi o tem, da bi za to rabili kakšno
besedilo. Mislim, da jih je k meni napo-
til g. Boris Kovačič, ki je bil tedaj ured-
nik na radiu. Seveda smo našli skupen
jezik, kot se reče, in mislim, da so na
Ptuju nastopili z mojim besedilom in bi-
li uspešni.
Potem pa ste tudi v Števerjanu organizi-
rali podobno prireditev, ki sem se je
udeležil. Pripeljal sem se tja z ansam-
blom pokojnega Rudija Morandinija iz
Kranja, slepim muzikantom. In potem
sem z vami sodeloval dolga leta. Ostali
so lepi spomini, tako na to sodelovanje
kot na števerjanske lepote in ljudi! V Šte-
verjanu sem nekoč imel tudi slikarsko
razstavo.
Iskreno se zahvaljujem, ker mi redno
pošiljate Števerjanski vestnik, da smo ta-
ko še vedno nekako povezani. Lep poz-
drav Vam in vsem v Števerjanu”.
Malavašič je napisal nešteto besedil,
knjig, povesti, priročnik in knjigo o pri-
trkovanju. Na njegov pogreb ga je prišlo
počastit veliko ansamblov, s katerimi je
sodeloval kot tekstopisec. Lepo je bilo
tudi slišati pritrkovanje Ivanu v slovo.
Lojze Hlede
Z
JEZIKOVNICA
Bazovica, bazoviški in bazovski …
Je že tako, da nekateri dogodki spodbudijo pogostejše pojavljanje
določenih besed, kot je bilo prejšnji mesec tudi z nesrečno Bazo-
vico. Ne bom ponavljala, zakaj se je to zemljepisno ime znašlo na
prvih straneh slovenskih časnikov in med udarnimi novicami
drugih medijev, dejstvo je, da so z njegovo rabo imeli novinarji in
komentatorji iz matice kar nekaj težav. Še najočitneje je bilo pri
neodločni rabi predloga v in na, zgodilo se je namreč, da se je v
enem besedilu pojavil zapis tako v Bazovici kot tudi na Bazovici.
Več kot očitna spodbuda torej, da kaj napišem o tem vprašanju.
Bazovica je zemljepisno lastno ime, sodi med naselbinska oz. kra-
jevna imena. V knjigi Etimološki slovar slo-
venskih zemljepisnih imen (2009), ki ga je se-
stavil slovenski jezikoslovec in do nedavna
predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana
Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra
Slovenske akademije znanosti in umetnosti
(ZRC SAZU), dr. Marko Snoj, piše, da je lastno
ime nastalo iz občnega imena za grm bezeg,
katerega prvotna oblika se je verjetno glasila
bez, kakor je še vedno v nekaterih slovenskih
narečjih. Bazovica je podobna krajevnima
imenoma Bezgovica (na Štajerskem in Dolen-
jskem) in Bezovica (pri Črnem Kalu). Bazovici
malce manj podobna imena so še Bizovik
(predmestje Ljubljane), Bezena in Bizeljsko
(oboje na Štajerskem). Tudi v drugih slovan-
skih jezikih se pojavljajo zemljepisna imena,
ki izhajajo iz besede bezeg in so zelo podobna
Bazovici, npr. hrvaško Bazgova in Bazje ter
češko Bzova. Obstaja pa tudi povsem enako
zemljepisno ime Bazovica, in sicer na
Hrvaškem ter v Srbiji in Makedoniji.
Pri krajevnih zemljepisnih imenih nas ponavadi zanima še, kako
se imenujejo prebivalci in kakšen predlog se uporabi v mestniku
(v ali na) in rodilniku (iz ali z). V Snojevem etimološkem slovarju
piše, da je prebivalec Bazovec in da se rabi predlog v: v Bazovici,
pridevnik pa je bazovski. Dodano je še, da je pridevnik bazoviški
narejen umetno. V Slovenskem pravopisu 2001 pa lahko pri iz-
točnici Bazovica na jezikovnem portalu fran. si še vedno prebere-
te podatke, da sta prebivalec in prebivalka Bazovice Bazovičan in
Bazovičanka, pridevnik pa bazoviški. Do takih tvorjenk, ki nimajo
podlage v realnem govoru domačinov, ponavadi pride, ko se be-
sede tvorijo po vzorcu. Npr. Bazovica je podobna Brezovici. Če je
prebivalec Brezovice Brezovičan, je po analogiji prebivalec Bazovi-
ce Bazovičan in kot je pridevnik brezoviški, je po tem vzorcu tudi
bazoviški, čeprav ne Bazovičan ne bazoviški ne ustrezata rabi do-
mačinov.
Poleg predloga v je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano, da se
rabi tudi na, torej na Bazovici. Mogoče od tod zmeda, da je v časo-
pisnem članku pisalo na začetku na Bazovici, sredi besedila pa v
Bazovici? Ne vem. Bolj se nagibam k domnevi, da je avtorja zme-
del predlog na v stalni zvezi bazoviška gmajna. Spomenik bazo-
viškim žrtvam in vsakoletna proslava namreč
nista sredi kraja, torej v Bazovici, temveč na
gmajni. Čeprav Pravopis pri besedi gmajna na-
vaja rabo obeh predlogov: pasti živino na gmaj-
ni, iti v gmajno (gozd).
Če še malo pobrskamo po jezikovnem portalu
Fran, naletimo na zapis v Jezikovni svetovalnici
iz leta 2016, ki ga je prispeval dialektolog dr.
Peter Weiss: “Za kraj Bazovíca (Basovizza) se
uporablja pridevnik bazôvski, zato Pavle Mer-
ku' v priročniku Slovenska krajevna imena v
Italiji (1999) opozarja: 'bazovíški je neologi-
zem, nastal l. 1930 v Ljubljani ob ustrelitvi šti-
rih narodnjakov na bazovski gmajni in je v rabi
izključno pri zvezah bazoviške žrtve, bazoviški
junaki'”. Dodajam, da se pridevnik bazoviški v
osrednjih slovenskih medijih rabi tudi še v zve-
zi bazoviška/Bazoviška gmajna, o čemer pričajo
pojavitve v korpusu Gigafida. Zadetki bazo-
viška/Bazovska gmajna pa so povečini iz Nove-
ga glasu.
Uveljavljenega pridevnika bazoviški iz osrednjeslovenskega
knjižnega jezika ne moremo izkoreniniti, ustreznejšega pridevni-
ka bazovski pa nikakor ne prepovedati, očitno je, da v slovenskem
jeziku sobivata.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih
bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 58
  92. letu starosti je v ponedeljek, 11.
marca 2019, preminil Ivan Mala-
vašič, ki velja za enega najbolj plo-
dovitih piscev besedil za ansamble sloven-
ske narodno-zabavne glasbe. Ustvaril je
okoli 1800 besedil, med drugim se je pod-
pisal pod verze skladbe Domači vasici, ki
jo je kot svojo prvo vokalno-instrumen-
talno leta 1964 posnel Ansambel Lojzeta
Slaka.
Za Slakov ansambel je Malavašič napisal
tudi številne druge uspešnice, kot so Ta so-
sedov Francelj, Šmentano dekle, Poštar,
Tvoje oči, Srnjak, Frklja. Podpisal se je tudi
pod besedila več skladb Ansambla Franca
Miheliča: Dekle iz Ribnice, Voščilo, V pre-
lepem majskem dnevu,
Se Ribničan spremenil ni.
Pisal je tudi za Beneške
fante, Ansambel Maksa
Kumra, Ansambel bratov
Poljanšek, Ansambel Ma-
tije Slaka, Ansambel Vita
Muženiča, Ansambel
Jožeta Krežeta, Šaleške
fante, Dobovskih pet, An-
sambel Toneta Kmetca,
Vesele planšarje, Ansam-
bel Ottavia Brajka, An-
sambel Mihe Dovžana,
Ansambel Jožeta Burnika,
Ansambel Franca Flereta,
Ansambel Henček in
vrsto drugih ansamblov. Nekaj njegovih
skladb je zapel tudi njegov sin, Andrej Ma-
lavašič, in jih nekaj posnel z ansamblom
Javor.
Leta 1997 je bil nagrajen s Souvanovo na-
grado za življenjsko delo za pisanje bese-
dil.
Napisal je tudi skoraj 100 povesti in nekaj
romanov. Izdal je 17 knjig. Pisal je kratke
zgodbe za tovarniško glasilo Usnjar, obja-
vljal je tudi v Kmečkem glasu in Ognjišču.
Že od mladih let se je posvečal tudi slikar-
stvu. Bil je tudi pritrkovalec, kar je opisal
v romanu Pritrkovalec Marko.
V
Zmeraj bo ostal v toplem spominu 
Umrl je pisec besedil za narodno
zabavno glasbo Ivan Malavašič
Srečko Kosovel, 1920
Tržaška28. marca 201910
Ponedeljekov večer v Društvu slovenskih izobražencev
Vinko Bandelj - znanstvenik in pesnik
  splošnem pojmovanju
ljudi se zanimanja
znanstvenikov nikakor
ne ujemajo z literaturo, kaj šele
da bi se znanstvenik ukvarjal s
poezijo. To gotovo ne velja za
slovenskega zamejskega pesnika
mlajše generacije Vinka
Bandlja, ki se poklicno posveča
znanstvenemu raziskovanju,
goji pa še mnogo drugih
zanimanj, med temi zanimanje
za literaturo, saj je izdal tudi dve
literarni deli, prvo v prozi,
drugo v poeziji.
Prav ta njegova dvojna podoba
je pritegnila zanimanje
organizatorjev ponedeljkovih
srečanj v Društvu slovenskih
izobražencev in nastal je večer,
na katerem sta se prepletali
znanost in poezija. Pravzaprav
sta bila oba vidika prav do
začetka pogovorov s publiko
popolnoma ločena.
Prvi del večera je potekal v
obliki vprašanj in odgovorov, ki
jih je Vinku Bandlju zastavljal
predsednik DSI Sergij Pahor.
Najprej je v predstavitvi
povedal, da je gost raziskovalec
na področju oceanografije in
morske ekologije, zaposlen na
Nacionalnem inštitutu za
oceanografijo in
eksperimentalno geofiziko
(OGS). Izhajajoč iz zanimivega
in malo znanega podatka, da je
naše morje znanstveno
raziskoval že sam Sigmund
Freud, ki so ga zanimale
predvsem jegulje, je od teh
prešel na tujerodne ribe, ki se
pojavljajo v naših morjih.
Bandelj je pojasnil, da
predstavlja enega večjih
problemov Jadranskega morja
porast vodnega prometa z
ladjami, ki s seboj prinašajo k
nam tujerodne vrste. Te pa so
včasih nevarne za domače vrste
rib, saj jih lahko izpodrinejo.
Ena takih nevarnih vrst so
rebrače (podobne meduzam):
V gre za invazivno vrsto, ki se jepojavila najprej v Črnem morjuin tam dobesedno uničila
domačo vrsto rib (poleg tega, da
tekmujejo z njimi v boju za
hrano, uničujejo domače ribe
tudi s tem, da se prehranjujejo z
njihovimi ličinkami in jajčeci).
Gojitelji školjk in rib imajo tudi
že v Gradeški laguni z
rebračami velike probleme.
Bandelj se je dotaknil mnogih
argumentov morske ekologije,
ki so prav v tem obdobju
posebej aktualni in v centru
pozornosti javnega mnenja,
npr. problema v zvezi s plastiko,
ki se nabira v večjih morjih,
npr. v Atlantiku ali Pacifiku.
Vendar pa za zdaj po njegovem
mnenju v Jadranskem morju to
ni največji problem. Hujši
povzročitelj uničevanja rib pri
nas je onesnaževanje z ribiškimi
mrežami, ki so narejene iz
najlona. Velikokrat se ribičem
strgajo in jih zato izgubijo oz.
jih pustijo na dnu morja; tako
se v mreže še dalje lovijo ribe, ki
jih ne bo nihče zaužil.
Povedal je, da je okolje v
severnem Jadranu in Tržaškem
zalivu precej zdravo. Ni namreč
velikih onesnaževalcev, razen v
Gradeški laguni oziroma
severozahodnem delu
Jadranskega morja, kjer so
koncentracije usedlin živega
srebra med največjimi na svetu.
Usedline prihajajo iz raznih
industrijskih objektov. Tudi reka
Soča prinaša s sabo živo srebro
iz zdaj že zapuščenih idrijskih
rudnikov in jih ob izlivu odlaga
v morje.
Drugi del ponedeljkovega
srečanja je bil namenjen poeziji.
Urednica knjižne založbe Mladi-
ka Nadia Roncelli je predstavila
Bandlja kot pesnika. Najprej je
obrazložila, od kod naslov nje-
gove pesniške zbirke, Nebo je
prazno, ki je obenem tudi na-
slov poezije “... bogovi so utih-
nili, zapustili so nas na za-
pečatenem planetu”. Bandelj
hoče povedati, da je na nebu sa-
mo tišina; ostali smo sami na
svetu. Ta svet pa je tak, kakršne-
ga smo si sami ustvarili. V njem
prevladujejo socialne krivice,
uničevanje okolja z one-
snaževanjem, brezsrčnost, ne-
ravnovesje v svetovnem gospo-
darstvu. Sam avtor je dodal, da
je z naslovom in s svojimi verzi
mislil predvsem na tiste ideolo-
gije, v katere so še do “včeraj”
nekateri slepo verjeli in ki so bi-
le zanje fiksne točke; pred dvaj-
setimi leti pa so dokončno pro-
padle.
V mnogih Bandljevih pesmih z
družbeno vsebino je zaznati
trpko občutje ob krivicah da-
našnjega sveta. Mnogo bolj li-
rične pa so poezije, v katerih se
vrača v naravo, na svoj Kras,
kjer je zrasel. Tu je avtor bolj
oseben in ponavljajo se motivi
kamna, skale, vetra ali morja
(npr. pesem Kamen).
Tržaška danost, iz katere izhaja,
je za Bandlja navdihujoča in za-
nimiva zaradi specifičnosti tega
mesta, ki je stičišče različnih na-
rodnosti, tudi zaradi neposred-
ne bližine meje. Najbolj pa ga
navdihujejo dinamike v
medčloveških odnosih. Te razne
motive so poslušalci lahko doje-
li, ko so poslušali umetniško
branje pesmi igralca Radijskega
odra Petra Rasenija. Zanimiv je
cikel pesmi z naslovom Pred
dnevom mrtvih na pokopališču
v fari pri Hrenovicah. Ob obi-
sku grobov Bandelj pripoveduje
zgodbo svojih prednikov, obe-
nem pa se od grobov pogled
dvigne in zaustavi na Nanosu,
naravi in bližnji vasi, pa tudi na
starki na vozičku, ki ob grobu
zbrano moli, medtem ko se
vsem drugim mudi vrniti se v
svoj svet “stremljenja, negodo-
vanja in zahtevanja in ra-
zočaranja, kjer imamo vedno
vsega preveč in nikoli ničesar
zadosti.
V zanimivi debati so poslušalci
izvedeli tudi, kakšen je Bandljev
kulturni backgrownd: ta obsega
slogovno in narodnostno zelo
različne avtorje in se razteza od
slovenskih klasikov (med njimi
se najbolj navdušuje nad Koso-
velom, Kocbekom, Kovičem,
Strnišo ali Makarovičevo), do
Ginzburga pa do ameriških av-
torjev; rad ima avtorje indijan-
ske narodnosti in se pri njih
navdihuje. Na splošno pa zelo
rad bere, vsak prosti čas je do-
ber, da vzame knjigo v roko.
Anka Peterlin
  nedeljo, 24. marca 2019,
je v župnijskem gleda-
lišču v Špetru ob Soči
(San Pier d’Isonzo) potekal tečaj
za zborovske pevce z nizozem-
sko strokovnjakinjo Pando van
Proosdij. Tečaj je organizirala
deželna gledališka zveza ERT
FVG (Ente teatrale regionale) v
sodelovanju s pevskimi društvi
Vesela pomlad, Aesontium in La
Foiarola.
Panda van Proosdij je diplomi-
rala na plesni akademiji v Rot-
terdamu in se nato izobraževala
na gledaliških in pevskih tečajih
po Evropi. Van Proosdij je pre-
pričana, da je za lepo in kakovo-
stno petje najprej potrebno do-
bro počutje in zaupanje lastne-
mu telesu, zato je razvila poseb-
no metodo, ki preko gibanja po-
maga pevcem do boljšega zvoka.
V Svojo metodo že trinajst letuspešno predstavlja na delavni-cah po Evropi, pa tudi na atelje-
jih prestižnih pevskih festi-
valov. Kot koreografinja so-
deluje z različnimi operni-
mi gledališči in pevskimi
zbori.
Nedeljski tečaj se je začel s
triurno jutranjo delavnico,
ki so se je udeležili vsi pri-
javljeni zbori skupaj. De-
lavnica je bila fizično pre-
cej naporna, saj je večina
vaj slonela na gibu, a do-
centki je uspelo udeležen-
cem posredovati svojo do-
bro voljo in izjemno ener-
gijo, s pomočjo katere so tri
ure hitro minile. Med delavnico
so se mladi pevci in pevke
naučili, kako pri petju pravilno
uporabljati vse svoje telo, naučili
so se biti sproščeni in ra-
zigrani, poleg tega pa je
veliko vaj slonelo na
medsebojnem spozna-
vanju in zaupanju: to je
še en vidik, ki ga ne gre zanema-
riti, saj je v pevskem zboru zelo
pomembno, da se vsi člani
počutijo del iste celote in lahko
tako skupaj zapojejo.
V popoldanskih urah pa je neka-
tere zbore čakala še individualna
vaja, med katero so vadili pesmi
iz zborovega repertoarja in sku-
paj s Pando sestavili koreografi-
jo.
Na tečaju sta sodelovala dva za-
mejska zbora: dekliška skupina
Igo Gruden iz Nabrežine in zbor
Vesela pomlad z Opčin. Pevke
nabrežinskega zbora so se ude-
ležile le jutranje delavnice, mla-
dinska skupina Vesela pomlad
pa se je ustavila še na popoldan-
skih vajah, kjer je s koreografin-
jo popestrila nekaj pesmi iz svo-
jega programa, ki jih bo predsta-
vila ob 40. obletnici pevskega
društva. Obletnico bodo s po-
sebnim koncertom proslavili
septembra. Našo zamejsko skup-
nost pa so predstavljala tudi mla-
da dekleta iz srednješolske dram-
ske skupine z Opčin, ki v letošnji
sezoni prav zaradi omenjenega
okroglega jubileja sodeluje z
zborom Vesela pomlad pri po-
sebnem projektu: že čez nekaj
mesecev bo na odru zaživel iz-
virni muzikal. Izkušnje, ki so si
jih mlade igralke nabrale od pro-
fesionalke, jim bodo pri pripravi
muzikala prav gotovo koristile.
Tečaj je bil vsekakor koristen za
vse udeleženke in udeležence, ki
so dvorano zapustili utrujeni, a
z nasmehom na obrazu in z
upanjem, da bodo lahko v pri-
hodnje spet sodelovali z nasme-
jano in poskočno Pando van
Proosdij.
Mojca Petaros
Spominski utrinki
Miran Hrovatin
  etrt stoletja je minilo,
odkar smo izgubili
dva izredna
snemalca, s katerima je delo
postalo užitek, saj sta že iz
samega pogleda razumela,
kateri kader potrebuješ za
prispevek. Najprej je v
Mostarju hrvaška granata
ubila Sašo Oto, le nekaj
tednov kasneje pa je pod
rafali padel v bližini hotela
Hamana v Mogadišu Miran
Hrovatin. Zakaj in kdo je
naročil umor, še vedno ni
znano, grozi celo zastaranje
sodnega postopka, kar bi
lahko pomenilo, da resnica
nikoli ne bo prišla na dan.
Miran in Saša: prijatelja in
skrbna očeta. Tako se ju
spominjam, na terenu smo
se večkrat srečevali, Saša je
bil z menoj v ekipi, Miran
pa s Sergijem Kocjančičem.
Spomladi leta 1991 smo se
slučajno srečali na Terazijah
v Beogradu. Bilo je pozno
popoldne, ko je Miran z
odprtim prtljažnikom
prekladal kamero, kovčke in
torbe, da bi našel še kaj
prostora za zavitek. Saša je
pristopil, “kaj skrivaš, si
našel kaj posebnega”?
“Poglej, to sem našel v
knjigarni”. Bila je slikanica
in simpatičen medvedek iz
pliša. “Kje je knjigarna”?
“Takoj za vogalom”. Saša je
še dejal: “Takoj se vrnem”,
in stekel proti knjigarni.
Dve, tri minute kasneje je
bil nazaj z zavitkom v roki.
Ko sta se Miran in Saša
srečala, sta najprej izmenjala
Č nekaj besed o sinovih in sešele nato pozdravila.Sredi aprila smo se znova
srečali, tokrat na parkirišču
hotela Esplanade v Zagrebu.
Miran in Sergij Kocjančič sta
se vračala iz Beograda, mi
trije s šoferjem Naturalom
in Sašo smo prišli, bolje
rečeno, zbežali smo iz
Sarajeva, kjer se je pričelo
srbsko obleganje in
topovsko obstreljevanje
mesta. Sredi
Romanije
nas je
ustavila
srbska
milica in
malo je
manjkalo,
da pijani
vojak ni
streljal proti
našemu
avtomobilu
po navodilu
“prvo pucaj,
posle pitaj”.
Prišli smo v Srbijo,
prepričani, da so nevarnosti
mimo. Toda v bližini meje z
Mdžarsko smo naleteli na
srbske tanke in tovornjake,
ki so se vračali z boja.
Umaknili smo se, le za las
nas tank ni porinil v bližnji
potok. Toda o tem smo se
pogovorili kasneje. Najprej
sta si Saša in Miran
izmenjala zadnje vesti o
sinovih in pokazala, kaj sta
jima kupila. Še med večerjo
sta se veselila trenutka, ko
bosta otrokoma pokazala,
kaj vse sta jima prinesla s
potovanja.
Zadnjič sem Mirana videl
marca 1994 v tretjem
nadstropju poslopja Rai v
ulici Fabio Severo. Ves vesel
mi je dejal: “Končno bom
bosanski mraz zamenjal s
toplim somalskih
podnebjem. Zelo rad grem z
Ilario”. Pošalil sem se, češ,
ne vem, ali bo v Mogadišu
trgovina z igračami. “Se bo
že kaj našlo”, s temi
besedmi se je Miran
poslovil.
Saša Rudolf
V vasi Špeter ob Soči
Tečaj s Pando van Proosdij
V SENČNIH KOTIH ZGODOVINE IN MITA... 
PRVIČ V DIPTIHU V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU
LOT VEKEMANS
ISMENA
Lahko sodite o meni, zakaj pa ne...
IGRA: NIKLA PETRUŠKA PANIZON
JUDA
Nekdo je moral to naredit.
IGRA: PRIMOŽ FORTE
REŽISER: IGOR PISON
V SOBOTO, 30. MARCA, OB 19.00
KULTURNI DOM V TRSTU, UL. PETRONIO 4
Vstopnina za obe predstavi: 10 evrov
Blagajna SSG je odprta
od torka do petka 10.00-15.00 
in uro pred predstavo
Tel. 040 2452616
www.teaterssg.com
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
obvešča, da bo  
PODROČNA DEKANIJSKA REVIJA
POSTNIH PESMI
v nedeljo, 31. marca 2019, ob 17. uri
v cerkvi sv. Roka v Nabrežini
Vabljeni!
Foto damj@nIlaria Alpi in Miran Hrovatin
Tržaška 28. marca 2019 11
Obvestila
24-urno čaščenje v postnem času,
na katerega nas tudi letos vabi pa -
pež Frančišek, bo za vso tržaško
škofijo v cerkvi pri Sv. Jakobu v pe -
tek, 29. 3. 2019; od 16. do 17. ure
bo vodeno čaščenje v slovenščini;
va bi Področni svet Pastoralnega
sre dišča.
Področni svet Slovenskega pasto ral -
nega središča vabi na postno pre -
da vanje mag. Boštjana Harija o te -
mi Kje vsak človek potrebuje oz -
drav ljenje, ki bo v petek, 29. 3.
2019, ob 20. uri v Škedenjskem
domu Jakoba Ukmarja.
Društvo slovenskih izobražencev in
založba Mladika vabita v pone de -
ljek, 1. aprila, v Peterlinovo dvo ra -
no, Donizettijeva 3, na večer z na -
slo vom Slovenščina, kaj si? O svo -
jem odnosu do jezika bodo sprego -
vorili literarna zgodovinarka Marija
Pirjevec ter besedni ustvarjalci Vil -
ma Purič, Anja Zobin, Marij Čuk in
Dušan Jelinčič. Začetek ob 20. uri.
Duhovna priprava na Veliko noč (tre -
nutek pavze za sprostitev in raz -
mi slek) pod vodstvom dr. Janeza
Oberstarja bo v sredo, 3. 4. 2019,
v zavodu šolskih sester, ul. delle
Docce 34, do kamor lahko pri de -
mo tudi z avtobusom št. 12, ki od -
pe lje s postajališča pri baru na tr -
gu Gioberti, ob cerkvi Sv. Ivana, ob
16. uri: ob 16.15 sv. maša, nato
post na misel; Vincencijeva kon fe -
renca vabi vse, ki čutijo potrebo
po globljem doživljanju vere.
Romanje v Medjugorje bo letos od 3.
do vključno 6. maja. Odhod zgodaj
zjutraj iz Nove Gorice in Rožne Do li -
ne preko Kozine do Medjugorja,
kamor bodo romarji dospeli v po pol -
danskih urah. Udeležili se bodo sv.
maš in raznih bogoslužnih ob re dov.
Informacije in vpis pri g. Dar ku
(0481 32121 ali 370 3201305), za
Tržaško pa pri g. J. Mar kuži, župniku
v Zgoniku (tel. 040 229166), za
Slovenijo pri ge. Ani (05 3022530).
Pri vpisu se poravnajo stroški. Na
poti domov, v ponedeljek, 6. maja,
bodo imeli sv. mašo v hrvaškem
Lurdu v Makarski. Lepo vabljeni!
Darovi
V spomin na Diomiro Fabjan Bajc
darujeta Boži in Ida 30 evrov, mož
Drago pa 100 evrov za svetoivan -
ski cerkveni pevski zbor.
Za rojanski cerkveni pevski zbor
darujeta Sonja in Drago Ukmar 30
evrov.
Za rojansko glasilo Med nami da -
ruje Mira Kermec 50 evrov.
  petek, 22. marca, so v Muzeju
sodobne umetnosti Ugo Cara’ v
Miljah odprli razstavo Podobe
1966 - 2018 Goričana Ivana Roba. Pred-
stavitev razstave, ki so jo postavili
Občina Milje, Društvo Slovencev mil-
jske občine “Kiljan Ferluga” in društvo
Juliet, sta odprla učenka umetniške
gimnazije iz Kopra Andreja Žiberna, ki
je zaigrala na kitaro, in Domen Rob, sli-
karjev sin, ki je recitiral pesmi Ljubke
Šorli. V nadaljevanju sta pozdravila od-
bornik miljske občine Roberto Rosca in
predsednica društva “Kiljan Ferluga”
Fiorella Benčič, ki sta odlično in s po-
nosom ocenila pobudo in sodelovanje
med organizatorji. Razstavo je uredil in
tekste prevedel kulturni delavec Davo-
rin Devetak, ki je prisotnim predstavil
slikarja. Ivan Rob je rojen v Šempetru
pri Gorici. Študiral je umetnost v Italiji
in pooseblja lik svojskega življenjskega
in umetniškega iskalca, a obenem tudi
izvirnega predstavnika dialoga in med-
sebojnega oplojevanja obmejne primor-
ske kulture, je povedal Devetak. Kustos
je poudaril, kakšno bogastvo razkriva
naša Primorska oz. naš čezmejni pro-
stor, kjer so slovenski umetniki preko
Gorice šli na visoke študije v pomem-
bna italijanska mesta in obratno (predv-
sem v današnjih časih); nekateri študen-
ti iz povsem italijanskih družin se
odločijo za študij v Ljubljani. Razstavlje-
ne umetnikove slike segajo od otroštva
do sedanjosti. Postavljene so kot preho-
jena pot, kjer lahko opazimo, kako je v
letih spreminjal stil, še predvsem pa raz-
položenje. V skrbno pripravljenem ka-
talogu so zbrane kritike nekaterih umet-
nostnih zgodovinarjev (Milko Rener,
Nadja Zgonik, Marko Vuk, Pavla Kurto-
vić, Anamarija Stibilj, Vittorio Petterin,
Marko Pogačnik in Joško Vetrih), ki ga
označujejo kot izjemno
občutljivega slikarja, a tudi
nemirnega, saj postavlja v
ospredje človeka in njegovo
večno razpetost med
veseljem do življenja in strahom
pred bližnjo smrtjo.
Po predstavitvi so imeli prisotni
veliko čast, kajti slikar jih je
spremljal po razstavi in razkril vse
najmanjše podrobnosti o nasta-
janju razstavljenih umetnin. Ivan
Rob je začel risati pri desetih le-
tih, ko je kot otrok hotel takoj na-
polniti bele liste. Začel je s preri-
sovanjem raznih fotografij in mo-
tivov, nato je začel razkrivati svet
okoli sebe. Razstavljene so npr.
slike vrtiljakov, ki so prišli v Go-
rico, in portreti ožjih družinskih
članov. Sledijo slike iz obdobja
študija na umetnostnem liceju v
Gorici ter slike goriških ulic in za-
puščenih tovarn, v katerih se občutita
samota in žalost. Slikar je potem veliko
bral in raziskoval ter ustvarjal dela z ver-
sko in filozofsko tematiko. Posebno po-
zornost pritegnejo različni stili ustvar-
janja, ki jih umetnik povsem obvlada.
Na koncu je predstavnica skupine mla-
dih prostovoljcev civilne službe pri
Občini Milje Lara Gelleni predstavila
kmetijo Scheriani iz Milj, ki je ponudila
vina in prigrizek na odprtju razstave. V
pokušnji sta bila malvazija in kabernet
sauvignon “Arcella” iz starega vinogra-
da v kraju Fontanella, na gričih s sliko-
vitim razgledom na Lazaret in Debeli
rtič, kjer gospodarja Fulvio Tomini in
Fabiana Scheriani ter hči Valentina vo-
dijo kmetijsko pose-
stvo in tipično se-
zonsko gostilno.
Izbira recitacij pe-
smi Ljubke Šorli na
odprtju ni bila
slučajna. Pesnica je
pravi simbol našega
čezmejnega prosto-
ra, o katerem je bil
govor na razstavi; v
soboto, 30. marca,
ob 17.30 bodo med
drugim predstavili
njeno pesniško
zbirko Goriške pe-
smi. Urednik zbirke
Igor Tuta in recita-
torji bodo dvojezično podali lepoto in
moč njene liričnosti, Moški pevski zbor
Mirko Filej iz Gorice pa bo glasbeno po-
pestril večer.
MČ
V
  Srečanje z Barbaro Riman
Slovenci v sosedstvu
TKS 
  torek, 19. marca 2019, je
Center za evropske študi-
je imel v gosteh predsed-
nico Zveze slovenskih društev na
Hrvaškem Barbaro Riman. Večer
je priredil v sodelovanju s
Tržaškim knjižnim središčem,
kjer je tudi stekel izredno zani-
miv pogovor pod
vodstvom predsedni-
ce CEŠ-a Neve Za-
ghet.
Natanko pred dvema
letoma so Slovenci
na Hrvaškem dobili
prvo znanstvenorazi-
skovalno ustanovo,
ko so ob prisotnosti
takratnega ministra
za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Go-
razda Žmavca na Re-
ki odprli prve prostore Inštituta
za narodnostna vprašanja zunaj
Slovenije. Vodja je postala Barba-
ra Riman, ki je leta 2011 doktori-
rala s temo Slovenci v Gorskem
kotarju, Istri in na Kvarnerju od
leta 1918 do leta 1991. Odprtje
V enote INV na Reki ima velik po-men za slovensko skupnost naHrvaškem, saj bo tako raziskoval-
na dejavnost njihove problema-
tike postala povezovalna in pre-
poznavna v njihovih krogih,
obenem pa se bosta krepila iden-
titeta slovenske skupnosti na
Hrvaškem in njeno kulturno,
prosvetno, gospodarsko, poli-
tično in drugo povezovanje z
matično državo.
Slovenski dom Bazovica na Reki
je nastal leta 1947, ko se je skupi-
na rojakov zbrala v skromni so-
Ob smrti dragocene sodelavke
prof. DIOMIRE FABJAN BAJC 
izreka možu Dragu, hčeri Vesni in sinovoma 
Borutu in Iztoku ter ostalim sorodnikom 
iskreno sožalje
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
V kavarni San Marco predstavitev Pesmi/Poesie Marije Kostnapfel 
V središču pesničine pozornosti
je eksistencialna tema
  aložba Mladika in Slavi-
stično društvo Trst-Gorica-
Videm sta v torek, 12. mar-
ca, v zgodovinski kavarni San
Marco v Trstu predstavila pe-
sniško zbirko Pesmi/Poesie Marije
Kostnapfel. Delo, ki so ga že tiska-
li v slovenščini leta 2016, je konec
minulega leta izšlo v slovenščini
in italijanščini v sozaložbi pri
Mladiki in Slovenski matici. Po
uvodnem pozdravu urednice
Mladike Nadie Roncelli, ki je po-
vedala, da gre za posebno dvoje-
zično predstavitev poezij, ki se
bodo širile v slovenskih in itali-
janskih krogih, sta avtorico pred-
stavili prof. Marija Pirjevec in
prof. Gabriella Musetti. Pri branju
pesmi Marije Kostnapfel, ki je si-
cer do leta 2016 svoja dela v glav-
nem objavljala v revijalnem tisku,
opazimo, da gre za zrelo, zahtev-
no in nekoliko enigmatično pe-
sniško izpoved, je obrazložila
prof. Pirjevec. Poezija je produk-
cija pomenov oz. tvorjenja novih
pomenov, tako deluje tudi poezi-
ja Marije Kostnapfel, ki ni
Z enoumna, temveč kompleksna ingibljiva. Njen jezik je izrazito ose-ben. Za tržaško okolje je izjema,
da v njej ni zaslediti močnejšega
stika s krajino primorskega sveta
in z mediteranskimi enotami, kar
je značilno za nekatere pesnike
na skrajnem slovenskem zahodu.
Tudi kraško-tržaška družbena
problematika, ki pogosto zapo-
sluje naše domače pesnike, Mari-
je Kostnapfel ne pritegne. V sre-
dišču njene pozornosti je eksi-
stencialna tema, točneje občutek
notranje praznine in nemoči, ki
ogrožata današnje nezavarovane
ljudi. V njeni liriki naletimo na
izstop iz tradicionalnih sistemov
smisla. Gre za umik iz nekdanjih
varnostnih stanj. Zgovorna je v
tem smislu njena pesem Prazni-
na, ki je skrčena do skrajnosti na
šest skopih verzov. Prav ta besed-
na askeza povzroča, da je pesem
pomensko mnogo bolj intenziv-
na, kot če bi bilo v njej več poja-
snjevalnih izrazov. Zavedanje no-
tranje luči in praznote pa je to-
likšno, da načne tudi besede sa-
me. Njen eksistencialni odnos do
jezika je zajel občutek razdrtosti
in negotovosti.
Pri nekaterih pesmih zaznamo,
kako iz globine privre občutek
nekdanje barvnosti in lepote ter
zavesti, da se ti časi ne bodo več
vrnili. Pesnica zaznava svet okoli
sebe kot svet, v katerem se rušijo
vrednote, in v tej krizi temeljev
išče nove izhode. Gre za zbirko,
ki s posebno, duhovno vertikalo
pomeni v sodobni slovenski poe-
ziji več kot opazen dogodek, kar
dokazuje dejstvo, da je bila v dveh
letih ponovno objavljena, je skle-
nila prof. Marija Pirjevec.
Posegu prof. Gabrielle Musetti, ki
je v italijanščini predstavila zbir-
ko in pesmi, ki jih je v italijanski
jezik prevedla Darja Betocchi, je
sledilo umetniško branje pesmi;
za to je poskrbela Marjetica Pun-
tar. Ob koncu je spregovorila tudi
pesnica, ki opaža, kako njene pe-
smi interpretira vsak posameznik
na drugačen način, kar jo razve-
seljuje, ker pomeni, da njena pe-
sem nagovarja ljudi na več
načinov. Povedala je, da zavrže ce-
lo vrsto besed, ki se ji zdijo odveč,
in na ta način tudi nastajajo tako
kratke pesmi, ki pa zadenejo bi-
stvo.
MČ
Foto MČ
Napredna lista naj bi se odpovedala produktivnemu sodelovanju
z listo Skupaj za Repentabor. To sporočilo so v prejšnjih dneh
dobili predstavniki liste, ki jo bo na naslednjih volitvah
predstavljala kandidatka Martina Skabar. Možna ukinitev t. i.
repentabrskega modela je presenetila vse, predvsem župana
Marka Pisanija, ki nam je povedal, da ne razume in mu niso
pojasnili, zakaj je prišlo do take odločitve. Ta oblika sodelovanja
je za male občine bistvenega pomena in rezultati v teh letih v
Repentabru to dokazujejo, je pojasnil Pisani. / MČ
Iz naših občin
Foto MČ
bici z namenom ustvarjanja
delčka domačega kraja tudi v no-
vem bivališču. Sedež društva je
ostal tu do l. 1996, nato se je pre-
selil v Zagreb, po 22 letih pa se je
spet vrnil na Reko v hišo bogate
družine Gorjup iz Trsta.
Reka je zelo odprto mesto. “Slo-
venci se dobro počutimo”, pravi
Rimanova in v ustavi Hrvaške je
zapisano, da je 22 manjšin, 18 od
teh pa jih ima društva na Reki!
Zaradi preseljevanja reških prebi-
valcev po drugi svetov-
ni vojni iz različnih na-
rodnih skupin je zgo-
dovina tega mesta tako
značilna. To kaže na
bogastvo Reke in od-
prtost do različnosti.
Barbara Riman je ome-
nila Osrednjo knjižni-
co v Karlovcu, ki jo
imajo Slovenci na
Hrvaškem, nimajo pa
medijev v slovenščini,
zato so kot skupnost
nevidni. “Za vse pravice, ki izha-
jajo iz hrvaške ustave, se mora-
mo boriti sami. Slovenci v Slove-
niji le redko slišijo za manjšino
na Hrvaškem, ker ne jamramo,
ne iščemo javne pomoči in ni-
smo politično aktivni. Na
Hrvaškem pa nas razumejo kot
integrirane v družbo”, je pouda-
rila gostja večera. Kljub temu ji je
uspelo, da so na osnovni šoli, ka-
mor hodijo njeni otroci, uvedli
tudi pouk slovenščine kot izbirni
predmet. Na njeno pobudo pa je
na Reki tudi slovenski vrtec. Za-
veda se, da bodo morali v pri-
hodnosti trdo delati, da ne bodo
kot manjšina izginili, da ne bodo
obravnavani kot folklorna skupi-
na.
Kot zgodovinski podatek je vred-
no še omeniti, da imajo tudi na
Hrvaškem svoje “aleksandrinke”,
to so Slovenke, ki so v začetku 20.
stoletja prejšnjega tisočletja dela-
le pri bogatih družinah v Zagre-
bu in jih je bilo okoli 10.000. Tej
ekonomski migraciji Slovenk
prejšnjega stoletja se želi Rima-
nova kot raziskovalka tudi posve-
titi. Kot nova in mlada predsed-
nica Zveze slovenskih društev na
Hrvaškem pa bo skrbela, da pro-
drejo nove ideje, nova povezo-
vanja in sodelovanja z drugimi
slovenskimi narodnimi skupno-
stmi izven meja Slovenije,
začenši s skupnostjo v Italiji, saj
sta bili Trst in Reka od nekdaj po-
vezani mesti.
Liljana Filipčič
Razstava del Ivana Roba v miljskem muzeju Ugo Cara' 
Občutljiv, a tudi nemiren umetnik
Videmska / Kultura28. marca 201912
  etdeset let je kar lepo
življenjsko in
zgodovinsko obdobje.
Predvsem za Benečijo, kjer je
obstoj slovenskega jezika in
slovenske kulture pod
stalnim pritiskom in v stalni
preizkušnji. Letošnja letna
seja Kulturnega društva
Rečan je potekala ravno ob
tem za vse pomembnem,
okroglem jubileju. Petdeset
let mineva namreč letos,
odkar se je pod pogumno in
skrbno taktirko vsestranskega
kulturnega delavca Alda
Klodiča v Rečanski dolini,
pod strmimi pobočji
Benečije, znova prebudila
tista neustavljiva, neuničljiva
volja slovenskega človeka do
dela in življenja. Bili so težki
časi, pritiski so bili hudi,
zmagala pa je navezanost na
jezik, tradicijo in slovensko
kulturo.
Člani kulturnega društva so
se tudi letos, kot je že dolgo v
navadi, zbrali v prostorih
P kmečkega turizma “La casadelle rondini” na Dugah, tamsta predsednik društva,
Giovanni Floreancig, ter
članica vodstva, Margherita
Trusgnach, na kratko podala
bogat obračun dela v
minulem letu ter seveda
načrte za jubilejno,
praznično leto 2019.
Dejavnost je bila lani kot
vedno zelo pestra, zbor je
nastopal doma, v Benečiji ter
na drugih prireditvah v
Sloveniji in zamejstvu, veliko
pobud je bilo namenjenih
mladim, med njimi naj
omenimo izredno uspešen
Senjam beneške pijesmi ter že
tradicionalno hrupno
srečanje, namenjeno
mladinskim “bandom”. Tudi
v lanskem letu ni manjkalo
druženja po vaseh, v tem
okviru naj omenimo le večer
poezije, V nebu luna plava,
kresovanje, prireditev
Zapuojmo jo na sred vasi ter
čezmejni pohod Čez
namišljeno črto.
Kot sta poudarila
predsednik
Gianni
Floreancig in
Margherita
Trusgnach, čaka
letos društvo
Rečan kar ambiciozen načrt
ob pomembnem jubilejnem
praznovanju. Junija, ko je v
Benečiji najlepši mesec in ko
je itak vsako leto v navadi kar
nekaj kulturnih in družabnih
prireditev, bodo potekale
pomembne pobude ob 50-
letnici društva. Na Ljesah,
kjer ima društvo Rečan svoj
sedež, je predvidenih kar
nekaj prazničnih dni, ki bodo
vključevali nastope vseh
pomembnejših krajevnih
zborov in društev, gledališče,
folkloro, pohodništvo ter
seveda druženje in veselje.
Letna seja Kulturnega društva
Rečan Aldo Klodič se je v
soboto končala s skupno
večerjo ter seveda z glasbo,
harmonikami in petjem. Brez
petja in veselja namreč tudi
Benečije ni in brez harmonik
bi ljudje v teh prelepih
dolinah težko kljubovali
času, samoti in vsestranskim
raznarodovalnim pritiskom.
Suzi Pertot
Špeter / Skokičin vrtiljak
Pomerili so se učenci dvojezične šole
  telovadnici šolskega
centra v Špetru je pote-
kala šesta etapa Sko-
kičinega vrtiljaka, projekta, ki ga
ZSŠDI ponuja vsem osnovnim
šolam v Furlaniji Julijski krajini.
Približno 30 tretješolcev je so-
delovalo pri krožni vadbi na
šestih postajah, kjer so se preiz-
kusili v nogometu, košarki, od-
bojki, atletiki, splošni motoriki
in v jezikovnem kvizu, ki ima
V kot cilj utrjevanje poznavanjaslovenskega jezika in športnegaizrazoslovja. Sledilo je tekmo-
vanje v igri med dvema ognje-
ma, v kateri sta se dvakrat srečali
ekipi petošolcev in četrtošolcev.
Zmagali so petošolci, ki so se ta-
ko uvrstili v deželni finale. Za
veliko navdušenje vseh ude-
ležencev je tudi tokrat poskrbela
maskota slovenskega športa v
Italiji, žabica Skokica, ki je
krožila po dvorani, lovila otroke
in sodelovala pri postajah
krožne vadbe. Pred nagrajevan-
jem so petošolci pod vodstvom
vaditeljice Elene Vizintin zaple-
sali po notah himne Skupaj
zmoremo.
Vsi učenci so ob koncu priredit-
ve prejeli spominski trakec, tret-
ješolci pa tudi prozorno pla-
stično kuverto in potrdilo o
opravljeni krožni vadbi.
  adaljujejo se semi-
narji v okviru projek-
ta Zaupati čez mejo,
ki ga društvo Kinoatelje na-
menja ovrednotenju lika in
dela Darka Bratine. Tokratni
skupni imenovalec je Kultu-
ra in Sociologija in govor o
tem bo na Tržaški univerzi v
četrtek, 28. marca, od 15.00
do 18.00, v predavalnici Ba-
chelet (glavna stavba, levi
del, prvo nadstropje). Socio-
log in zaslužni profesor Al-
berto Martinelli z državne
univerze v Milanu bo uvedel
seminar z referatom Evrop-
ska unija in neo-nacionaliz-
mi. V spomin na Darka Bra-
tino - evropskega intelek-
tualca.
Gre za “odprto predavanje”,
ki je namenjeno tako štu-
dentom kot ostalim intere-
sentom, na katerem bodo
sodelovali kolegi in sopotni-
ki Darka Bratine kot docenta
obče in ekonomske sociolo-
gije ter sociologije etničnih
odnosov v Trstu in na oddel-
ku mednarodnih in diplo-
matskih ved SID v Gorici.
Sodelovali bodo profesorji
Antonio Cobalti, Alberto
Gasparini, Giuseppe Ieraci,
Giuliana Parotto, Emidij Su-
sič (Sussi), znanstveni direk-
N tor SLOV. I. K. DamianaKralj in ravnatelj SLORI De-van Jagodic. Moderatorja za-
sedanja bosta prof. Gabriele
Blasutig z univerzitetnega
oddelka za politične in
družbene vede ter Davorin
Devetak za Kinoatelje.
Kulturno dogajanje se bo
nadaljevalo v četrtek, 4.
aprila, od 15.00 do 18.00, v
glavni dvorani oddelka za
mednarodne in diplomatske
vede (SID) na goriški univer-
zi v nekdanjem semenišču
(Univerzitetni sedež v Gori-
ci, ulica Alviano 18, Medna-
rodne in diplomatske vede,
Velika dvorana). Tu bo so-
ciolog in zaslužni profesor
Turinske univerze, Arnaldo
Bagnasco, imel slavnostno
predavanje Območja socio-
logije: razgovor z Darkom;
pridružili se mu bodo profe-
sorji Simone Arnaldi, Gio-
vanni Delli Zotti, Alberto
Gasparini, Raimondo Stras-
soldo in Bruno Tellia, Davo-
rin Devetak za Kinoatelje in
podjetnik Boris Siega s
pričevanjem o interdiscipli-
narnem tečaju SLOVIS, ki ga
je uvedel Bratina za sloven-
ske univerzitetne študente v
Trstu po turinski izkušnji na
Šoli za industrijsko upra-
vljanje (SAI) in Fun-
daciji Agnelli. Mo-
deratorja bosta do-
centa Simone Ar-
naldi za sociologijo
na SID in Nicola
Strizzolo za pred-
met teorije in tehni-
ke stikov z javno-
stmi na Videmski
univerzi.
Kar veže ugledna gosta z go-
riškim kolego, so skupna
specializacija in sodelovanje
v turinskih letih Darka Brati-
ne, skupna naravnanost in
zanimanje za teme širšega
obzorja, ne zgolj teoretske in
akademske, in še izrazita jav-
na in kulturna angažiranost.
Tržaški oz. goriški seminar
sta vključena v projekt Zau-
pati čez mejo: Darko Bratina
med sociologijo in filmom,
ki ga financira Avtonomna
dežela Furlanija Julijska kra-
jina. V maju je predviden še
zaključni seminar z naslo-
vom Kultura in meje v Lju-
bljani, na Inštitutu za narod-
nostna vprašanja, ki bo za
priložnost povabil še obmej-
ne manjšinske raziskovalne
inštitute iz Celovca, Rovinja
in Trsta. Projekt prireja
Društvo Kinoatelje iz Gorice
v sodelovanju z Univerzo v
Vidmu, oddelkom za jezike,
literature, komunikacije,
izobraževanje in družbo
(DILL), z Univerzo v Trstu,
oddelkom za politične in
družbene vede (DiSPeS), s
Slovenskim izobraževalnim
konzorcijem (SLOV. I. K.) in
Slovenskim raziskovalnim
inštitutom (SLORI).
Upravičeno veselje vodstva Slovenskega stalnega gledališča Trst
Vladimir Jurc in Marija Vidau
sta prejemnika nagrade ZDUS
  druženje dramskih umet-
nikov Slovenije je kar dve
nagradi podelilo izredno
vestnima, zavzetima, vrhunski-
ma dolgoletnima sooblikoval-
cema umetniškega ustvarjanja
Slovenskega stalnega gledališča
Trst.
Strokovna komisija za nagrade
Združenja
dramskih
umetnikov
Slovenije
(ZDUS) za le-
to 2018, ki jo
sestavljajo
Marko Sim -
čič, Nina Iva-
nišin in Livija
Pandur (pred-
sednica), je
na četrti in
končni seji
11. marca
2019 po pre-
gledu vseh
prijavljenih
predlogov za nagrade in ogledu
vseh predstav soglasno sklenila,
da prejme igralsko nagrado
ZDUS “Marija Vera” za življen-
jsko delo, najvišje priznanje, ki
ga stanovski kolegi podeljujejo
gledališkemu igralcu, Vladimir
Jurc. “Igralec Vladimir Jurc je v
svoji dolgoletni karieri ustvarjal
v Slovenskem mladinskem gle-
dališču, potem kot svobodni
umetnik v različnih slovenskih
gledališčih, bil je profesor za
dramsko igro in umetniško be-
sedo na ljubljanski Akademiji za
gledališče, radio, film in televi-
zijo, zdaj deluje v Slovenskem
stalnem gledališču Trst, kjer je
ob vrhunskem umetniškem de-
lu, ki je zaznamovalo njegovo
življenje, še vedno nosilec reper-
toarja, igralski steber tega gleda-
lišča in zaradi svojega odnosa do
igralskega poklica vzornik
mlajšim generacijam. Igralsko
ustvarjanje v predstavah od an-
tične do sodobne dramske lite-
rature je njegovo ime ustoličilo
pri slovenskem gledališkem
občinstvu in strokovni kritiki. V
več kot štiridesetih letih ustvar-
janja je sodeloval z mnogimi po-
Z membnimi slovenskimi in tuji-mi režiserji in s svojo strastjo doigre, predanostjo, iskanjem ved-
no novih poti in izrazov pri obli-
kovanju vlog ter s skrajno pro-
fesionalnim odnosom do dela
potrdil, da je eden najprepoz-
navnejših in najmarkantnejših
igralcev sloven-
skega gledališkega prostora”.
Nagrado ZDUS “Polde Bibič” za
življenjsko delo pa prejme Ma-
rija Vidau
“Na področju kostumografije je
Marija Vidau v svojem dolgolet-
nem ustvarjanju dosegla sintezo
umetniškega stremljenja trža -
škega Slovenskega stalnega gle-
dališča, na druge odre pa je uva-
jala spoj tradicije in inovativno-
sti, razpoznavna znaka njenega
kreativnega dela. Ko je leta 1966
začela službovati v SSG, je to gle-
dališče že v polnosti razvilo svoj
odrski diskurz. Marija Vidau je
torej vedela, kaj je primerno po-
globiti na rimski Akademiji za
kostumografijo in kako na stro-
kovnih tečajih v Združenih
državah Amerike pridobiti nove
sugestije. Znanje in izkušnje je
dosledno umeščala v jezik svo-
jega okolja: tržaškega, slovenske-
ga, jugoslovanskega in italijan-
skega. Ob vsaki zadolžitvi je pri-
pravila študijsko zasnovo, ki jo
je nato uskladila z režiserjevim
miselnim nastavkom in sceno-
grafovimi idejami. Vsaka krea-
cija Marije Vidau je upoštevala
gledališko tradicijo in jo v kroju,
prelivanju barvnih odtenkov in
izbiri tkanin presegala, da se je
v njenem kostumu igralec
udobno levil v lik. V njenih več
kot tristo petdesetih kostumo-
grafijah se odraža fantastična in
minljiva svojevrstnost gleda-
liškega kostuma, tako pomem-
bnega dela
vsake gleda-
liške predsta-
ve. Nagrada
Prešernovega
sklada in šte-
vilne
Borštnikove,
pa še listine,
odličja in
priznanja, od
tiste s Sterije-
vega pozorja
do sarajev-
skega zlatega
lovorjevega
venca,
pričajo, da je
Marija Vidau
s svojimi stvaritvami poživila
slovenski odrski jezik in mu dala
pridih samozavestnega sveto-
vljanstva”.
Ob prejetju teh prestižnih na-
grad se z nagrajencema veseli-
mo in jima čestitamo vsi tisti
gledalci, ki smo pobliže sprem-
ljali in še uživamo umetniško
razdajanje teh dveh izrednih
gledaliških osebnosti, ki sta vsak
v svoji vlogi dala srce in dušo
modrici Taliji. Eden je vse svoje
talente in pridobljeno znanje
velikodušno delil med gledalce
ob izdelovanju enkratnih dram-
skih likov različnih avtorjev, ob-
dobij in žanrov. Druga pa nas je
popolnoma razvajala s svojimi
elegantnimi, do potankosti za-
mišljenimi in izdelanimi kostu-
mi, ki so se vedno homogeno
zlivali s prikazanim dramskim
likom.
Vselej sta nas oba očarala in prav
zaradi njiju smo še bolj vzljubili
gledališko umetnost, ki ima (ali
vsaj bi morala imeti) tudi zdaj v
našem prostoru zelo pomem-
bno mesto v slovenskem kultur-
nem utripu.
IK
Novi seminarji v okviru projekta Zaupati čez mejo 
Darko Bratina med
sociologijo in filmom
Letna seja KD Rečan Aldo Klodič
Obilo prireditev ob 50-letnici
delovanja
Slovenija 28. marca 2019 13
Novi apostolski nuncij v Sloveniji
Stranka Levica pogojuje 
in usmerja vlado!
  življenju se včasih v
kratkem času zgodijo
novosti, dogodki, ki
lahko potem zaznamujejo
odnose in razmere v državi. V
Sloveniji je bil po mojem
mnenju prvi tak dogodek
podpis sporazuma med
vladajočo koalicijo in stranko
Levica, o deležu in
pristojnostih le-te v izvršilni
oblasti, v letošnjem letu.
Predstavnik Levice Luka Mesec
je omenjeni dosežek pred
televizijskimi kamerami in
radijskimi mikrofoni ter z
visoko dvignjeno stisnjeno
pestjo označil z vzklikom:
“Živela revolucija! ” Drugi
dogodek pa pomeni ravnanje
predsednika vlade Marjana
Šarca, ki s svojimi odločitvami
odkriva svoj značaj in z njim
preseneča politiko in tudi tako
imenovano običajno javnost.
Presenetil je s tem, da je
zavrnil vabilo vodstva
Evropske zveze, naj z
nastopom oziroma govorom v
evropskem parlamentu
predstavi sebe in svojo
politično filozofijo, še bolj pa
pričakovanja in cilje Slovenije
v evropski povezavi. Premier
na kritike odgovarja, da bi bil
njegov nastop v evropskem
parlamentu lahko razumljen
kot delež v kampanji za
evropske volitve, česar pa
noče. Marjan Šarec je
presenetil tudi s tem, da je v
pričakovanju novega
mandatarja za funkcijo
ministra za zdravje, kar sam
prevzel ta resor. Zdaj ugibajo,
kako se bo soočil s kaotičnimi
razmerami v tej dejavnosti,
kjer številni zdravniki
V družinske medicine, zaradipreobremenjenosti innepotrebnih administrativnih
opravil, odpovedujejo službo.
To se dogaja zlasti na
Gorenjskem in Štajerskem, kjer
zaradi pomanjkanja ali
odhajanja zdravnikov ni več
preskrbljeno za osnovno
zdravstveno varstvo. Prizadetih
naj bi bilo že okoli 50.000
ljudi.
Dogajanje v politiki pa je zdaj
pretežno povezano z volitvami
v evropski parlament. Na
politični desnici domnevno
ustanavljajo novo stranko z
imenom Dom domovinska
lega, ki bi jo vodil Bernard
Brščič, ekonomist, politik in
filozof, stranka pa naj bi s
svojo listo kandidatov
nastopila na bližnjih evropskih
volitvah. Poraja se dvom, da
gre morda za novo politično
stranko, ki bi delovala pod
vodstvom in pokroviteljstvom
Janeza Janše. Združevala bi
nezadovoljneže vseh vrst.
Janez Šušteršič, ekonomist in
nekdanji finančni minister v
vladi Janeza Janše, trdi, da je
letošnji državni proračun
protiustaven, in vabi fiskalni
svet, naj ga predloži v
presojo ustavnemu
sodišču. Sicer pa Janez
Šušteršič, ki je bil zelo
uspešen finančni
minister, tudi dokazuje,
“da zamišljena davčna
reforma ne rešuje
glavnih problemov pri
obdavčitvi plač”.
Dodaja še, “da je v
sedanjem času, ko nam
gre dobro, ljudem zelo
težko dopovedati, da bi
morali varčevati”.
Evropskih volitev se bo
s svojim kandidatom
udeležila tudi
zunajparlamentarna
stranka Dobra država.
Njen voditelj Bojan
Dobovšek je v pogovoru za
revijo Reporter opozoril na
razširjenost korupcije v
Sloveniji. Zaradi nje po
nekaterih ocenah država vsako
leto izgubi več kot tri milijarde
evrov. Naj spomnim, da se ena
od definicij korupcije glasi, “da
korupcija pomeni kvarjenje,
pokvarjenost, nepoštenost in
podkupljivost”. V
javnomnenjskih raziskavah
naglo in strmo upada podpora
Stranki modernega centra
predsednika dr. Mira Cerarja.
Če bi bile nove parlamentarne
volitve zdaj, se po napovedih
ta stranka v parlament ne bi
več uvrstila. Predsednik
Stranke modernega centra dr.
Miro Cerar, morda zato, da bi
znova pridobil pozornost
javnosti, nenavadno ostro in
grobo napada sleherno
mnenje ali trditev Janeza
Janše. Grobo je zavrnil Janševo
mnenje, da bi se
zaradi slabih izgledov
za uresničitev
arbitraže Slovenija in
Hrvaška lahko
odločili za
neposredna
pogajanja obeh držav
o rešitvi njunih
medsebojnih sporov.
O Marjanu Šarcu je
publicistka Maja
Sunčič v reviji
Reporter zapisala, “da
je Šarec Meščev
pudelj (to je psiček).
Če bi bilo Marjana
Šarca kaj v hlačah, bi
odslovil stranko Levica,
namesto da pred njo
klečeplazi, si našel drugega
koalicijskega partnerja, ali pa
odstopil”.
Na naraščajoče težnje in
namere v Sloveniji, da bi
država z zakonom dovolila
evtanazijo, to je medicinsko
pomoč in sodelovanje pri
umiranju neozdravljivo bolnih
ljudi, se je odzval tudi dr.
Vincenzo Defilippis,
predsednik Zveze evropskih
združenj katoliških zdravnikov
Zelo aktivno Slovensko rodoslovno društvo
Novi predsednik rodoslovcev 
je iz Šempasa
  lovensko rodoslovno
društvo (SRD) je soglasno
izvolilo novega predsed-
nika. Veliki rodoslovec, oče so-
dobnega slovenskega rodoslov-
ja Peter Hawlina (77) se je
poslovil od vodenja
društva. Novi predsednik
je postal Matej Hohkraut
(44), profesor likovne pe-
dagogike iz Šempasa.
Hohkraut, kot tudi prii-
mek pove, ni doma na Vi-
pavskem. Je Štajerec, ki se
je v Šempasu ustalil zaradi
ljubezni in službe. Njego-
va soproga nosi priimek
Batagelj, ki izhaja od Sto-
mažev pod Čavnom. Hoh-
kraut je likovni pedagog,
ki pa deluje na področju
informatike. Po izvolitvi je
obljubil, da bo novo vod-
stvo “nadaljevalo srčno in
kakovostno delo”, ki so ga
v slovenskem rodoslovju
začeli “njegovi pionirji”.
Želi pa si “pripeljati mo-
derne pristope, ki jih da-
nes že srečujemo v svetov-
nem rodoslovju ter v polnem
sijaju izkoristiti potencial naših
članov, ki nas vedno znova raz-
veseljujejo z novimi dosežki in
projekti”.
Slovensko rodoslovno društvo
S (SRD), ki ga je skupaj z ljubiteljirodoslovja leta 1995 ustanovilHawlina, je postalo eno od naj-
bolj aktivnih svetovnih rodo-
slovnih druženj. Delovanje čla-
nov društva je ljubiteljsko. Z
nesebičnim in neplačanim de-
lom nastajajo koristi, ki so
brezplačno na voljo za uporabo
ostalih članov in nečlanov.
Člani se redno srečujejo in si iz-
menjujejo izkušnje. Organizi-
rajo tudi redna strokovna pre-
davanja in izdajajo rodoslovni
časopis Drevesa. Po zahodnih
vzorih so oblikovali tudi pripo-
ročila za delo, kar zelo
olajša izmenjavo podat-
kov in poveča njihovo
kakovost. Njihovi člani
so napisali tudi že več
knjig v obliki priročni-
kov, kar novincu v ro-
doslovju zelo olajša de-
lo.
Vzdržujejo tudi spletne
strani z mnogimi na-
sveti, kjer najdemo zgo-
dovinski imenik slo-
venskih župnij ter leksi-
kon priimkov. Zelo po-
memben je referenčni
indeks, seznam oseb, ki
jih imajo slovenski ro-
doslovci v svojih bazah
podatkov. Doslej so v
svoje računalnike vpisa-
li že več milijonov oseb,
kar daje uporabno vred-
nost slovenski nacio-
nalni in narodni de-
diščini. Za svoje delo društvo
doslej še ni dobilo od države
nobenega denarja, ampak se
vsa dejavnost vzdržuje le pro-
stovoljno ali s članarino.
Tino Mamić
(FEAMC). V pogovoru za
slovenski katoliški tednik
Družina je opozoril, “da nihče
nima pravice poteptati
zdravnikove vesti. Uzakonitev
evtanazije pomeni za določeno
državo in narod velik poraz.
Zato, ker kaže na to, da je ta
država, ta družba s svojim
zdravstvenim osebjem
nesposobna poskrbeti za
najbolj šibkega člana svoje
skupnosti, ki je obupal do te
mere, da želi samo še
samomor. Povrh tega se
pričakuje, da najbolj
nečloveški del izvede seveda
zdravnik kot nekakšen
izvajalec zakonodaje, ki je
podrejen volji drugega. Jasno
nam mora biti, da evtanazija
ni opravičljiva z nobenimi
izgovori in da zanjo v
medicinski stroki ni nobene
utemeljitve. Zato je zdravnik
ne more in ne sme izvajati, s
tem bi sprejel popoln poraz
svojega poklica”.
V Slovenijo je
prispel nadškof
msgr. Jean-Marie
Antoine Joseph
Speich, novi
apostolski nuncij v
slovenski državi in
predstavnik
Svetega sedeža na
Kosovu. Msgr.
Stanislav Zore,
ljubljanski nadškof
metropolit in
predsednik
Slovenske
škofovske
konference, mu je
v dobrodošlici izrekel obilo
Božjega blagoslova pri
delovanju v Sloveniji.
Še zanimivost. Že omenjeni
finančni minister v nekdanji
Janševi vladi, Janez Šušteršič,
zatrjuje, da Slovenci na
volitvah glasujejo za dva tipa
politikov. Eden je tip politikov
dr. Janeza Drnovška in Milana
Kučana, drugi tip ali vzorec
politikov pa sta Marjan Šarec
in Janez Janša. Ta dva baje
predstavljata neko odločnost.
Marijan Drobež
“Rožnato obarvan” kulturni dogodek  
Tri tržaške pesnice na svetovni dan
poezije v Kopru
  oprsko čast smo ob sve-
tovnem dnevu poezije
21. marca letos rešile pro-
fesorice slovenščine, in sicer z
organizacijo literarnega večera
in sodelovanjem na njem. Moči
smo namreč združile tri profe-
sorice slovenščine iz Trsta, ki so
tudi literarne ustvarjalke, na-
tančneje pesnice, Majda Artač
Sturman, Marija Kostnapfel in
Sanja Širec Rovis, ter Jasna
Čebron in Vladka Tucovič Stur-
man, ki delujeva v Kopru. Pri
realizaciji zamisli sta nama po-
magala koprski Kulturni klub in
zasebna koprska knjigarna Li-
bris, ki za svojo zvesto publiko
vedno znova radodarno gosti
kulturne dogodke, povezane
s knjigo, za kar smo ji vsi zelo
hvaležni. Svetovni dan poe-
zije se na pobudo Unesca
obeležuje že od leta 1999,
njegov namen pa je “promo-
viranje branja, pisanja, obja-
vljanja in učenja poezije, da
bi zagotovili prepoznavnost
in spodbudo nacionalnim,
regijskim in mednarodnim
poetskim gibanjem”, kot so
lani ob tej priložnosti zapisali
na portalu MMC RTV Slove-
nija.
Vseh treh pesnic bralcem No-
vega glasu ni treba posebej
predstavljati, zato bom posre-
dovala samo, kar je bilo povzeto
v Librisovem vabilu. Majda Ar-
tač Sturman je tržaška profeso-
rica slovenščine in latinščine.
Piše pesmi in prozo za odrasle
in otroke, kratke pripovedi in
eseje. Izdala je štiri pesniške
zbirke – nazadnje (O) graditi
srečo (2017) – knjigo kratke pro-
ze, izbor pravljic in esejistično
knjigo o Simonu Gregorčiču.
Marija Kostnapfel je profesorica
slovenščine na Trgovskem teh-
ničnem zavodu Žige Zoisa v Go-
rici, učila je tudi na tržaški pe-
dagoški fakulteti. Pesmi je dol-
go objavljala revijalno in jih
združila v zbirki Pesmi (2016);
K v prevodu Darje Betocchi soknjižno izšle tudi v prevodu Pe-smi/Poesie (2018). Strokovno se
je posvečala preučevanju Balan-
tičeve poezije. Sanja Širec
poučuje na slovenskih in itali-
janskih tržaških šolah. Veliko
prevaja slovenske književnike v
hrvaščino. Poezijo piše v
hrvaščini in slovenščini, objavi-
la jo je v dveh prvencih, v
hrvaškem jeziku Trag jagode
(2001) in slovenščini Hiša raz-
vajenih otrok (2018).
Koprsko prireditev je prefinjeno
uvedla pevka Nika Solce, ki je, z
ozirom na pravkar minulo 115.
obletnico rojstva Srečka Koso-
vela, občuteno zapela nekaj nje-
govih pesmi s povsem nove
zgoščenke Tiha misel: uglasbe-
na poezija Srečka Kosovela (Za-
ložba Matita, 2018) – ta je nasle-
dila njeno drugo zgoščenko Ne-
sem sončnico na rami z ugla-
sbenimi pesnikovimi pesmimi
za otroke. Sledila je biografska
predstavitev tržaških gostij (nji-
hovo poklicno in ustvarjalno
pot sem orisala podpisana), na-
to pa je besedo dobila vneta
bralka in poznavalka slovenske
poezije, Jasna Čebron. Uvodo-
ma se ni uprla skušnjavi, da svo-
jih stanovskih kolegic ne bi
povprašala, kako je o poeziji na
eni strani učiti v šoli, jo torej
analizirati, na drugi strani pa jo
ustvarjati in, v primeru Sanje
Širec Rovis, celo prevajati. Vse
tri pesnice so se načeloma strin-
jale, da so to povsem različna
področja, da pa vsaj rahla pre-
hajanja med temi področji ven-
darle obstajajo. Spraševalko je
zanimalo še, kako pesnice, ki so
tudi bralke, razumejo razliko
med branjem poezije in njenim
ustvarjanjem, ter kaj jih k pe-
snjenju spodbuja in kaj še
načrtujejo. Pri odgovarjanju na
zadnje vprašanje so bile ustvar-
jalke razumljivo skope z odgo-
vori, saj se držijo načela, da o
načrtih ni pametno govoriti,
dokler niso vsaj malo ure-
sničeni. Večinoma pritrdilno pa
so se razgovorile ob vprašanju,
ali bi si želele, da bi tudi njihova
poezija bila uglasbena, kot so
nekatere Kosovelove pesmi.
Jasna Čebron je vsem trem
ustvarjalkam ob koncu pogovo-
ra zaželela še, da bi jih Koper go-
stil tudi, ko bodo izdale še kaj
novega, Ingrid Celestina pa je
gostjam poleg cvetja v zahvalo
in spomin v imenu Librisa po-
darila še omenjeno zgoščenko
Nike Solce z uglasbeno Kosove-
lovo poezijo.
Vladka Tucovič Sturman
Janez Šušteršič
Bernard Brščič
Aktualno28. marca 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 26. marca 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (237)Erika Brajnik
Pehtran (2)
V slovenski tradiciji poznamo pehtran kot ze-
lišče, ki ga uporabljamo za potice, štruklje, na-
rastke, likerje. Katera pa je globlja animična
moč pehtrana za slovenski narod? Pehtran je
povezan s simbolom zmaja.
Legenda o zmaju in pehtranu pripoveduje, da
je Jazonu in argonavtom prekrižal pot velik,
mogočen zmaj, ki je živel na Ljubljanskem bar-
ju na obrobju današnje
Ljubljane. Jazon se mu
je pogumno postavil po
robu in se dolgo bojeval
z njegovimi ognjenimi
zublji. Po dolgem boju
je premagal zmaja in ta
je poražen pobegnil pod
grajski grič. V boju je bil
Jazon ranjen, zato so na
pomoč poklicali ze-
liščarja. Ta je Jazonu
predpisal čudežno ze-
lišče - pehtran, po katerem je Jazon hitro okre-
val in s svojo posadko nadaljeval pot. Vest o Ja-
zonovi ozdravitvi je dosegla številne ljudi in
meščani so po zeliščarjevem receptu začeli pri-
pravljati pehtranov eliksir za utrujene romarje
in popotnike, ki so v mestu iskali oddih in
počitek. Od tistih dni je pod Zmajskim mo-
stom preteklo že veliko vode in zeliščarjevi za-
piski z recepti so se izgubili. Na srečo so znova
odkrili recept za znameniti pehtranov napoj in
ga Jazonu v čast poimenovali zmajev ogenj.
Obstaja še zmaj, ki bedi nad slovenskim naro-
dom? Obstaja človeška ribica, ki živi v Postoj-
nski jami. Kakšen simbol ima danes ta ribica,
kaj nam govori? Kaj nas lahko uči? Zmaj nam
govori o naši tradiciji, o vsem tem, kar smo po-
dedovali, in o naših skritih potencialih! Zmaj
na nas prenaša znanje prednikov in s pomočjo
zmajevega zelišča, to
je pehtrana, lahko uvi-
dimo svojo pot, to lah-
ko naredimo s čajem
iz pehtrana, ki odpra-
vlja izgorelost, in z
mokso! Z mokso, ki je
narejena iz pelina, gre-
jemo predel telesa, ki
je bolan. Pomaga
nam, da ozdravimo, a
ne samo to, nam po-
maga, da razumemo
pomen bolezni in da uvidimo naš potencial.
Mokso rada uporabljam na predelu tretjega
očesa, ki nam pomaga videti in razumeti.
Pehtran, zmajevo zelišče, ki raste v Sloveniji, je
ustvarjen za slovenski narod, zanj raste kot
rešilna bilka.
Iščimo zdravje!
/ konec
www.saeka.si
Kdo od nas se še
spominja, kdaj
je prejel zadnjo
razglednico od
sorodnikov, ki
živijo v oddalje-
nem kraju, pri-
jateljev z njiho-
vih počitnic, od
nekoga, ki nas je po dolgih letih želel samo poz-
draviti? Kdaj pa smo mi zadnjič lastnoročno na-
pisali sporočilo na hrbtno stran pisane razgledni-
ce? Seveda gre za povsem druge čase, ki danes raz-
glednice počasi, a neizogibno potiskajo v prete-
klost. Še pred dvema desetletjema je bilo v navadi
z izleta in počitnic domačim in prijateljem poslati
razglednico s pozdravi. Pred tem, ko telefoni še
niso brneli v vsakem stanovanju, so bile razgled-
nice v rabi za pošiljanje kratkih sporočil - na stari
razglednici, ki jo mi imamo doma, gospa obvešča
sorodnico, da je pri njej doma pustila svoj dežnik
in pomotoma vzela njenega. Včasih so se na njih
znašli tudi daljši zapisi z novicami iz osebnega in
družinskega življenja. Še pred tridesetimi leti smo
tako sporočali pozdrave, kaj je novega in kako se
imamo, v današnjem digitalnem svetu opravimo
to s fotografijo, ki smo jo
ustvarili, poslali ali delili
na spletnih družbenih
omrežjih s svojim pamet-
nim telefončkom. Raz-
glednice so dragocen, bo-
gat vir najrazličnejših po-
datkov o življenju nekoč,
navadah, so zanimiv do-
kument časa in prostora,
saj s pomočjo fotografij na
njih lahko spremljamo
razvoj pokrajine, mest, vasi in zaznamo spremem-
be v posameznih krajih skozi desetletja. V evrop-
skem prostoru so se pojavile proti koncu 19. sto-
letja in kmalu osvojile srca vseh. “Na Slovenskem
so se prve razglednice pojavile v osemdesetih in
začetku devetdesetih let 19. stoletja. Nedvomno
pa ima za uveljavitev razglednic velik pomen iz-
najdba postopka tiskanja fotografije (knjigotisk).
Prvič naj bi bila iz Gorice odposlana razglednica
leta 1882. Imela je napis v nemščini Gruss aus
Görz, zaradi pomembnosti nemškega jezika v ta-
kratni avstro-ogrski državi. Nato so bili napisi na
razglednicah v kombinaciji dveh ali treh jezikov
– nemščine, slovenščine in italijanščine” (iz knji-
ge Antona Jerkiča Pozdrav iz …). S tiskanjem raz-
glednic so se ukvarjale fotografske in fototipske
tiskarne, v katerih so za barvanje kartic skrbele
predvsem ženske, izpod čopiča katerih so nasta-
jale prave umetnine. Pošiljanje in zbiranje je bilo
zelo priljubljeno v prvi polovici 20. stoletja.
Veliko takih lepih navad, kot smo jih imeli nekoč,
žal ni več. V vsakodnevnem vrvežu današnjega
časa ljudje spoh ne znamo več čakati. Čisto nekaj
posebnega je bilo v poštnem nabiralniku najti raz-
glednico (danes se v njem nabirajo le reklame in
položnice), ki jo je prostoročno, z lepo in na-
tančno pisavo, napisal nekdo, ki je prav nas imel
v mislih. Z veseljem smo jo prebrali in shranili,
obesili na hladilnik, po navadi smo jo “vtaknili”
na vratca kuhinjske omare - “vitrine”, v špranjico
med lesom in stekom, in tam je visela in čakala,
da se ji pridruži kakšna druga. Včasih so nas od
tam leta in leta spominjale na neki trenutek, lju-
bljeno osebo, dogodek, nekaj globljega in po-
membnega. Aleš Debeljak, slovenski pesnik, ese-
jist, kritik in profesor, je v svojem življenju nabral
na tisoče knjig in nakupil tudi na desettisoče raz-
glednic (zbrane so v knjigi Saj gremo samo mi-
mo). Nenehno je pisal sporočila in jih pošiljal v
svet. Na razglednici, ki jo je nekoč pesnik poslal
svojemu sinu Simonu, je pesnik napisal: “Pravijo,
da se izgovorjena beseda izgubi, napisana pa osta-
ne. Ampak glavni razlog je, da se pusti neka sled
ljubezni in pozornosti”. Pisanje razglednic je torej
nekaj zelo osebnega.
Pred nekaj tedni nam je telefonirala teta iz Vidma.
Začudena in obenem neizmerno srečna nam je
sporočila, da je po pošti dobila lepo razglednico -
ob prazniku žena ji je pisala sedemletna pravnu-
kinja, ki ji je potem povedala, kako jo je učiteljica
naučila pisati razglednice. Učiteljica je svojim
učencem razložila, kako so nekoč, ko ni bilo pa-
metnih telefončkov, pisali sporočila na barvane
kartončke. Otroci so začudeno spraševali, kaj je
to, včasih so jih verjetno videli na stojalih trgovin
v kakšnem počitniškem kraju, a sploh se niso
zmenili zanje. Učiteljica je povedala, kje naj bo
naslov ljubljene starejše osebe, ki si jo je vsak
otrok izbral kot naslovnika svoje razglednice, kje
mora biti datum in kraj, besedilo pa je vsak otrok
napisal po svoji želji in na koncu še podpisal. Vsak
malček je tudi sam prile-
pil znamko, in ko se je
skupaj s sošolci peš odpra-
vil iz šole v telovadnico, je
razglednico dal v poštni
nabiralnik. Nikomur niso
ničesar povedali, moralo
je biti presenečenje! Res
so bile none in tete pre-
srečne, saj so jih razgled-
nice popeljale v leta nji-
hove mladosti, ko so
skrbno, z naslovnikom v mislih, zbirale razgled-
nice. Najbolj priljubljene so bile tiste s fotografi-
jami ali risbami z božjih poti (s Sv. Gore, Sv.
Višarij, Brezij), ki so bile večkrat tudi blagoslovlje-
ne. Besedilo so napisale s čim lepšo pisavo in
končno kartico poslale, pričakovanje na odgovor
pa je bilo težko. Ko so razglednico pisali fantje ali
možje, ki so bili v vojski ali službeno oddaljeni od
doma, so včasih napovedali svoj prihod domov,
v pričakovanju pa so mame in žene po navadi pri-
pravile piškote ali sladico, ki je bila fantu najbolj
pogodu. Teta je vnukinji v zahvalo pripravila skut-
ne “vjetrce”, ki jih je v mladosti rada pekla za take
priložnosti, tudi nekaj dni pred prihodom svojega
ljubljenega.
SKUTNE “VJETRCE”
Sestavine:
Za testo: 250 g moke, 1 žlička in pol pecilnega
praška, 200 g masla, sol, 250 g skute, 1 jajce za
premaz. Za nadev: 150g mletih orehov, 100 g slad-
korja, 1 žlica ruma, 1 žlica ali več mleka.
Priprava:
Maslo zrežemo na koščke, zmešamo z moko in
pecilnim praškom ter dodamo vse ostale sestavi-
ne. Pustimo naj počiva vsaj 1 uro, medtem pri-
pravimo nadev - masa mora biti dovolj gosta, da
jo lahko s pomočjo vilic enakomerno razmažemo
po testu. Testo razvaljamo približno 2 milimetra
debelo, polovico pa ga premažemo z nadevom, z
drugo polovico pa prekrijemo in nežno po-
tlačimo. S kolescem zrečemo na trakce približno
7 cm dolge in 3 cm široke, vsak trakec v sredini
obrnemo in damo na papir za peko ter pre-
mažemo z jajcem. “Vjetrce” pečemo na 170-175
stopinj za 15-20 minut.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (32)
  sredo, 27. marca 2019, na
svetovni dan gledališča,
je bila v Prešernovem gle-
dališču v Kranju slovesnost ob
začetku letošnjega Tedna
slovenske drame, ki ga že
49. leto prireja Prešerno-
vo gledališče s podporo
Ministrstva za kulturo in
Mestne občine Kranj. To
je osrednji festival upri-
zoritev, ki so nastale po
slovenskih dramskih be-
sedilih. Z njim spodbuja-
jo uprizarjanje slovenske drama-
tike, pa tudi njeno širitev na tu-
jih odrih. Kot vselej bodo tudi to-
krat med festivalskimi dnevi po-
tekale delavnice dramskega pi-
sanja pod vodstvom priznanih
dramatikov. Izbor predstav za le-
tošnji tekmovalni in spremlje-
valni program je opravil selektor,
režiser in pisatelj Marko Sosič.
Na slovesnem uvodnem večeru
so prebrali mednarodno in slo-
vensko poslanico ob svetovnem
dnevu gledališča, Združenje
dramskih umetnikov pa je pode-
lilo stanovske nagrade. Takoj za-
tem je zavelo festivalsko vzdušje,
saj je Prešernovo gledališče Kranj
uprizorilo predstavo Ob zori, ki
jo je po motivih del Ivana Can-
karja zrežiral Žiga Divjak.
Na Tednu slovenske drame bodo
podelili pet nagrad: nagrado
Slavka Gruma za najboljše dram-
sko besedilo, nagrado za naj-
boljšega mladega dramatika, na-
grado občinstva ter Šeligovo na-
grado za najboljšo predstavo.
Tem se bo letos pridružilo še
Grün-Filipičevo priznanje, ki so
ga vsako drugo leto deležni po-
samezniki, gledališča ali skupine
za izjemne dosežke v slovenski
dramaturgiji v zadnjih desetih
letih.
Vilma Štritof, predsednica le-
tošnje strokovne žirije, ki jo se-
stavljajo Tomaž Gubenšek, Ma-
teja Pezdirc Bartol, Klavdija Zu-
pan in Igor Žunković, je spo-
ročila, da so prebrali 42 besedil
za Grumovo nagrado, 12 v kate-
goriji za mladega dramatika; dva
predloga pa so prejeli za Grün-
Filipičevo
priznanje. Za
Grumovo na-
grado je žirija
nominirala ta-
le besedila:
Hlapec Jernej
in njegova
pravica Žige
Divjaka, Tih
vdih Nejca Gazvode, Realisti, ka-
baret za pet igralcev, pijanca in
občinstvo Jureta Karasa (uspešno
je besedilo na oder postavilo
SNG Nova Gorica v režiji Tijane
Zinajić v lanski sezoni; v Kranju
si bodo Realiste gledalci lahko
ogledali v spremljevalnem pro-
gramu), 6 Žige Divjaka, Gregorja
Zorca, Katarine Stegnar, Vita
Weisa, Iztoka Drabika Juga in Al-
je Kapun in An ban pet podgan
Vinka Möderndorferja.
Kdo bo izmed teh zmagovalec,
bomo izvedeli 8. aprila na slav-
nostni podelitvi tudi vseh osta-
lih nagrad.
IK
V
PG Kranj / 49. Teden slovenske drame
Znani so nominiranci 
za Grumovo nagrado
V čudovitem pomladnem popoldnevu je lepo
število razposajenih otrok iz veroučnih skupin
iz Gorice, Števerjana, Štmavra in Pevme ter
volčičev in volkuljic v spremstvu katehistinj, vo-
diteljic in nekaj staršev v soboto, 23. marca, šlo
na križev pot iz Mirna do Mirenskega Gradu. V
cerkvi Žalostne Matere božje, ki je torej po-
svečena 13. postaji, je dekan Marijan Markežič
nagovoril otroke in jim povedal, da je najpo-
membnejša postaja Jezusovo vstajenje. To je tudi
“najpomembnejši in največji dogodek v zgodo-
vini človeštva”.
Križev pot na Mirenski Grad
Aktualno 28. marca 2019 15
Z 11. strani
Zbogom, prijateljica
besed!
  revajala je tako prozo (E.
Kocbek, B. Pahor, A. Re-
bula, I. Tavčar) kot tudi
poezijo (Ljubka Šorli, A. Mikla-
vec) in dramatiko (D. Smole).
Ko sem jo srečevala v družbi
moža Draga na ulici, na spre-
hodu ali še največkrat v
Društvu slovenskih izobražen-
cev, sem ji v pogovoru o šoli,
književnosti, družini, pa tudi o
jeziku v naših medijih, pogosto
postavljala jezikovna vprašanja
v zvezi s prevajanjem, zlasti
poezije.
Diomira je vedno z veseljem
navajala primere jezikovne
prakse. Svoje veselje do jezika,
tako italijanskega kot sloven-
skega, je v devetdesetih letih
utrdila in potrdila z imenitnimi
priročniki in slovarji. Pri za-
ložbi Zanichelli je njen leta
1997 izdani in večkrat ponati-
snjeni italijansko-slovenski in
slovensko-italijanski slovar po-
stal prava uspešnica. Sama pa
sem še največkrat segala in tudi
P v razredu pri poučevanju slo-venščine uporabljala dva dra-gocena priročnika, slovensko-
italijanski frazeološki slovar
Dve muhi na en mah – Due
piccioni con una fava (Goriška
Mohorjeva družba, 1995) ter
slovensko-italijanski in italijan-
sko-slovenski slovar paronimov
Lažni prijatelji (Mladika, 1994).
Leksikografsko gradivo je ne-
nehno zbirala in izpopolnjeva-
la. Ljubila je jezik in se mu po-
svečala z vso natančnostjo in
predanostjo, primerjala je ra-
zlične jezikovne sisteme, rada
je brala in prevajala slovensko
književnost. Večkrat je predava-
la na simpozijih in srečanjih in
italijanski publiki predstavljala
slovensko literaturo, zlasti Aloj-
za Rebulo. Bila je članica lite-
rarnih komisij, med drugim za
literarno nagrado vstajenje. Iz
objavljenih prevodov in še
večjega števila neobjavljenih
prevedenih slovenskih del v ita-
lijanščino (PSBL, GMD) lahko
razberemo, kako dejavna in
široko razpredena so bila njena
zanimanja. Zdi se mi škoda, da
je lansko Cankarjevo leto mini-
lo, ne da bi vidno opozorili vsaj
na dva prevoda Diomire Fabjan
Bajc – na Cankarjeve Podobe iz
sanj (Marietti, 1983) in dramo
Kralj na Betajnovi. Sestavila je
tudi daljši zapis o zgodovini Ro-
jana (kjer se je rodila leta 1937)
Versko življenje v Rojanu od 20.
stoletja dalje za zbornik Rojan-
ska župnija/ La parrocchia di
Roiano (Štefan Čok, D. Fabjan
Bajc, ur. Dorica Žagar, Mladika,
2017).
Diomira, prezgodaj je zastalo
tvoje prevajalsko pero, prezgo-
daj je presahnilo tvoje besedno
paberkovanje, iskanje izrazov,
pestovanje besed! Pogrešali te
bomo. Hvala za vse dragocene
besede, izrečene v pogovorih,
hvala za prevajalski in človeški
zaklad, ki ga nisi skrivala in za-
klepala. Z mano si ga delila vsa-
kokrat, ko sva se srečali, v
srčnem pogovoru. V mojem
spominu boš ostala nasmejana,
prijetna sogovornica, svetoval-
ka. Vsem tvojim najdražjim
izrekam globoko sožalje, naj
blage besede poletijo na krilih
spomina do njih.
Zbogom, prijateljica besed!
  b desetletnici Resolucije parla-
menta EU o evropski zavesti in
totalitarizmih z dne 2. 9. 2009
so poslanci SDS na Državni zbor naslo-
vili Predlog Deklaracije o podpori Re-
soluciji s strani organov Slovenije. Re-
solucijo je parlament EU naslovil tudi
parlamentom in vladam svojih članic
in tudi drugim. V Sloveniji podpore
parlamenta še ni doživela, čeprav go-
vori o evropski totalitarni preteklosti in
izpostavlja pravice žrtev in ima za “cilj
razkritje in oceno zločinov, ki so jih za-
grešili komunistični totalitarni režimi”.
Spodbuja “spravo, ki jo je mogoče do-
seči s priznanjem odgovornosti” in na-
slavlja “prošnjo za odpuščanje in spod-
bujanje moralne prenove”. Na Sloven-
skem se zločini komunizma še po-
skušajo zakrivati, in to je pokazal tudi
omenjeni sestanek odbora; člani po
razpravi Resolucije spet niso podprli.
Podobno je šla mimo javne obravnave
desetletnica odkritja Hude Jame. Ob
njenem odkritju je Slovenija sicer one-
mela, ni pa se zbudila iz totalitarnega
spanja.
Odgovorni še niso opravili dolžnosti
individualnega pokopa; politika, usta-
nove in službe demokratične države se
izogibajo načelni rehabilitaciji žrtev to-
talitarizma. Razlog je tudi v tem, na kar
je v intervjuju z dr. Možino na TV
SLO opozoril sodnik Jan Zobec, da v
Sloveniji ni bilo nekaj podobnega,
kot je bil nürnberški proces. V poli-
tiki, ustanovah, medijih in slovenski
javnosti se vsiljuje prepričanje, kakor
da bi zločini komunizma ne bili
zločini. Celo politiki, ki se sklicujejo
na Evropo (zdaj), ne priznavajo ena-
kopravnosti žrtvam vseh totalitariz-
mov in izjavljajo, kot Janez Koci-
jančič, da naj bi Slovence komuni-
zem leta 1945 osvobodil. Kakšne
svobode pa so bili deležni pomorjeni
v Hudi Jami ali Jami pod Macesnovo
gorico in po drugih okoli 650 mo-
riščih ali streljani do konca režima
na zahodni meji, o čemer je govoril
Zobec? Koliki so bili prisiljeni svo-
bodo iskati čez Atlantik ali si služiti
kruh na svobodnem Zahodu. Doma
smo ječali pod stalnim udbovskim
nadzorom in šikaniranjem, ki je v
kali zatiral svobodo, pohabljal in
moril – kot potrjujejo primeri umo-
rov v tujini in doma oziroma ustrelje-
nih na zahodni meji. Zločini zoper člo-
večnost in teptanje človekovih pravic
nekdanjega režima ne zastarajo, zato je
država dolžna vzpostaviti celovito prav-
no stanje za vsakogar in vse. Po mnenju
kriminalistov pa naj ne bi bilo več in-
teresa za kazenski pregon ne pri storil-
cih ne pri žrtvah oziroma svojcih obo-
jih. V Društvu Združeni ob Lipi sprave
imamo drugačne izkušnje. Sorodniki
žrtev hočejo priti zadevam do dna, prav
tako želijo pomorjene svojce pokopati
v domačih grobovih; imeti je torej tre-
ba DNK. Kot naslednica nekdanje
države ima Slovenija dolžnost, da kri-
vice komunističnega totalitarizma po-
pravi. Mednje sodi tudi pravica do in-
dividualnih pokopov in vseh drugih
obravnav, npr. DNK, na kar imajo pra-
vico svojci žrtev. Na to jo obvezuje, kot
naslednico nekdanje SFRJ, tudi sprejeta
Ženevska konvencija o vojnih zaporni-
kih, ki jo je že 27. 7. 1929 podpisala
Kraljevina SHS. Ratificirala jo je Kralje-
vina Jugoslavija 25. 5. 1931 in je tako
veljala med drugo svetovno vojno in
po njej, torej v času množičnih pomo-
rov vojnih ujetnikov in civilistov, do
začetka veljavnosti novih Ženevskih
konvencij iz leta 1949.
Uveljavitev pravic žrtvam nekdanjega
režima ni zgolj ukvarjanje s preteklo-
stjo, pač pa graditev demokratične in
enakopravne prihodnosti državljanov
te države. Če ne priznavamo vsem ena-
kopravnega položaja, nismo država
evropskih demokratičnih temeljev. Še
bolj kot z okoljskimi problemi bomo
ob nereševanju teh zgodovinskih krivic
obremenili mlade z nespravljeno, ne-
dialoško in neprečiščeno osebno in
družbeno zavestjo, ker jim bomo na-
ložili krivice prednikov, da jih bodo
morali popravljati prihodnji rodovi. V
tem smislu preseneča spodrsljaj pre-
mierja Šarca, da se ni odzval vabilu, da
bi spregovoril v parlamentu EU in na-
stopil s slovensko politično vizijo na
mednarodnem evropskem forumu.
Očitno je tako imenovani levičarski del
politične elite nesposoben uresničevati
družbenopolitične temelje, za tvorni
državniški in politični okvir države in
družbe in se zato ni sposoben in pri-
pravljen soočiti v mednarodnih okvi-
rih. Tako se vladajoči del politične elite
utemeljuje le na polpreteklosti. Njego-
va formula ni pozitivno soočenje z re-
alnimi problemi državljanov, pač gra-
ditev političnih privilegijev na usedli-
nah polpreteklosti, zanikanju demo-
kratičnih standardov ter nadzorovanju
demokratičnih teženj ljudi. Ponavljan-
je, da je v Sloveniji vse drugače, pome-
ni le, da nočejo demokracije in sodelo-
vanja ter zavračajo evropske vrednote
in izročila. Sprašujem se, kakšni so ljud-
je, ki se ne zmorejo postaviti na svoje
noge, od nekdanjega predsednika
države do vseh njegovih sledilcev tako
imenovane levice naprej. Čudim se, da
tako malo dajo nase in niso sposobni
ali ne znajo ustvarjati lastnih pobud in
projektov in se njihov prispevek za Slo-
venijo konča pri kritiki Janeza Janše,
SDS, Cerkve, Orbana in podobno. Kje
so torej njihovi pozitivni prispevki za
Slovenijo? Dosedanje reforme vlade ta-
ko ostanejo pri prekladanju denarja,
dopuščanju korupcije in medijski reto-
riki ter medsebojnem kreganju in men-
javi uradnikov. Je to državotvorna po-
litika? Kdaj bodo torej politiki začeli
tvorno sodelovati za blagor Slovenije?
Kristjane vabim 12. aprila ob 18. uri h
križevemu potu Slovenska Kalvarija pri
sv. Jožefu v Ljubljani. Molili bomo za
vse žrtve nekdanjhega režima, med nji-
mi so bili tudi storilci grozodejstev med
drugo svetovno vojno in po njej. Z
nadškofom Zoretom bomo končali s
sveto mašo. Ob postu in misijonu bo-
mo posredovali svoje krike po odreše -
nju Očetu, da bi enkrat odšel tudi ta ke-
lih mimo nas, saj s Cankarjem veruje-
mo, da je veliki petek pot v Veliko noč.
Janez Juhant
O
Priznati je treba odgovornosti!
Sodelovalna graditev
prihodnosti?
V nedeljo, 31. marca, se bo končala 3. koncertna
se zo na Iz domače zakladnice, ki jo prireja pro -
gramski oddelek Radia Trst A. V župnijski dvorani
F. B. Sedej v Števerjanu bo ob 17.30 sedmi, zadnji
sezonski radijski koncert z naslovom Domovina in
druge pesmi o Sloveniji. Tokratni koncert, na ka -
terem bodo zazvenele nekatere najlepše narodno-
zabavne melodije na domovinsko in domoljubno
temo, bodo oblikovali pevca Danilo in Manca
Lukan, Mitja kvintet in Ansambel Banovšek. Danilo
Lukan je dolgoletni član ansambla Gašperji; dober
del svoje profesionalne glasbene poti je opravil pod
okriljem Slavka Avsenika. V Števerjanu se bo Danilo
Lukan predstavil v dvojni vlogi: ob spremljavi
ansambla Mitja kvintet in kot solist s svojima
novima uspešnicama Rože s planin in Sreča je v
srcu. Z njim bo zapela tudi njegova hči Manca
Lukan, prvič gostja v naših krajih. Mitja kvintet, ki
ju bo spremljal, pa je eden izmed najboljših
kvintetov v Sloveniji, saj ga sestavljajo glasbeniki,
ki jih lahko imamo za največje strokovnjake pri
izvajanju pristne Avsenikove glasbe. Sestav vodi
kitarist Mitja Mastnak, ki se že vrsto let trudi tudi
na področju poučevanja Avsenikove glasbe. Iz Slo -
venskih Konjic bo v Števerjan pripotoval Ansambel
Banovšek, ki zaradi prefinjenih izvedb uživa velik
ugled med poznavalci domače glasbe. Komponist
pri ansamblu je njegov vodja in harmonikar Matej
Banovšek, ki ob spremljavi tria in pevskega terceta
rad preigrava tudi Miheličeve, Klavžarjeve in
Slakove “viže”. Koncert bosta vodila Maruška
Gustin in Aleksi Jercog, za asistenco in organizacijo
programa pa skrbi Nataša Ferletic. Pri organizaciji
večera bo sodelovalo domače SKPD F. B. Sedej.
Vstop na večer je prost, rezervacija mest pa
obvezna. Interesenti lahko pokličejo na telefonski
številki 040-7784358 ali 040-7784281 ali pustijo
sporočilo na telefonski tajnici 040-7784484 ali
napišejo email na programi.slo@rai.it ali napišejo
sporočilo na facebook stran Iz domače zakladnice.
Koncert bo Radio Trst A prenašal v živo, poslušali
ga boste lahko po radijskih sprejemnikih ali
streaming radiu na spletni strani
www.sedezfjk.rai.it.
Sedmi koncert Iz domače zakladnice
  Mali kraški maraton
Vse bolj množičen brezmejni
kraški tekaški praznik
SEŽANA 
  nedeljo, 24. marca, so
uresničili letošnji čez-
mejni Mali kraški mara-
ton s srcem v Sežani. Dogodek
postaja tradiciona-
len in vse bolj pre-
poznaven tekaški
pozdrav pomladi
pri nas. Tokrat je
do živel 19. izved-
bo. Številke so bile
rekordne. 2.300 te-
kačev, več sto po-
hodnikov in skoraj
tisoč otrok iz vse
Slovenije. Vreme je
bilo kot naročeno,
s soncem in tem-
peraturo, ki se je
proti poldnevu
pribli žala 20 sto-
pinjam, ko pa smo
na prelomu med
letnima časoma
kdaj doživeli tudi
že izvedbe s snegom in ledeno
burjo. Oba teka, polmaraton in
Krasova desetka, sta se začela in
končala v sežanskem Športnem
parku, kjer so s tekmovanji in
drugimi dejavnostmi prišli na
svoj račun tudi najmlajši. Trasa
polmaratona, ki je potekal skoraj
v celoti po asfaltu, je šla mimo
Lipice v Bazovico, na Padriče, v
Trebče, Orlek in nazaj do
Sežane. Pri moških je zmagal Ti-
motej Bečan s časom ure in 11
minut, med ženskami pa Jasmi-
V na Vojska Pitamic, ura in 24 mi-nut. Desetkilometrski tek pa jepotekal po urejenem makadamu
skozi Živi muzej Krasa. Najhi-
trejši je bil tu Peter Kastelic, v
ženski konkurenci pa je slavila
zmago Ana Seliš kar. Veliko je bi-
lo tudi privr žencev teka z itali-
janske strani, pa tudi naših
družin z otroki.
Prireditev je lep primer sinergije
med ustanovami, ki na brezmej-
nem Krasu pripravijo velik špor-
tni praznik. Glavni prireditelj je
Zavod za šport, turizem in prosti
čas Sežana, pri organizaciji pa
pomaga, zanimivo, tudi tržaško
dru štvo Trieste Atletica, ki pri-
pelje na dan polmaratona v
Sežano več svojih članov in po-
skrbi za reklamo v Furlaniji Ju-
lijski krajini. Veliko ogla ševanja
pa je po vsej Sloveniji, od koder
pride na ta prvi pomladni vi-
kend na Kras ogromno ljudi, kar
je tudi turistična vizitka za ta ob-
mejni del Primorske. Start je te-
kačem tokrat dal novi sežanski
župan David Škabar, uradni špi-
ker pa je bil znani televizijski
obraz, Kraševec Miha Penko.
Precejšnje je bilo tudi medijsko
kritje priljubljene pobude. Več
na spletni strani www.kraskima-
raton.si.
HC
S 1. strani
Zahtevamo
preveč?
  ejstvo je, da se politiki
spet kregajo. Medtem iz-
gubljamo dragocen čas:
Italija je še vedno država, kjer se
rojeva najmanj otrok na svetu. Po-
D
trebni bi bili konkretni ukrepi. Na
Madžarskem imajo baby boom,
ker so za družine z otroki predvi-
dene primerne davčne olajšave;
podobno se dogaja na Poljskem
in v Rusiji. V Italiji družine še na-
prej “krvavijo”: ni razlike, če se
dohodki porabijo za luksuzne
počitnice ali za plenice... Malo
bolje se kvečjemu imajo tisti, ki
sobivajo ali so ločeni. Če pa se s
kom poročiš in sešteješ dve plači,
nobene podpore! Kako je mogoče
reči, da je družina “problem” sa-
mo desnice ali samo levice? Ali
družbena rast ni dobro vseh? Kaj
lahko reši Evropo, če ne družine,
ki še verjamejo v življenje?
Kako lepo bi bilo, ko bi politiki ra-
zličnih taborov brez računice ali
fige v žepu stopili skupaj, razgla-
sili “premirje” in poskusili nare-
diti, kar se še da, če se še da, proti
umiranju naše družbe, ki jo pov-
zroča umiranje družine!
Morda zahtevamo preveč?
Aktualno28. marca 201916
  Slovo od upokojenega nadškofa
Msgr. Dino De Antoni, človek
globoke vere in velikega srca
GORICA 
  petek, 22. marca 2019,
je v duhovniškem domu
v Semeniški ulici v
Gorici v 83. letu starosti zadnjič
zatisnil oči upokojeni nadškof
msgr. Dino De Antoni. Bil je
človek “velikega srca, moder,
ponižen, dober, pozoren do
oseb in do skupnosti”, se ga je
še isti dan spomnil sedanji
nadškof msgr. Carlo Redaelli.
Kot “človek globoke vere” je,
predan Božji volji, izročal Bogu
trpljenje zadnjih mesecev poln
hvaležnosti za dar življenja,
duhovništva in škofovstva, je še
zapisal msgr. Redaelli o svojem
“starejšem bratu”.
Dino De Antoni se je rodil kot
zadnji izmed dvanajstih otrok v
družini ribičev 12. julija 1936 v
Chioggii, kjer je tudi opravil
študije v škofijskem semenišču.
Iz kanonskega prava je
diplomiral na Lateranski
univerzi. V duhovnika je bil
posvečen 23. oktobra 1960.
Papež Janez Pavel II. ga je
imenoval za goriškega nadškofa
in metropolita 2. junija 1999;
škofovsko posvečenje je prejel
15. septembra istega leta,
pastirsko službo v Gorici pa je
začel 26. septembra kot 15.
naslednik prvega nadškofa,
msgr. Karla Mihaela Attemsa. Po
odpovedi škofovski službi je bil
od 28. junija 2012 nekaj časa
apostolski administrator
nadškofije, 14. oktobra istega
leta pa je postal upokojeni
nadškof. Od 13. septembra 2011
do 29. maja 2012 je bil
predsednik Škofovske
konference Triveneta (CET).
Zadnja leta je rad ostal na
Goriškem, tudi na razpolago kot
mašnik, ko je bilo potrebno.
“Don Dino”, kot so in smo mu
vedno pravili, je bil že v
Chioggii in nato na Goriškem
izjemno priljubljen človek in
škof. Znal je biti med ljudmi,
rad se je z njimi srečeval in
pogovarjal. Našo zemljo in ljudi
je iskreno vzljubil in ostal nanjo
navezan do zadnjega. Takoj ob
prihodu na Goriško pred 20 leti
se je približal našemu jeziku, v
naših cerkvah in skupnostih se
je trudil opravljati obrede v
slovenščini.
Bog mu povrni za vse dobro, ki
ga je naredil za goriško Cerkev.
Že sedaj ga prosimo, naj kot
ljubezniv oče, kakršen je vedno
bil, še naprej moli zanjo in bdi
nad nami vsemi!
V
Sožalje / Svet slovenskih organizacij
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je
goriškemu nadškofu Redaelliju izrazil “občuteno sožalje ob
odhodu msgr. Dina De Antonija, upokojenega goriškega
nadškofa. Kljub bolečini, ki nam jo povzroča njegova izguba,
verujemo, da ga je nebeški Oče, katermu je msgr. De Antoni
posvetil lastno življenje in delo, sprejel z neizmerno ljubeznijo,
katere je samo On sposoben in katere umrli in vstali Kristus
predstavlja najbolj svetlo pričevanje.
Želimo se tudi še naprej spominjati na nadškofa Dina kot
pastirja, ki je sprejel to goriško čredo v polnosti njenih različnih
kultur, jezikov in narodnosti, od katerih goriška Cerkev črpa
lastno identiteto. Za zmeraj nam bosta dragoceni pozornost in
spoštovanje, s katerima je znal voditi slovenske vernike.
Naj počiva v božjem miru”!
Sožalje / Msgr. Stanislav Zore
V imenu Slovenske škofovske konference je ljubljanski nadškof
metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore poslal
goriškemu nadškofu msgr. Redaelliju sožalno pismo ter v njem
izrazil hvaležnost za delo in prijateljstvo msgr. De Antonija
Slovencem v goriški nadškofiji.
Na vprašanje,
kaj smo
slovenski goriški
verniki izgubili s
smrtjo msgr. De
Antonija, nam
je škofov vikar
za slovenske
vernike g. Karel
Bolčina po
ponedeljkovem
pogrebu dejal:
“Glede na to, da
je že prvič, ko je stopil v stik z nami, izrazil ne le korist, temveč
podporo naši kulturi, našemu jeziku, naši tradiciji, je že takrat
odprl svoje srce. Lahko smo stopili v njegovo srce in iz naših src
on sam nikoli več ni izstopil, ker je res čutil z nami. Ni se samo
naučil slovenski jezik; z nami je čutil, imel je so-čutje, isto
čutenje, skoraj bi rekel - isto mišljenje. O tem je govoril tudi
drugim škofom, kjerkoli. Nazadnje bi spomnil še na njegovo
ljubeznivost, njegovo očetovstvo, njegov nasmeh. Ko sem ga
gledal v krsti, ničesar drugega nisem pogrešal kakor njegov
nasmeh. Smrt pač prinese svoje poteze... Njegov nasmeh nam
bo manjkal. Nam bo pa ostal v spominu za naprej”!
G. Karel Bolčina: “Res je čutil z nami”
  a praznik Marijinega
oznanjenja, v ponedel-
jek, 25. marca, so opol-
dne zvonili vsi zvonovi na Go-
riškem, škofu Dinu v slovo.
Svečana pogrebna maša je bila
popoldne v cerkvi Srca Jezuso-
vega: tam so se okrog krste zbra-
li škofje in nad 150 duhovni-
kov. Glavni mašnik je bil
nadškof Carlo Roberto Maria
Redaelli; na njegovi desni je stal
beneški patriarh Francesco Mo-
raglia, na levi pa škof iz Chiog-
gie Adriano Tessarollo; iz Slove-
nije so prišli msgr. Jurij Bizjak,
msgr. Metod Pirih in msgr.
Franc Šuštar. V prvih klopeh so
sedeli prefekt Massimo Marche-
siello, goriški župan Rodolfo Zi-
berna, drugi župani in pred-
stavniki civilnih oblasti. Na
drugi strani so bili predstavniki
bolnikov, tistih, ki jih je msgr.
Dino velikokrat in z veliko lju-
beznijo spremljal v Lurd.
Msgr. Redaelli je v homiliji po-
vedal, kako sta ga v zadnjih me-
secih presenetila in utrdila ne
le vera in mir, s katerima se je
msgr. Dino boril proti hudi bo-
lezni, temveč tudi zavest, da je
opravil to, kar mu je Gospod
naročil, naj opravi v službi Cer-
kvi. Mirna in spokojna zavest,
ki ni nič obžalovala ali se za kaj
kesala. Zavest, ki jo je gradil vse
življenje. “Msgr. Dino je v svo-
jem življenju opravljal Božjo
voljo. To je vse”. To je sicer storil
z mejami in šibkostmi, ki jih
ima vsak človek in duhovnik in
škof, in vendar z vso svojo bo-
gato in toplo človeškostjo, s svo-
N jo tankočutno pozornostjo doljudi, s svojo globoko modro-stjo. Božjo voljo je odkrival ko-
rak za korakom. Pred nekaj me-
seci je Redaelliju napisal: “Ni-
koli bi si ne predstavljal, da bi
kot sin ribičev iz majhne škofije
imel čast in breme služiti tej ve-
ličastni Cerkvi”. Ta veličastna
Cerkev, skupno s sestrsko Cer-
kvijo iz Chioggie in z drugimi
cerkvami iz naše cerkvene regi-
je in sosednjih dežel, “danes
želi moliti za tega škofa, ki ji je
bil podarjen, in se zahvaliti Go-
spodu za njegovo življenje in
njegovo pričevanje vere, upan-
ja, ljubezni”. Ta Cerkev se dobro
zaveda, “da je danes izgubila
očeta, je pa tudi zaslužila neko-
ga, ki bo pri Gospodu še naprej
molil za nas in za našo pot v
zvestobi evangeliju”.
Ob koncu obreda je msgr. Re-
daelli prebral sporočilo papeža
Frančiška, ki mu ga je poslal
državni tajnik kard. Piero Paro-
lin: sveti oče se je med drugim
spomnil pokojnikove “srčne
človeškosti in velikodušnega
služenja” ter zagotovil svojo
molitev za njegovo dušo. Sožal-
ne besede je izrekel predstavnik
državnega vodstva Unitalsija. V
Molitveno bdenje za pokojnega
škofa Dina je bilo v goriški stolni
cerkvi v soboto zvečer. Slovenski
rožni venec pa je bil v nedeljo, 24.
marca, pozno popoldne v kapeli
duhovniškega doma, kjer je ležal
na parah. Slovenski verniki so se
zbrali iz vseh krajev na Goriškem,
da bi še zadnjič ob njem molili in
mu s srcem zapeli lepo Marijino pesem. Po molitvi je
msgr. Oskar Simčič obudil nekaj spominov na dragega
msgr. Dina, ki ga je zaradi svoje službe na ordinariatu zelo
dobro poznal. Na škofiji sta “mnogo težav reševala kot
dva, ki se razumeta”. Takoj ob prihodu v Gorico je “don”
Dino prišel do msgr. Oskarja, ker so mu rekli, da bi se
moral naučiti slovensko. In msgr. Simčič se je v Ljubljani
zmenil s slovenskimi salezijanci, ki so ga lepo sprejeli in
ga imeli v gosteh mesec dni v poletju pred nastopom
škofovske službe. Prvi zakrament sv. birme v slovenski
župniji je podelil v Gabrjah; v istem kraju je tudi zadnjič
birmoval naše mlade, je dodal g. Karel Bolčina. “Imel je
dobro srce, bil je sin ubogega ribiča, spadal je v našo
generacijo”, je še povedal msgr. Simčič, ki je zbrane
pozval, naj v srcu še naprej ohranjajo škofove besede.
Msgr. Oskar Simčič: “Imel je dobro srce”
zoče umirjeno in toplo povabil,
naj živimo življenje, ker je le-
po”.
Po maši, pri kateri so v pravem
“oglejskem duhu” molili in peli
tudi v slovenščini in fur-
lanščini, so duhovniki, škofje
in verniki v dolgem sprevodu
ob molitvi rožnega venca po-
spremili msgr. De Antonija od
cerkve Srca Jezusovega prek me-
stnega središča do stolne cer-
kve. V kripti so krsto postavili v
grobnico pod nadškofa Bom-
marca in Cocolina. Tja so po-
kojnega škofa Dina pospremili
škofje in nekaj svojcev, nadškof
Redaelli pa je zmolil še zadnje
molitve. Nato so na njegov grob
v manjših skupinah “poroma-
li” še številni drugi ljudje, ki so
cenili delo in veliko srce pastirja
goriške Cerkve, msgr. Dina De
Antonija.
DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
imenu Škofovske konfe-
rence Triveneta je msgr.
Moraglia povedal, da je
msgr. De Antoni tudi po
upokojitvi rad prihajal
na srečanja konference:
bil je krotak človek, ceni-
li so njegove besede.
Imel je bogate pastoralne
izkušnje, na stvarnost
je gledal skozi očala
pravičnosti. Za vse
spore je vedno iskal
najbolj pravične rešit-
ve. Bil je “dober člo-
vek”, pravi “učitelj si-
nodalnosti”. Bil je “le-
pa podoba naše Cer-
kve v Trivenetu”.
Msgr. Tessarollo se je
msgr. De Antoniju
zahvalil za njegovo
služenje v rodni Cer-
kvi v Chioggii pred
prihodom v Gorico,
pa tudi kasneje in vse do nje-
gove poti na kalvarijo.
Čeprav je msgr. De Antoni
izrazil željo, da ga pokopljejo
v kripti goriške stolnice, bo-
do njegovo fotografijo in ime
postavili tudi na grobnico
duhovnikov na pokopališču
v Chioggi, tako da se ga bodo
ob pogledu nanjo še dolgo
spominjali ljudje, ki so ga
poznali in imeli radi. Tudi go-
riški župan Ziberna je poudaril,
da se je škof Dino približeval
svojim zadnjim dnevom z
odločnostjo, neverjetno umir-
jenostjo in spokojnostjo. Na
praznik mestnih zavetnikov, 16.
marca, so mu skupno z nadško-
fom, nekaj duhovniki in pred-
stavniki oblasti v imenu vsega
mesta poklonili najvišje me-
stno odličje. Ob tistem obisku
so “občutili njegovo željo in ve-
selje ob zavesti, da hodi proti
večnosti. Obenem je vse nav-
Grobnica v kripti (foto dd)
Procesija po mestnih ulicah (foto dd)
Svečana pogrebna maša v cerkvi Srca Jezusovega (foto dd)