Oldest Slovene j Daily in Ohio 1 Best Advertising Medii Hum EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tern listu so uspešni XIX. — LETO XIX. N STA SE SESTALA CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, fPETEK) SEPTEMBER 4, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 210 Španski fasištični divjadi v luči resnice Znan ameriški člankar je vrgel ostro luč na svetovno fa- Zaštrajkal je v znak prote- Grško - katoliški duhovnik na gladovni stavki Nov spor med sovjeti in Japonsko MOSKVA. — Staro nasprot-stvo med sovjetsko Rusijo in Japonsko se je včeraj zopet po- Predmet šistično in klerikalno propagando, ki hoče napraviti iz j španskih delavcev krvoločne in krviželjne pošasti. j sta proti katoliškim cer-1 ostrilo ko je sovjetska vlada ob- dolžila Japonsko, da nji podre- Kri brizga vsepovsod okrog Iruna Dob«. ------ njunega ki je trajal 40 »»«. =U bil. Dolov, i^nci eni ®^stala na konfe-. ^Grjev po suši priza-in predsednik Roose-republikanski na-Sarjehii^^'^^^ski gov. Landon, ki v ameriški fe. Po nima prime- velt^ sprejemu sta govorila v % 40 "^zavnem kapitolu ' ^ečer ° ^uši v Kansa-. večerjala v IloiiU. Qigj privatnem va- kakih^"' končala r%ifi da zaključko "• Roosevelt je Znani ameriški člankar West-a suša in ri-{ brook Pegler, čijega članke prinaša tudi clevelandski dnevnik "Press", je napisal komentar k poročilu poročevalca čikaške "Tribune" o strahovitem poko-Iju španskih republikancev v Badojozu, ki postavlja fašistično in klerikalno propagando proti španskim delavcem (ki tudi med nami ne miruje) pod tako ostro luč da bi bilo škoda ako ne bi naših čitateljev seznanili z vsebino Peglerjevega članka, ki se glasi: Le malokdaj dobi žurnalist pred oči zgodbo, kakršno je poslal Jay Allen chicaški "Tribuni" iz Alvasa na Portugalskem in v kateri pripoveduje o mesarskem pokol ju v Badajozu v Španiji, samo nekaj milj proč, kjer je bilo 4000 republikancev po-klanih od Mavrov in izmečkov španske tujske legije, katere se nam je slikalo kot branilce krščanstva. ® njune konference o praviir povzročila v. Tekom ' "^bolovu tu- ^Jdušen ribič. Nerji ^ j® izjavil pred človek" ^ki si- 8 pogovora, ki ga * bo je dejal, % i2j^ . aktiven", ker sta «0 koMst^^^ki rnisli, kar je hoteli vedeti Popade) 3® "je- 3"e z nasprot- dan^'^ j® bil ^^^Kooceanski na n?' ~' - bli% travniku v "^Plati o pristal ameriški > ttck t"'™ ""- IVit *^411 12 ^ernll in Harry Y Net brp Yorka napra- ^ LonH z New •^avAj in potem iz loh '^tatit sta mo- ^ ^75 milj od Lon- okrog 3300 ]G njega kar jem, da preden bo revolucija končana, bomo imeli najjasnejšo sliko elementov na obeh straneh in tudi verskega faktorja. . Trditev, da so se mase španskega ljudstvo zato, ker so hotele imeti republiko in živeti kot človeška bitja, nenadoma obrnile proti krščanski veri, ki je del njihovega karakterja, in da je torej krščanstvo glavno vprašanje, je napad na človeško inteligenco. Strašna morija v Behobiji pred Irunom, kjer kvenim yjj%'viacS^ml^čuklsc vrše krvavi boji za posest tega mesta. tevajo od grsko-katohske pregnati s svojegaL,, , ^ ^ x -l i -i J • ' ' ' Vladne čete so postavile barikade v mestu in podminirale vse ceste. Krvava odločitev je blizu. duhovščine izpolnjevanje' celibata. teritorija sovjetske konzule. Vladni uradniki navajajo nedavni incident v Tsitsiharju, kjer je bil aretiran neki uradnik sovjetskega konzula in obtožen špijonstva, istočasno pa se WASHINGTON. _ Grško-katoliški župnik John Baycura iz Homer Cityja, ,Pa., je začel včeraj že drugič v sedmih mese-j je tudi začelo z bojkotno akcijo cih gladovno stavko v znak pro- proti sovjetski agenciji. Sovjetska vladna poročevalska agencija Tass je poročala iz Kaba-rovska, ruskega poročevalskega središča na Daljnem Vzhodu: "Japonsko - mančukujske o- testa proti zahtevam katoliških cerkvenih oblasti, da se morajo duhovniki grško-katohške cerkve v Ameriki podvreči cerkve-jnim določbam coelibata. (Te do-Grozodejstva, bogoskrunstvo I ločbe prepovedujejo duhovnikom ženitev in sploh vsako spolno občevanje z ženskami.) Baycura je prišel v Washington v sredo, upajoč, da rru bo uspelo izposlovati avdijenco pri apostolskem delegatu v Združenih državah Amleto Giovanni Ci-cognaniju, a mu je bilo poveda- sn T V6C10 sede Merrill, je dejal, da 3ima Je vzelo sedem-ki gasohna, nazaj otroke 2a priprave ®olo. v?®' PO- 1^07 st ' trgovci^ IS] Clair A Pollock ^nton o (v S. N. Do. ^<1. (O 15333 Wa-Dom) in An-^ Cene _ ^ Waterloo Rd. iji . ' v 5., /^^gih potrebšči- "•ih oblekah, spod- bodo pohajali dobi parolo ^^okat William 'N i;,!"! Je 25. '>0 Pob, „ °5- »ktob marca 1034 S- Mary Kova-kar je Pod ra spuščen fanni v Lon- '^^Podn ' ^^Ptembra ob "^5% vršila v poroka Miss Ro-hžerke Mr. 6313 » » • ih T " »t, Tisov Tiso m Mrs. St. Clair ec, sin vec, 995 Izgleda, da je bilo malo teh žrtev umorjenih v boju, kajti A-llen nam pove, da je bilo 1800 neoboroženih mož in žena na-gnanih v gručah v bikoborsko areno, nakar se jih je pokosilo z ognjem iz strojnih pušk, ki so bile postavljene na drugi strani arene. Med temi 4000 žrtvami je bilo nekaj komunistov ali anarhistov, toda Allenovo poročilo 'nas pušča pod vtisom, da so bili to večinoma preprosti španski državljani mlade in upapolne republike, ki je skušala razdeliti zemljo med tlačene kmete, ki so jo obdelovali stoletja za odsotne lastnike. Ta zgodba mora služiti za važno protiutež fašistični propagandi, ki nas je skušala prepričati, da so edinole republikanci zmožni grozovitosti, d očim je slikala rebele kot plemenite križarje, ki gore hrepenenja, da bi kaznoyali brezverce iz Moskve. Mislim, da je tudi važno, da je bilo to poročilo priobčeno v či-kaški "Tribuni", ki je uvrščena med reakcijonarne liste. Robert McCormick, ki jo lastuje, je multimilijonar baronskega zna čaja, ki je gledal z nemajhnim vznemirjenjem na takozvano rdečo nevarnost v Združenih dr žavah in levičarske tendence Rooseveltove administracije. Vzlic temu pa je bil njegov poročevalec, ki je poletel iz Tangier ja v Lizbono in potoval s "taksijem na njegove stroške, da je preskrbel prvo poročilo o zgodovinskem pokolju, ki so ga izvršili španski reakcijonarji. Ce bi bili mi fašistična ali na-ijska dežela, bi ta resnica nikoli ne mogla priti na dan. Vzlic temu so tu še ljudje, ki trdijo, da časopisje v tej deželi zatira vesti, ki so nasprotne simpatijam lastnikov časopisov. In vendar je težko v deželi še kak časopis, razen če bi to bil los-ange-leški "Times", ki bi imel manj vzroka dati španski ljudski fronti "even break" v novicah. Revoluciji se je dalo značaj obupnega odpora najboljših španskih elementov proti importiranemu komunizmu in gotovo je obstojala skušnjava, da bi se razvilo to idejo na škodo Moskvi. Toda to je samo nadaljni dokaz, da je naše časopisje naj-I boljše na svetu in jaz napovedu in druga nasilna dejanja podivjanih radikalov na vladni strani ne izražajo volje večine revnih Špancev in naposled ne bodo mogla prikriti dejstva, da se ti ljudje bore za najosnovnejše človeške pravice. Niti ne bodo dim in oblaki revolucije za dolgo mogli prikrivati dejstva, da ta revolucija ni ljudska revolta, temveč napad na ljudstvo od strani izgnanih bivših gospodarjev s pomočjo in bodrenjem Italije in Nemčije. Ameriško ljudstvo bi se tudi borilo do smrti, ako bi bilo izkoriščano in zatirano od brezsrčne aristokracije in države v kruti ignoranci kot je bilo špansko ljudstvo, in tudi Američani bi najbrž ne bili v takem boju preveč tankočutni. _5liko o Španiji bomo še dobili, ker naš žurnalizem producira poročevalce, ki so pripravljeni iti kamorkoli in pisati resnico, in časopise, ki bodo nosili stroške poročil ter jih priobčili. Španija je polna ameriških poročevalcev, toda cenzura je očitno stroga in je potrebno prekoračiti mejo, preden lahko podajo svoje zgodbe. Jay Allenovo poročilo utegne biti obratni mejnik za nas. Jaz se bojim, da smo že začenjali verjeti, da je bil edini namen španske republike uničiti krščansko vero. Zdaj pa čujemo zgodbo o 1800 moških m ženskah, ki so bili poklani od onih, katere se je slikalo kot vojake križa. NOBENE POLITIKE ZA OWENSA NEW YORK. — Broadway-ski gledališki agent Marty For-kins, poslovni manager slavnega črnskega tekača Jesse Owen-sa iz Clevelanda, ki je v sredo blasti so zavzele nenavadno sovražno stališče napram sovjetskim konzulatom v Mančuku in cčitno postaja, da je njihov namen ustvariti take nevzdržne razmere, da bi postalo vzdrža-vanje sovjetskih konzulatov v Mančuku nemogoče." no, da se delegat hahaja v Ri- SP0LNI UMOR V mu, nakar je prosil za konferen- L FORNI M CO z delegatovim tajnikom mon-signorom Francis Hylandom, a LA JyLLA, Cal. — V pone-tudi tega ni dosegel, nakar je dejii^k ponoči so našh mrtvo na "zaštrajkal". Baycura je o tem kl^i na morski obali 48-letHo obvestil msgr. Hylanda, kateremu je pisal, da ne bo pokusil nobene hrane, dokler ne dobi avdi-jence, za katero bo šel vprašat osebno sleherni dan, dokler ga bodo nosile noge. Baycura je star 38 let, je o-ženjen in je oče otrok. Ko je "prišel letošnjega marca prvič v Washington, je naslovil odprto pismo na vse katoliške nadško samsko Ruth Muir in okrajni mrliški oglednik je izjavil, da je bila umorjena z udarci s težkim topim predmetom na glavo. Obleka umorjene žene je bila vsa razcefrana in njeno truplo razmesarjeno. Oblasti so sprva sodile, da jo je umoril kak mošk^ ki jo je hotel posiliti, toda kemična analiza las, ki so jih našli v skrčenih rokah umorjenke, je Španska vlada obeta v najkrajšem času razgaliti tuje vlade, ki dejansko podpirajo fašiste. ZADNJE VESTI ! nost nadčloveškim pogumom in ___________________^ .. ' preziranjem smrti branijo vsa- BEHOBIE, Francija, 4. sept. , , . j • ' ' ko ped prostora, zavedajoč se, _ Fašisdčne čete, sestojece po- ^ večin: k divjih maroških voja- ^ dragocenega koy,sodanesposUovitih lM)u-g^sa.dapreprezejomestneulice ličnih bojih zavzele Irun, ki je ^ bodečo Žiq6 in izkopljejo strel-samo -še žalosten kup kadeč,h jarke. &rt nič več ne šte-se in okrvavljenih razvalin. Re- šteje, "g samo kar naj- beli so poklali vse, kar je "osilo . ^ i^zadrževanje so-orožje, pa če so se lojalisti bo-, rili ali ne, se hoteli podati ali be- Lojalisti v Irunu so tekom žali. šest sto lojalistov se je h«- klanja v Behobiji mrzlično pre-ilo do zadrga pri mostu, ki ^^g^ne ulice z bodečo odi čez^% Bidassou. Irunske gradili strelske zaklone, ulice so \4^če od krvi repu- pota, ki vodijo v mesto, so pohie razmesaije- podminirana. Vsa znamenja nih trupel. Krvavo ^a bodo rebeli dobili me- klanje ^ ^rirt^^e da primerjati žalostne ostanke mesta v samo ^^pšnin, pokol jem v posest šele po krvavih po- BadaW^jk so rebeli postre-^ bojih potem, ko bodo IjaJi štiri tisoč repn- razvaline Iruna vsevprek polite kr- fe, škofe in opate ter jih pozval, pokazala, da so to lasje neke naj se mu pridružijo pri njego- druge ženske in preiskava je bila pognana v drug tir. Zdaj se na podlagi te analize domneva, nadalje vzgajati duhovski nara- j da je zločin izvršila skoro gošča j njegove cerkve v smislu 1 tovo kaka spolno abnormalna starokrajskih tradicij, ki vklju-1 ženska, katero zdaj iščejo. Muir- vem naporu, da izposluje od rimske cerkve, da se bo smelo čujejo pravico do zenitve. Doma iz bolnišnice Mrs. Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., se je vrnila domov iz St. Luke's bolnišnice. Zahvaljuje se vsem, ki so jo obiskali v bolnišnici. Nova zaloga tajerjev Century Tire Service, 15805 Waterloo Rd., je dobila novo zalogo Firestone tajerjev, katere bo razprodala na lahka mesečna odplačila in vzela vaše stare tajerje v račun. Pri Gerlovih Jutri večer bodo pri Gerlovih I na 756 E. 200 St. servirali o- jeva je bila hči nekega bankirja in njeni starši pravijo, da ne vedo, da bi kdaj imela kakega fanta. blikaiicev — mož, starcev, ženit in otrok. Poroče\alec Unite:! Pressa je videl maroške divjake. kako so drli od hiše do hiše iii med silnim preklinjanjem pobijali vse, kar jim je prišlo v ro-:^^ tekom bojev kopali v reki ke. Mnosi so imeli prii)eto na očitno niso nič bali srajci znamenje "presvetega sr- j.. g^sa do časa za- ca'. Irun je ves v plamenih. Ob- preko reke na francosko z njiliovo in republikan:^lco vjo. Skoro neverjetno sliko so med tem nudili otrcci španskih beguncev na francoski strani, ki izjavil, da bo deloval za Lando novo izvolitev, pravi, da Owens , kusne domače klobase in doma-ne bo storil nič takega. "Jaz ab-jče kislo zelje. Igrala bo izvrst-solutno ne dovolim, da bi Owens godba. deloval za Landona ali kateregakoli drugega kandidata!" je izjavil Forkins, ki ima z Owen-som enoletno pogodbo, da bo v tem času vodil vse njegove poslovne in osebne zadeve oz. jih nadzoroval. "Sploh pa mislim, da se on dosti ne zanima za politiko in mu je vseeno, kdo bo zmagal." Konvencija Ameriške legije Tudi Ameriška legija si je letos izbrala Cleveland za svojo konvencijo, ki bo otvorjena z vehko parado v mestu 22. septembra. Vodstvo legije pričakuje, da bo konvencija prignala v Cleveland do 250 tisoč ljudi in konvencijski upravitelj William S. Konold pravi, da se bo to pot sešlo več vojnih veteranov kot kdajkoli po demobilizaciji ameriške armade po svetovni vojni Novi naslov Miss Mary Križmančič, tajnica društva "Comrades" št. 566 SNPJ, naznanja da se je preselila na novi naslov, 1552 Clare-mont Ave. Vsak torek in petek zvečer bo pa uradovala v Slov. Nar. Domu, staro poslopje, kjer jo članstvo lahko dobi zaradi društvenih poslov. Zadušnica V sredo 10. septembra se bo brala v cerkvi sv. Pavla na Char-don Rd. ob 8. uri zjutraj zadušnica ob priliki obletnice smrti Miss Elsie Bencin. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se udeleže. Ne bo lista NESREČA V RUDNIKU LOGAN, W. Va. — V sredo je v tukajšnjem McBeth premo-gorovu nastala strahovita eksplozija, ki je zaprla pot iz premogovnika osmim rudarjem, izmed katerih so včeraj reševalci odkopali dva, ki pa sta bila mrtva. Okrog 110 drugih rudarjev, ki so se ob času eksplozije nahajali v rudniku, se je rešilo. Ostalih šest, ki jih je zasulo v rovu, niso še našli in se splošno smatra, da so mrtvi. Rudarji delajo noč in dan, da bi se čim prej dokopali do ponesrečenih tovarišev, dasi je malo upanja, da se jih bo našlo žive. Slavčki Pevske vaje "Slavčkov" se bodo vršile odslej bb nedeljah točno ob desetih dopoldne. Vsi pevci, ki niso prihajaU tekom počitnic in ki hočejo na novo pristopiti in nastopiti na jesenskem koncertu, imajo zadnjo priložnost, ako pridejo na vaje v nedeljo. Vaje godbe "Bled" Godba "Bled" bo imela izvan-redno vajo v soboto zvečer ob 7:30 v Delavskem Domu na Waterloo'Rd. Vsi godbeniki naj bodo na mestu z instrumenti. Seja Slov. Sokolic Društvo Slovenske Sokolice, Zaradi delavskega praznika št. 442 SNPJ bo imelo sejo v (Labor day) v ponedeljek ne bo torek zvečer 8. septembra, na- mejna francoska mesta in vasi so polni beguncev in ranjencev. Rebeli se sedaj pripravljajo na ofen/ivo proti San Sebestiam«. Od deset tisoč mož republikanske armade v Irunu, je bilo (WO mož vse, kar je ostalo na bojišča pred mostom čez mejno reko; ti so se borili do zadnjega moža. Vsi ostali delavski bojevniki so bili ali poklani ali so se pa u- maknili čez mejo. !!■ * v BEHOBIA, Francija, 3. sept. — Ulice španskega mesteca istega imena (Behobia) na drugi strani reke Bidassou so se včeraj spremenile v krvavo peklo, ko so rebelne čete vdrle v to mestece tik pred Irunom^ icaterega hočejo za vsako ceno zavzčt!. Nastal je strahovit boj na življenje in smrt. Rebelni napad so vodili maroški vojaki, ki so izgledali kar pošastno. Lojalisti so se krčevito branili, s hrbtom proti mostu, ki vodi čez reko n?. francoska tla. Rebelne in vladne strojnice, ki včasih niso sta • le niti 50 čevljev narazen, so i-mele krvavo žetev. Sem pa tj3, ko je borcem zmanjkalo munici-je, so pograbili nože ter se začeli besno klati. Ulice in ulični hodniki so pokriti z mrtveci. To- stran. MADRID. — Španska vlada je sinoči obljubila, da bo v najkrajšem času obelodanila sen-zacijska razkritja v zvezi s tu-jezemsko pomočjo španskim fašističnim rebelom. Vladni predstavniki so izjavili, da se je pri nekem mrtvem rebelnem letalcu našlo dokumente, ki dokazujejo, da so tuji letalci sodelovali pri bombardiranju španskih odprtih mest, ki se nahajajo v teritoriju pod vladno kontrolo. V kratkem bo objavljeno obširno zadevno poročilo in vlada bo napravila potrebne protestne korake, ko bo "doza" kompletna. BARCELONA. — Novo katalonsko ljudsko sodišče, ki je bilo ustanovljeno, da sodi fašiste in druge protivladne elemente, je včeraj obsodilo na smrt tri fašistične oficirje, enega pa je poslalo v dosmrtno ječo, enega pa v blaznico. BELCHITE. — Neki poročevalec United Pressa, ki se nahaja pri rebelnih četah, pravi, da je naletel ob cesti v Pino na dvoje križanih španskih duhovnikov, od katerih je bil eden obešen na križ z glavo navzdol, pred neko vaško cerkvijo pa e-najst civilistov — starcev, žensk pla človeška kri je brizgala vse-1 in otrok — ustreljenih v hrbet naokrog. Ročne granate in to povske granate so trgale človeška bitja na kose. Rebeli so se poslužili poljskih havbic in šest-palčnih topov, čijih izstrelki so podirali hiše, delali velike luknje v ulični tlak in raztrgali cele skupine braniteljev. Okrog petdeset lojalistov je branilo most preko reke pred (Dalje na %. str.) Kam v nedeljo ' V nedeljo bo kegljanje za dobitke in peklo se bo janjčka pri Hartmanu na Ridge Rd., North Roy al ton, O. izšel list "Enakopravnost" rad bo celi dan zaprt. mesto v pondeljek, ko je Delavski dan. Zopet klobase Mr. in Mrs. J. Russ, 951 East tisoč rebeli, ki so jih napadali v I go gt., naznanjata, da sta zopet polkrogu ter jih strahovito ob- začela izdelovati klobase in streljevali. Napadalci so žrtvo vali že brezštevilno mož v prizadevanju, da si osvoje Behobi-jo in si odpro pot v Irun. Lojalisti, ki drže to mestece, z narav- se priporočata za naročil;;. Račune za plin in elektriko V našem uradu pobiramo račune za plin in elektriko. iSTRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" i Owned and Published b; JHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. * PUB 00. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidaya Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........IS-SO ML 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ba 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$450 Ba 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameilko in druge inozem?';e države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' Tioi PO LATERANSKEM SPORAZUMU Slično kot Sii'otti in Margotti v G orisi sta postopala prvi škof novoustanovljene reške škofije Sain in njegov naslednik Santin. Prvi je docela poitalijan-čil semenišče na Reki, v katerem se vzgajajo duhovniki za vso škofijo, ki je pretežno hrvaška ter odredil, da se reškim Slovencem ne sme pridigovati slovensko niti se jih poučevati v verouku v materinščini ali jim pustiti moliti ali peti slovensko, dasi je bilo to v nasprotju z net-tunsko pogodbo, ker je med reškimi Slovenci mnogo jugoslovanskih državljanov, katerim daje ta pogodba enake pravice kot italijanskim državljanom v Dalmaciji. Ta škof je odstranil iz Voloske-ga. Opatije in Lovrana, kjer so hrvaški verniki v ogromni večini, vse domače duhovnike ter jih nadomestil z italijanskimi, ki ne razumejo jezika svojih vernikov ali ga pa nočejo razumeti. Sedanji reški škof Santin sledi stopinjam svojega prednika. Junija 1934 je izdal italijansko okrožnico, v kateri zapoveduje, da se "mora preprečiti zlorabo slovenskega jezika pri cerkvenih o-bredih," avgusta istega leta pa je prepovedal še "zlorabo" hrvaškega jezika v reških župnijah. Pri tem se je skliceval na odlok Obredne kongregacije v Rimu, ki pravi: "Škof naj skrbi, da se pri li-turgičnih (cerkvenih) obredih rabi izključno latinski jezik, brez ozira na kakršnekoli običaje, ki jih je tieba odpraviti. Ta odredba je oropala naše vernike pravice, ki so jo uživali preko tisoč let in ki jo je Obredna kongregacija formalno potrdila 1. 1906. Slovenski oz. hrvaški duhovniki reške škofije so se vsled tega pritožili pri kongregaciji, ki pa je nato samo ponovno potrdila svoj odlok ter naročila škofu Santinu, naj ga brezpogojno izvede. Vsled tega so letošnje poletje slovenski župniki v tej škofiji prejeli od Santina ponoven opomin, naj se ne poslužujejo slovenskega jezika v cerkvi, sicer bodo suspendirani. Isti škof je skušal prisiliti našo duhovščino, da bi poučevala slovensko ali hrvaško mladino v italijanskem jeziku (pri verouku), češ, da je to želja samega papeža, ki da je "zelo žalosten zaradi nepokorščine slovenskih duhovnikov, ki si morajo vzeti za vzgled Kristusa, ki za časa rimske vlade ni nikdar zinil besede proti tuji vladi." V zaderski škofiji ni dosti bolje. Zadnje čase je zadaiski škof nastopil proti edini cerkvi v škofiji, v kateri se še priči igu je hrvaško. Dasi je cerkvi priznana stara pravica hrvaškega oz. starosloven-skega bogoslužja, se škof na vse kriplje trudi, da uvede v to cerkev italijanščino in latinščino, kar se mu bo s pomočjo političnih oblasti nedvomno posiečilo. V puljsko-poreški škofiji je bil ob času lateianskega sporazuma raznarodo-valni boj že dovršen, vzlic temu so se pa politične pblasti dalje vmešavale v čisto cerkvene zadeve, ne da bi cerkvene oblasti protestirale. Tako je puljski pre-fekt izdal ukaz, da se morajo odstraniti poslednji slovenski napisi iz cerkva in to celo s slik križevega pota. Ko so maloštevilni preostali domači duhovniki vprašali škofa, kaj naj store spričo tega o-čitnega kršenja cerkvenega prava, jim je velel, naj ukaz izpolnijo. V tržaško-koprski škofiji, katero vodi takisto Italijan, so razmere znosnejše, ker škof skuša po svojih močeh ostati (Dalje v 6. koloni) ENAKOPRAVNOST {se UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavaui ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. lane, ki visi pred gostilno, stre-1 Septembra, u 10 sati pre podne. žajke in natakarje v narodni no- j Pošto je naš odbor rešio da ne ši in slišijo domačo govorico in'bude velika parada, i da se ne i-! domačo godbo na harmonike. ; de ulicom pešice do vrta, nego i-Razstava bo trajala samo še demo sa aiitomobilima, zato mi 40 dni. Kdor še ni obiskal raz-| nismo razaslali društvima pi- stave in naše gostilne "Ljubljana" ima sedaj zadnjo priliko, da nas pride obiskat, ker mogoče nikdai' več v življenju ne boste Slovenska gostilna "Ljubljana" Kakor je bilo že poročano v Enakopravnosti so se prostori Slovenske gostilne na Veliko jezerski razstavi znatno povečali, da bo možno dati boljšo postrežbo obiskovalcem naše gostilne, imeli prilike videti kaj takega. Večkrat se je že primerilo, da je Nabavite si vstopnice po zniža-bilo premalo sedežev in prosto- ni ceni pri Frank Mullec, Water-ra in je bilo nemogoče postreči loo Rd., John Rozanc, 15721 kakor bi želeli, posebno je to bi- Waterloo Road, in Mihaljevich lo na Slovenski dan na razstavi, brata in Joseph Grdina, St. Naše prostore bo pa tudi bolj Clair Avenue. Ob torkih in lahko najti ker bodo bolj vidni četrtkih nastopajo na odru iz druge ulice in bo tudi lepše ■ Germ bratje v splošno zadovolj-zgledalo. Zadnje čase je zače-jnost ljudi, potem pa igrajo v lo prihajati na razstavo veliko naši gostilni. več naših kot pa tujcev. Skoro'-- vsaki ki je še priM na ra^sta-j S|ovenskom Nofoclu vo pravi, da m verjel, da je to-} liko zanimivega za pogledati in da je vse tako okusno urejeno in čisto, posebno se našim po-setnikom dopade naša gostilna "Ljubljana' ki je po velikosti druga. Večina posetnikov se počuti pri nas popolnoma doma, ko stopijo v našo gostilno in so domače sprejeti in postreženi z okusno jedjo in dobro pijačo. Posebno so zelo ginjeni Slovenci ki prihajajo k nam iz zuna- smeni poziv, ni Srpskim, ni Hrvatskim, ni Slovenskim društvima, ali vas sve, vdakako, srdač-no pozivamo da dodjete. Pred par dana zamolili smo društvene upravnike od Srpskih Dru-štav da donesu svoje barjake, koji imaju, i tako sada isto molimo i upravnike Slovenskih društev, kojima je mogude, da donesu svoje barjake. A vas molimo sve da dodjete na o^u našu 'svečanost pri otkricu spomenika u Jugoslavenskom Kultur-nom Vrtu. Dodjite sa avtomobi- ŠKRAT u Clevelandu Srpski Odbor Jugoslavenskog Kulturnog Vrta srdačno poziva Vas, bračo Slovenci i sestre Slovenke, da prisustvujete našem svečanom otkrivanju spomenika Srpskog Vladike Njegoša, u Jugoslavenskom Kulturnom Vrtu. Iskreno i bratski Vas pozivamo da nam sa Vašom prisutnosti u-veličate ovaj naš veliki dan, na- Križarska vojna kaplana Matije Kaplan Matija, ki se špecija-lizira v boljševikožrstvu in pri tem hlasta tudi po nas, ki nas Moskva res ni še nikdar obraj-tala in še manj blagoslovila, je pred včerajšnjim izdal svečan poziv na križarsko vojno proti nam. Vse kar leze in gre mora kaplanu Matiji na pomoč, da mu pomaga ukrotiti pošastnega lil.t verna, ki—čujte in strmite !- njih naselbin in držav ko vidijo j šu veliku proslavu, koje čemo o-velik slovenski napis in šop ub-1 držati i iduču Nedelju, na 6-og lima, pred Slov. Dom, u 9.30 jpohrustati vse naše kato-pcdne. U jedansat posb podnejuahe brak in smitre s kosbni, počima radio program, koji ce seU^^o in kožo! In kje vidi to prenašaU direktno u Jugodavi- gan^hovkoixwast?!, iiu, saj ve-ju, preko I3nxukaat-|gte: v na&%n urakuštvu adi, (Company iCSevdandske ^sadbno obrača krvave oči in dk)8ULrnceV/TA]K. %diprogn»n!2^^j^ zokrvavUenuniusU. pr^ čakujoč nadaljnega prigrizka v obliki vernih rojakov in rojakinj in nedolžnih otročičkov ... To mora imeti dobri kaplan hude sanje te dni... "Božček moj, ti si pa bolan!" bi rekla dobra mamica s skrbnim glasom. "Daj, daj se no vlezi in odpočij, morda ti bo odleglo?" če biti na celo j radio mreži (Red Network) po Americi. U 1:30 sati posle pcdne bude-mo imali banket u Slov. Nar. Domu, na 6417 St. Clair Ave, a u večer bude prikazivana slikovita pozorišna predstava, a posle toga igranka i naradno veselje. Dobro nam došli! Srpski Odbor f IZ PRIMORJA .1 Novo jamo so odkrili v Postojni Pred tedni se je namreč izgubil v postojnski jami čolničeic, ki so ga potem iskali. Pri tem delu so opazili veliko razpoko šest metrov nad gladino Pivke. Ker je vhod lahek, so na ta način našli novo jamo, polno najlepših kapnikov. Ker ti kapniki povsod ovirajo prehod, so rabili šest ur, da so to jamo odkrili. Z njo se je obseg postojnske jame podaljšal za dva in pol kilometra, tako, da znaša sedaj dolžina znanega podzemskega sveta pod Postojno 30 in pol kilometra. Tržaki ptefckt Karel Tiengo je bil te dni premeščen za pre-1'ekta v Bologno. Tiengo je bil tri leta prefekt na Goriškem, potem pa v tržaški provinci, ki jo je tudi upravljal tri leta. Na Goriškem je prišel v konflikt t, pokojnim nadškofom dr. Sede-jem, proti kateremu je delal tako dolgo, da smo ga izgubili. Pod njegovim prefektovanjem je bila konfiniraua v Italijo cela vrsta slovenskih duhovnikov z Goriškega. V Trstu je prefekt Tiengo začel borbo proti italijanskemu škofu dr. Fogai-ju. Še nedavno jc Tiengo z de pač vir, ki mu moramo v tem oziru verjeti. Pa tudi iz province se čujejo pritožbe, da draginja raste in se je podražil tudi kruh in sicer po vsej Italiji. Glavni izdelki, ki jih prideluje kmet, pa so zelo pod ceno. Kako je z mesom? Kakor znano, se je s prekli cem sankcij nehala tudi orne jitev prodaje mesa v Italiji. Za-čuda pa beremo v "Popolo di Trieste" poziv na prebivalstvo, Disciplinarni so bili te dni zaradi "nepojmo-vanja svojih moralnih dolžnosti'' med drugimi sledeči fašisti slovenske krvi iz tržaške province : Ivan Grlica, Franc Treble, Ivan in Anton Cerkvenik Jožef Nedoh, Andrej Dujič Ivan Trebeč in Rudolf Počkar. Rečeno je, da nimajo zadosti fašističnega dulia . . . Ogromna letališče bo na Rojcah pri Gorici. Že sedaj se na Rojcah nahajajo leta-. la, sedaj pa bodo prostor znat-np razširili. Pod zemljo je zidan rezervoar za 200,000 hI bencina. Raztezalo se bo tja naj se ta svobode ne poslužuje Vrtojbe in bo imelo prosto ra za več sto letal. v preveliki meri, češ, da je vege- tativna hrana, ki uporablja so-j TrwpZa tega ne smeš čitati ... Kakopak, avje, sadje in nbe. veliko bo%|l6 etnega IKutota ki S ^ zdravaindajemesnaprehranaJG^kupajzocetommtremidru- zlasti poleti neprimerna. Na Podgori pi i Gorici gimi osebami pred dvema tednoma na Stari gori pri Gorici I nabiral stare granate, ki so eks -so v nedeljo, 18. t. m. prazno-! plodirale in nesrečne nabiralce vali 211etnico hude bilke, ki se! pretrgale na kose, še do današ-je tam vršila. Med drugimi so| njega dne niso našli, dasi so ga se te proslave udeležili tudi dal-'marljivo iskali. To je pač re-matinski iredentisti . dek slučaj v mirnem čae.u, da granata človeka raznesla ta-je prevzel general Renzo Dal.|ko._ da ni bilo mogoče najti niti mazzo, ki je doslej poveljeval "^j)^&"jšega koščka. drugi diviziji. Ta general je najmlajši divizijski general italijanske armade. Temeljiti članek ^ (Dalje iz 1. str.) KRI BRIZGA VSEPOVSOD O KROG IRIJNA o položaju Jugoslovanov v Ita-' Fašistični poveljnik mu je de- . ^ , . v, ., |ski nadzornik g. Franc Barba-, kancev? č cerkvah itv!žič^l93'). ie nod i'"* ^ ugledni angleški reviji MADRID. — Španski vladni na papirju, da se špansko delav- niim bilo konfiniranih' 18 Slo-' "^'^® Slavonic Review." Članek krogi so čedalje bolj nezadovolj-1stvo in republikance postavi v i, v.-.> udlikujc po izredno točni sta- ni s predsednikom Azonom in vi-' čim bolj krvavo luč! Glede ka- V6I1C6V iz .trZd-SKO OkOllCC. K.O I , . j"i • • i , , ... I .v . fnoiafi' stvamem navajanju deti je, da bo moral Azana itiJtoličanov smo pa-celo prepričani, I ^ X f SO J n lI L X 1 1. a. Časnikai joni jo vedela P povodovaii posolino zanimive stvan " mojfili. n\) so razni rodovi izredno Ijndi, ki dosoi>ajo v višino povprečno 1 m, a so navzlic lomu izvrstni tobici-" trati jih jo za ost^anok voo manjših P'"!* moii. I'i.ymojci, .s katerimi so jo moriška potovalka, imajo posobiw ^ ^ lov na slone. J5a.š li najmanjši ^ izbrali za svojo special it oto najv^H^ nied se.salcov. Pri lovu ])a no npoi" ■■ niodornili ])ušk, temveč navadno kaniH^' jih izbrnsijo in namažojo s hudim To popolnoma zadostuje. . A' svojom skrivališču preži P'' na živalskega orjaka, doltro o])!'^'®^ ".strelivom." Čaka, da ])ride ZiUlM" toni žec k vodi in da leže k pooitkn, počitku. Čim žival zaspi, so pritlik"^' krade k slonu in mn ])otisno ostri,j Ijeni kamen v telo. Orjak se pi'el'wo'® ločino in vstane, toda nekoliko tronu zgrudi kakor zadet od strelo. tem kratkem času opravil svojo ])a si000 k svojim rojakom in ji® j., slavno ]K)Vo. da jih ])len že čaka. *'1 ve živali uprizorijo pravi bojni tem ko ])leše us|)ešni lovec na treW" žrtve. is C Dalje iz 1. kolone) zvest načelom katoliške cerkve pa fašistične politične oblasti i no šikanirajo. Kar pa je najznačilnejše za sko politiko po sklepu lateranske be, je začetek preganjanja slove jezika v cerkvah Beneških Sloven^^jjjj, od 1. 1866 spadajo politično po^ cerkveno pa pod škofijo v Vidi^^' smeli do pred nekaj leti svobodno svoj jezik v cerkvi. Avgusta videmski prefekt ukazal, da se ^ eti' iki' kaplan Matija bere le tisto, kar kot dober katoliški vitez "sme" čitati .... Zato mu ne smemo več reči fašist, temveč — proti-fašist . . . Matija pravi, da smo mi "namignili . . . kakor da se katoličani vesele španskih žrtev." Ta je pa res debela! Saj vendar vemo, da v cerkveni politiki ne odločujejo verniki, temveč visoka politična komanda, kateri take stvari pridejo "kot nalašč" in ki se z ozirom na sedanjo špansko civilno vojno prav nič ne obotavlja na debelo "klati", "trgati na koščke" in "križati" španske duhovnike in menihe in "one-aščati" španske nune, seveda kvah ne sme več pridigovati, čit^ ^ gelija, poučevati veronauka aH P moliti slovensko. Slovenski se proti temu očitnemu kršenju nih pravic pritožili najprej škoi jj riju, ki se ni zmenil za to, nato rektno Sv. Stolici. In kaj je kan? Odgovor, ki je nadvse vatikansko stališče, je prišel ^ 1933 v obliki odredbe, da se nio^, y pridige vršiti v italijanskem je^ jjlji Stolica je šla v tem pogledu v slo __________________ ______ skem jeziku, kar je dovoljeval ukaz! cerkvene oblasti so se kmalu ^ karabinerji in faš. miličniki so 2' kati po slovenskih župniščih nlpniii slnvpnskp innlifvpnike . i »1^ kot videmski prefekt, ker je kratko ponovitev vsake pridige Posledice te odločitve me. Škof Nogari je nato prepo^^ moliti in peti slovensko v cerkva ških Slovencev. Duhovniki, ki (f škofovega ukaza izpolnjevali, ^ licijsko posvarjeni. Ob pi'iliki ;vj' K stične proslave je bilo več celo pi'isiljenih, da so Mussolii''^^^|^ygi:il^ brzojavno zahvalo, ker je jezik v beneško-slovenskih cei«^ Take so razmere, v katerih jajo slovenski in hrvaški vernik^ ^ M po lateranskem sporazumu. Na neh zatii-anje, proti kateremu ^ noče povzdigniti glasu. Značili^®.:^^ iiiti. f dejstvo, da se v Italiji, ki je si'S toliške cerkve, ne sme ne tiskati ,, pečavati slovenskih moIitvenikoV božnih knjig. 4 w '\ Zadnje čase so se te razniei'®^ no izboljšale. Tako se je na ' škof Santini v Ilirski Bistrici j^o' čital hrvaško pridigo, a šele p'" verniki nedvoumno i)i'otestii'^ p 1 .jiVU- i njegovemu italijanskemu pozo'^ " ko pravijo o goriškem nadskf^^'^j^v^^ je opravičil, da žalibog ne skega jezika. Drugače pa ni s® slej vidnih sprememb na bolje- Konec. 1936. Kmalu ENAKOPRAVNOST STRAN 3. se zopet začne šola ^ Dr T 1, stveniV^ zdrav- komisar mesta New York Počitnice« % " kncu in 1 f približujejo h "Ovijati z otroke pri- Žetev denarnic Pot do ameriškega državljanstva Ipir, ako je tedaj živel v Združe- kom predhodne -petletne dobe kandidat obrne na kako soci-,l.arjev vse postopanje za natura- piih državah pet let in šest me-jsecev v istem okraju (county), I kjer vlaga prošnjo. Tedaj se % itiis^f- Seveda je no dobro obnesejo Ta čas je London prepoln le-1 toviščarjev in posledica tega je' - 'zahteva, da zna govoriti angle da imajo žeparji mnogo "zasluž-:^^ dvajseti izmed vrste član- da zna podpisati svoje To je tisti letni čas, ko o državljanstvu in naturalizaciji. ka." imajo svojo žetev, žetev denarnic. Čudno je to, da jim starih metod pri tem poslu ni treba nič spreminjati, ker se jim ved- Uljgjitj --"ivcuti je iiu uuuiu uuiieseju. Omnibusi, W. ter Ha obleko, čevlje [podtalna železnica, tramvaj "■Hščine šolske itrok Važno ali kar je pred dobn Ugotoviti da je ^"»Pevavšoli. % ali Ali so je vid in po- dober? ^ streha po- ''j' Predno ^ako je -, da tv,„ ^ bi morala naj hf, ®trok biti zdrav drav :, »rečen se železnica so kakor vedno m njih Inozemec, ki se je po skrbnem premišljevanju odi očil spremeniti svoje državljanstvo ime; v nekaterih sodiščih zahtevajo, da zna tudi citati angleški. To je trenutek, ko mora skupaj z dvema pričama, ki sta dr- dostikrat v zadregi, kako to do-glavna torišča. Eden ali dva Postopanje je razmeroma gospoda tiščita v prepolnem av- enostavno, večinogia mora tu- jerodec vse opravljati brez ni- iisio ■^jcenejši mora biti uspešno uči. iiajbolj varen tobusu proti izhodu, med tem ko skušata njiju pajdaša od zunaj stopiti brezobzirno v vozilo. Med tem, ko zasledujejo drugi potniki prerekanje med njimi, ima speciahst za praznitev žepov dovolj prilike, da odpravi v miru svoje delo. j®' da se Je zdravje otro- iredit ' Ned natančen zdrav-družin- 3tl Zdrav« / J^&krat nI fV Pi'egled ' zlasti 4 T prav nič t A,T tedaj, ko Včasih napravijo tudi tako: Možakar dregne tujca, nato ga prosi z mnogo besedami za o-proščenje, češ da je tudi njega nekdo sunil. in postati ameriški državljan, je žavljana, priti v naturalizacij- 'ski urad na izpit, da dokaže, da odgovarja vsem zahtevam zakona glede nastanjenosti, da je oseba dobrega moralnega zna- kake pomoči s strani koga dru- čaja in da je "udan načelom Ustave Združenih držav in dobro naklonjen dobremu redu i a sreči istih.'' Ako je tekom petih let neposredno pred vložitvijo prošnje za drugi papir pre- otrok v tal """" "^ajde ka-^ kaj J da na- VedeH stori—skratka "ije otroL^-^^ zdravstve-kor hi _ ako nekaj biti, bw,te ^ povrne n da se o- % in ^ popolnemu zdrav. z otrokom," ftk- P* kiko v^ h&k ^^kirajte --. ^ Mnogo j" v kasnei- 'Nič Odkri- je... s Sernari° ^^^donski li- ''^jstni H prebil , %ii. ^ povsem na ^ ki./ hotel «Ovi ^ 4| vršila v svečana Se je 'ko n?h^ ;fvane," jih je *<■ fi" "Mikar L gp ' spomnili ki H d, ačetku je h Mr^vje P"'"'™- iti «p gredo ako 008 St. Clair Avenue Mr. in Mrs; John Russ 951 E. 69 St. LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdlcott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE-KORATER Unijsko delo Proda se Grocerija in mesnica v slovenski naselbini se proda za nizko ceno; proda se ker gremo v drugo trgovino; Vzame se tudi hranilne knjižice International posojilnice. — Za naslov se oglasite v uradu "Enakopravnosti". Hiša naprodaj Proda se hišo za 2 družini, 8 sob, 2 garaži, vse v dobrem stanju. Zamenja se tudi za hišo za 1 družino ali malo farmo blizu mesta. Vpraša se na 715 E. 160 Street. Breskve Naprodaj imamo lepe fine breskve: pridite od sobote naprej vsaki dan. Tancek's farm. DomaČi mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA E. 61st St. Garage Poprravljalnica motorjev, ogrodja in fenderjev Barvamo avtomobile HEnd. 9231 1109 E. 61 St. Frank^Rich in Frank Petrovič lastnika Poceni Proda se poceni preša na rjuhe; Poizve se na 1084 East 67 i St., drugo nadstropje. POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujeipp zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Ril. Slovenska lekarna Išče se stanovanje Majhna družina išče stanova-1 nje obstoječe iz 3 ali 4 sob med East 60 St. in East 65 St. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Naprodaj Pet akrov zemlje na Chardon Rd., blizu Bishop; Cena $1625, pogoji; — Vprašajte Mr. Harrington, 2051 E. 221 St., (na Chardon Hill) KEn. 3546 J. To je jih, -irv! da- v ljudje prina-' . Poseijg ^°^^Gdu jim je '^ategorivP'^^dpis: zah- sme Hfw ^fijater- nego JHU rt! ta na- le stva-"logel niko- 7' s L Ln' ^ "jimi l k brade, Se -j ^^Slednie itd. V^%tov loi je Odda se Mirnemu fantu se odda lepa zračna in svetla soba; Poizve se na 387 East 165 Street. i Mi popravljam« pralne stroje I vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts and Service at Reasonable prices — Radio Tubes of All Makes KREMZAR & RENKO Radio and Appliance Co. 6518 St. Clair Ave. A SOBOTO IN NEDEL JO zvečer bomo imeli fine mesene domače klobase in domače zelje Dobra godba Ako ste že okusili domače klobase in kislo zelje narejene po Mrs. GerI, potem veste kako • okusno je. GERL'S CAFE 756 East 200 Street HARTMAN BEER GARDEN NORTH ROYALTON — RIDGE ROAD. 12 MILJ OD SQUARE V nedeljo poijoldan prosti "basket piknik," prosti ples, balinca-nje, baseball itd. — V soboto, prosti ples. Začetek ob 8. url zvečer. Zavarovalnina vseh vrst. —' Se priporočamo. HAFFNER'S INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVE. I OSWALDOVE CENE! j Red Star moka, I 24% lbs. -.V.VO prav i Z4y2 lbs. $1.03 2 k delo z Olje 77, prinesite po- ^ ^ katerem! sodo. eal. 97c DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Rccher Ave. KEnmore 3934 R. ^ politike. "ti }!' ml sodo, gal. , ^^^"kazmom | Sugar Cane Chipso, 5 lb. box I Kava, Maxwell House I Sveže klobase ■ci, V nnvn. Baloney VBoiled Ham ^ % "^lI'lTeletina za 61at Teletina za pečti, brez kosti % pf. Z" (la An-36,000 tiso. $1.35 29c 27c 20c 29c 28c 17c 49c 13c Frank Klemenčič 1051 ADDISON RD. HEnderson 7757 Barvar in dekorator je zna Lansko Cista mast zalogi \t ^W^"st pa y) ^ I suhega imamo 25c 13c .veliko mesa ])o zelo nizki lani vsaki"""'- V u,y: An-! .'k . ^ g 458 g,| jo; n. "a tisoči ' 'la A« . ^" 8. V ^(igloSk 15.6. IZUČEN MESAR DOBI DELO PRI NAS. Se priporočam. LOUIS OSWALD 17205 GROVEWOOD AVE. KEnmore 1971 Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AV-TOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott 0718 HEnderson 1218 ZA ŠOLSKE OTROKE Staršem se najlepše priporočamo za nakup obleke za otroke za šolo. Lepe fine oblekce za deklice. Trpežne hlače in srajce %a dečke. Nogavice, spodnje perilo, svedri. Se priporočamo Anton Gubane 16725 WATERLOO ROAD Imamo veliko izbero finih gorkih blanketov in kovtrov. BEER GARDENS FR. MIHČie CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Ni^ht Club 3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj FELIKS DRENIJK 5^22 Hamilton Ave. GOSTILNA Pri nas dobite vedno dobro 6% pivo in vino ter domačo hrgjio. Se priporočamo za obilen obisk. Peter Muhovetz 1231 East 61 Street CONFECTIONERY Dobro pivo in sladoled. KROJAČI JOHN SUSTER 1148 EAST 66th STREET Krojačnica in čistilnica moških in ženskih oblek. Se priporočam. KLEPAR Frank Kure 1118 East 77 Street SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strehe, žlebove, furneze in vse kar se tiče našega dela. — Vse po zmernih cenah in dobro delo. SE PRIPOROČAM Pokličite nos ENdicott 0439 MLEKARNE LYON DAIRY 1166 E. 60Ui ST.—BEndergon Jos^h Giavan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto in zdravo mleko EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.—HEndonion 7963 Anton Znidaršič, lastnik Pijte naše mleko, ker je Cisto in zdravo Vsaki petek FISH FRY, pohane ribe DOBRO SVEŽE 6% PIVO ROSE ZUPANČIČ 15232 WATERLOO ROAS CVETLIČARNE Imamo cvotiice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jelerčic 15302 Waterloo Road KEnmore 0195 PAPIRAR Jdin Peterko Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 RAZNO Ignac Slapnik, $f. CVETLICAH 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 PO NAJNIŽJI« CENA« in z najboljšimi pogoji Frigi-daire, Maytag Washers, White šivalni stroji, Electrolux ledenice, radija in pohištvo Vzamemo tudi hranilne knjižice International, Sav. and Loan Co. Custodian in North Amecican Trust Co. po najvišjih cenah. JERRY BOHINC 6614 Bliss Ave. Endicott 4613 KEnmore 1282 GASOLIN MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Glair Ave. ENdicott 9181 P^nnzoil Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. RESTAVRACIJE PAULICH'S RESTAURANT 5238 ST. CLAIR AVE Vsakovrstna domača jedU* . boljše pivo in 0»]- Vstavite se v gostilni '^Ljubljana" na Veliki jezerski raz«tavi. SLIKARJI BUKOVNIK STUDIO 762 EAST 185th STREET v lastnem modernem totogr^fsk«n) ateljeju. Julija in avgusta odprto ob nedeljah samo po naročilu Pokličite KEnmore 1166 STRAN 4. BNAKOPRAVTtOST Carica Katarina Zgodovinski roman — Nočem se preseliti v pekel kot lažnjivec — vedno sem bil pošten in odkritosrčen človek in tak hočem tudi ostati. — Že prej sem vedel, da bo nastala nevihta in ko sta se vidva pogovarjala, sem opazil na svetilniku znamenja in videl zastavo, ki je svarila male ladje, da ne odplovejo na odprto morje. — In vendar nisi obrnil? — zakriči Francesco ^ves razjarjen. — Hotel si torej postati naš ubijalec ? — Da — to sem nameraval! To je izgovoril tako jasno in gotovo, da Francesco in Klarisa nista dvomila, da govori resnico. Njegove oči so jasno govorile, da je vse to dobro premislil. Toda zakaj? , Gianettino je bil vedno najboljši Francescov prijatelj, služil mu je že od mladih nog, nekoč mu je celo rešil življenje, ko je predaleč plaval na morje. Takrat je Gianettino odplaval za njim, ker je slutil, da bo Fran-cescu grozila nevarnost in je bil v trenutku — ko je ta zaklical na pomoč — že ob njegovi strani. Ko pa ga je hotel na svojem hrbtu zopet spraviti na obrežje — se je pojavil veliki morski pes. Da sta takrat oba ušla gotovi smrti, je bil samo goli slučaj. — Gianettino se je obupno boril s strašno pošastjo in če se mu je posrečilo pošast usmrtiti, se je moral zahvaliti le dejstvu, da je imel pri sebi oster nož. — Nemogoče — nemogoče! — Gianettino — 'reče hitro Francesco — pomisli, kaj govoriš — sam si dejal, da si ubijalec, toda jaz ne verjamem — ne, ti si boljši, kakor govoriš! Zakaj bi hotel, da kontesa in jaz umre-va? — Zato, ker konteso ljubim, tebe pa sovi ažim! Klarisa se dvigne — komaj se je držala na nogah in gotovo bi padla v morje, če je ne bi pričakale močne Francescove roke. — Nesrečnež! — zakliče kontesa. — Kaj si storil? Zakaj me hočeš uničiti, ako me res ljubiš? — Zato, ker ne morem prenašati, da bi pripadala drugemu moškemu! — odvrne gondolier. •— Zato, ker te rajši vidim mrtvo, kakor pa v naročju drugega in ker te jaz — ubogi in zaničevani gondoliere — nikoli — nikoli ne bom mogel osvojiti. Po teh besedah objame Gianettino lepo konteso in jo pritisne na svoja prsa — čutil je utripanje njenega srca. — Nesrečnež — kaj si storil? — mu pošepeče lepa žena. — Zakaj mi razodevaš svojo ljubezen še le sedaj pred smrtjo? — Rekel sem ti že — zato, ker nikoli ne bi bila moja! — Toda če bi ti vračala ljubezen? — mu šepne Klarisa in njene temne oči se zasvetijo. — Če bi postala tvoja, — tvoja Gianettino. — Gondoliere divje zakriči. — Ali me ljubiš? — vzklikne. .— Madona, ti me ljubiš! — oh — oh — kaj sem storil ? In Gianettino se zgrudi na dno gondole. Samo ena beseda je dosegla, kar nista mogla doseči razburkano morje in strašna nevarnost. Ta mladenič, ki je doslej Btal v gondoli kakor železni kip '— je ležal sedaj na dnu gondole in je bridko ihtel. Toda že v naslednjem trenutku se mladi gondoliere zopet dvigne in se pogumno vzravna. Na obrazu se mu je izražala odločnost — oči so mu brez strahu gledale v valove. Daleč naokoli ni bilo nobene ladje, ki bi jih sprejela na krov — sami BO bili na neizmerni morski gladini. Zdajci začne Gianettino mrz- lično delati. Brez oklevanja sede za krmilo prime ga z močno roko in začne spretno voditi gondolo. Francesco zgrabi za vesla in poskuša Gianettinu pomagati, toda ta mu zakliče: — Signor, ne veslajte, prepustite vse meni! Gondola je brzela med divjimi i valovi kakor preplašena ptička. Klarisa je zopet sedla na klop — bila je pogumna, mlada žena, ki z ničemer ni pokazala, da se boji. Medtem pa je nevihta dosegla svoj vrhunec. Vetrovi so strašno bičali morje — zdelo se je, da je planil jastreb na golobico in jo raztrgal s svojimi kremplji — tako je tudi nevihta stresala in šibala morje — dvignila valove in vzpe nila gladino. i Minulo je pol ure in ta čas se že zdel našim ljudem v gondoli kakor cela večnost. Gianettino se je boril z valovi. Že stokrat je rešil gondolo gotove pogube. Tedaj pa naenkrat Francesco radostno vzklikne. Klarisa ga je začudeno pogledala, ker je mislila, da je znorel. Toda Francesco pokaže v daljavo. — Ladja — vzklikne Francesco — velika ladja! — Ha — še ena — tretja — četrta! — Celo brodovje — prišli so, da nas rešijo. — Gianettino, usmeri gondolo naravnost proti ladjam! Čez pol ure jih že lahko dosežemo. Gianettino pokima z glavo. — Čudno! — reče Francesco Armidore, ko so se približali prvi ladji. — Še nikoli nisem videl v našem pristanišču takega bro-dovja. — To so ruske bojne ladje, — odgovori Klarisa — živela sem v Rusiji in dobro jih poznam. — Signor — reče gondoliere privežite robce na veslo in mahajte z njim! — Evo, vzamite moj robec — reče Klarisa. Francesco priveze robec na veslo in kmalu nato začne dajati tujim ladjam znamenja. Gianettino je medtem vodil gondolo in posrečilo se mu je približati se ruskim ladjam na oddaljenost deset minut. Francesco že vzklikne, Klarisa je že mislila, da je rešena — ko pograbi ogromen val gondolo, jo dvigne v zrak, nato pa potegne s seboj v globino. Klarisa je skoraj izgubila zavest, toda vendar je začela plavati, če tudi jo je pri tem zelo ovirala obleka. Zdajci pa naenkrat začuti, da so jo objele neke krepke roke, takoj nato pa sliši šepet: — Madona, lezi mi na hrbet, odnesel te bom — plaval bom s teboj do ladje. In prej, kakor je mogla odgovoriti, jo je Gianettino dvignil iz vode — začutila je pod seboj telo — Gianettino začne rezati valove. Tudi nesrečni Francesco Armidore je plaval, toda ni mogel tekmovati z Gianettinom. Čez nekoliko minut je že zaostal za gondolierom. Z zadnjimi močmi zakliče: — Pozdravi mi očeta — reci j _ mu, da---z Bogom Klari-1 g sa — ljubil sem vas! Oh, Gia-:e nettino — zakaj si mi to storil? |g Trenutek pozneje izgine dožev sin v valovih, Gianettino pa nadaljuje pot s svojim sladkim bremenom. Na prvi ladji so že opazili brodolomce in so spustili čoln, da bi jih rešili. — Madona! — šepne Gianettino in pogleda Klariso. — Kaj želiš? — Ali me ljubiš? — Ljubim te, Gianettino. Ljubim te že dolgo in zato sem beža- s la pred teboj — zato nisem hotela, da me ti voziš, temveč sem si najela vedno drugega gondoli-erja. Bala sem se ljubezni, ki je vzklila v mojem srcu. — Oh, madona, jaz te ljubim, da bom še znorel! Če se bova rešila, bos moja — samo moja? — Prisegam ti? — Če pa bi prišel kak odličen človek — kak bogataš — ali ne boš takrat siromašnega gondo-lierja zavrgla? Ali mi boš ostala zvesta tudi tedaj ? — Vedno ti bom zvesta — odgovori Klarisa. — Pri bogu, ljubim te iskreno in srčno. — Madona, hvala ti za te besede! — reče Gianettino. — Če deval, da bi pomiril ljubljeno ženo. Zatrjeval ji je, da je nevarnost minila — zaman ji je šepetal, da ji bo vedno zaščitnik in hvaležen suženj. j Klarisa pa je naenkrat zavpi-1 la in se onesvestila. I Gianettino je vztrepetal in ob- j jel svojo ljubljeno. Bal se je, da je mrtva, da ji je srce nehalo biti, on pa drži v naročju samo j mrtvo truplo — mladi gondoliere je skoraj znorel, hotel je skočiti v morje, kajti življenje brez Klarise ni vredno življenja. Ruski mornarji pa so se mu rogali. — Poglejte tega Italijana — ko se mu je deklica malo one- bi jih ne bila izgovorila — bi mi- svestila, je že skoraj neumen! roval z rokama in skupaj bi se' Mar ne — ta lepa deklica je tvo-pogreznila v morske globine. — Madona, brez tebe ni zame življenja. Nekaj minut pozneje sta se'nič na svetu povedal, kdo je Kla-nahajala Klarisa in Gianettino I risa in kaj mu je. v majhnem čolničku, ki ga je ruska ladja poslala na pomoč. Truplo Francesca Armidore je plavalo na gladini, Rusi pa niso mirovali prej, dokler ga niso potegnili iz vode. Ko se je čolniček približeval ja ljubica? Ali jo Ijiibiš, govori?! Gianettino bi ne bil sedaj za Kdo ve? Francesco Armidore bi mu bil postal čez nekaj časa lahko nevaren tekmec, čeprav je vedel, da ga je Klarisa odbila. Klarisa ga je odbila; Gianettino je imel dobra ušesa! Slišal je ves njun pogovor. Odbila ga je morda zato, ker ni hotela ■ pripadati nobenemu moškemu. Klarisa je hrepenela po višjem cilju, njena pot je vodila k carski kroni! K carski kroni! Mar niso bile to ruske ladje, ki so ju rešile? Mar niso na jambor jih plavale ruske carske zastave? — Posebno na prvi veliki ladji je plapolala ogromna ruska carska zastava! Za vraga! Če so bile to zares ruske ladje, tedaj bo Klarisa morala biti zelo previdna! Kdo ve, morda pa so priplule te ladje samo radi tega v Benetke, Sovražil je te bradate ljudi, ki so hoteli s silo zvedeti njegovo tajnost. Sklenil je, da ne bo na veliki ladji, ki jih je sprejela, nikomur ničesar odgovarjal ali pa vsaj ne bo govoril resnice. Oh, kako je bil Geanettino veliki vojni ladji, so se pokaza- srečen, ko je opazil, da Klarisa še živi in da je samo onesvesce-na. le posledice strašnega dogodka. Pogumna žene ni niti enkrat kriknila od strahu. Med najhujšo nevihto in največjo nevarno- zopet bo odprla oci, stjo ni niti za trenutek izgubila samo njemu' Da, prisotnosti duha. Niti ena solza se ni , prikazala v njenih očeh, ko je videla Francesca Armidore, ki si je pridobil že marsikatero žensko srce, ko pa so jo potegnili na veliko rusko ladjo, jo je naenkrat zapustila vsa odpornost. Na krovu ladje sta bila dva živa človeka in eden mrtvec. Klarisi so tekle solze po licih. Naslonila se je na Gianettina, ih-tenje pa ji je stresalo telo. Gienettino si je zaman priza- Klarisa bo zopet živela, --pripa- Ljubila ga bo in bo vedno pri njem, pri svojem Gianettinu! Potem pa je gondoliere pogledal truplo nesrečnega doževega sina, ki je ležalo na tleh v čolnu. — Ubogi prijatelj, — žamr-mra Gianettino, — tako mlad, tako lep, tako bogat in neodvisen si moral umreti! Vendar ni mogel zatreti nekega čuvstva, ki je bilo podobno zadovoljnosti in se je porajalo v njegovi duši. MORDA NIKOLI VEČ ZA TE CENE! ♦ 10 Arbor Rd., od St. ClrilV; Hiša za eu« družino. 7 sob in kopalnica, vse v dobrem stanju; Nizki davki, malo plačilo takoj; bančna fin,i.,en------------------ 10104-6 Born Ave., blizu St. Clair-ja. za 2 družini; 5 velikih sob v vsakem stanovanju; lot 79x100. Pogoji : bančna financa---- $4500 13704-6 Oiese Ave., stanovanje za 2 družini od Kast 140 St., 5 sob, kopalnica v vsakem stanovanju; lot 4 8x80; davki A A f\i\ $120.96 na leto_________$44VU 1263-7 Churfiill Rd.. od Mayfieid Lyndhurst; :: družinska hiša; 6 velikih sob »\ kopalnica za vsako stanovanje; trn soba iia 3 nadst. Veliki porči; vse prenovljeno. Pogoji; Bančna financa— $4900 THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th in HURON PRospect 7666 VABILO NA DOMAČI BASKET PIKNIK v VELIKI DVORANI V nedeljo, 6. sept. ob 2. uri popoldne. KEGLJANJE ZA DOBITKE Prosta vstopnina — Ples — Kegljanje — Ballncanje — Igral bo Jos. Gerk Trio.—Stranke, katere si nabavijo tikete v predpro-daji so opravičene do—pečenega jančka za večerjo. Za obilen o_ bisk se priporoča IV. DORE HARTMAN, North Royalton, Ridge rd VABILO NA PIKNIK Soc. klub št. 28, JSZ ki se vrši v NEDEUO, 6. SEPTEMBRA, 1936 Na znanih prostorih pri Mr. in Mrs. Zornu na Bradley Road v Brooklyn. Dobra postrežba v vseh ozirih. Na veliko udeležbo vabi odbor! 2^ :W. ŠOLA JE TU! Počitnice gredo h koncu in šola se bo pričela. Pri nas imamo lepe oblekce za deklice in dečke. Dalje spodnje perilo in fine trpežne čevlje. Prijazna postrežba — Zmerne cene Se priporočam ANTON OGRIN V Slovenskem Delavskem Doniu, 15333 WATERLOO ROAD da bi ji kaj zalega storile! Gianettino stisne pesti, njegov obraz pa se je spačil — čutil je, da postaja nevarna zver, ko se je spomnil, da bi njegovi Klarisi kdo storil kaj zalega. Oh, Gianettino je močan, svojo ljubljeno bo varoval pred vsako nevarnostjo. Sedaj je imel pravico do tega. Sedaj bo smel biti za vedno v njeni bližini. Vedno bo pri njej, vedno jo bo zvesto spremljal, kakor njena senca! Da, Gianettino bo svoj zaklad skrbno čuval! Kadar bo Klarisa spala, bo Gianettino legel na prag pred njeno spalnico kakor zvest pes in nihče ne bo mogel k njej. nihče ji ne bo mogel ničesar žalega storiti. Na vsak način pa se je zavzel, da ne bo na ruski ladji niti z besedico omenil, kdo je Klarisa. Nič ne de, čeprav jo s0 za njegovo ljubico. Naj da je deklica iz Hahaha, gondoliere no ni bil tako neumen ne bodo tako lahko ^ ^ Čoln je medtem . d ji, s katere so sedaj ^ lestvico. reče ruski mornar, že kedaj plezal po lesW. vi. Samo pazi, da nil v morje! Gianettino pa se je rogljivo nasmehnil. V prihodnje trenutku ^ že sunil mornarja s pes ^ I sa, ker je revež hote ^ j nezavestno Klariso. jo je objel, si jo W^lo sa in jel plezati po ^ spretno in s tako ni vrvi z rokama niti ,^1. (Dalje pn VO Pi I % ZA ŠOLO ZA DEČKE IN DEKLICE Za dečke popolno zalogo spodnjega perila KAYNEE OBLEK IN SRAJC Za deklice pa Mitzi Frocks oblekce vse mere. Enako za večja dekleta od 10 do 16 in od 14 do 20. Ni treba biti " ^ nik dO' nosite . temne "D e ep^^ srajce. Toda . ca boste oble^^^^^ najnovejši Klobuki Mallory, Lion in Arrow sraj^^' Metcalf Silko-Line kravate, Chalm^r^ spodnje perilo. ALLORY HATS Zopet smo dobili novo zalogo ženskih ob-blek vse mere po $1.69-$1.95 in $2.95 Krila od 24 do 40, bluze 32 do 46. Ne pozabite, da dobite pri nas vsake vrste svedre za dekleta in žene, vse mere. Popolna nova zaloga moških svedrov od Gantner Matteru. Se vam priporoča. smfff BY For John Pollock JOHN POLLOCK V Slov. Nar. Domu na 6407 ST. CLAIR AVENUE TIRFS AVTOMOBILISTOM ŽELIMO SP OROČIT^' SMO RAVNOKAR PREJELI VELIKO FIRESTONE Standard tajetje^ pA Ti tajerji so izdelani po najnovejšemu načinu, ter ste lahko ^ boste napravili z njimi več milj varne vožnje kot s katerimi drugi^i^ Zakaj v teh tajerjih je več gumija kar poveča njih trpežnost. Po pjf' šemu načinu izdelave se namoči vsak posamezni kos v gumij te tajerje neprekosljive in neprimerno bolj trpežne. Ako hočete imeti i bre tajerje, pridite in si oglejte našo zalogo. . .v Damo na lahka mesečna odplačila. Pri nakupu novih . jev damo kredit na vaše stare tajerje. Naše cene so nižje kot drugje. y Imamo tudi različne vrste baterije, olje in druge potrebščine za CENTURY TIRE SERViCt j) JOSEPH DOVGAN, lastnik 15805 WATERLOO ROAD kenmob^