C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 14. decembre 1927. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek. Stone za celo leto 15 L * * pol leta 8» » * četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. &. 89 V Qorici, v sredo 14. decembra 1927 Letox. Nefrankirana pisma st ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. — List izda)» konsorclj »Gor. Str*> zee _- tisk Katoliikt tiskarne v Gorici. R> VM Pimzzutta St. 18. Uprava in uredniitvo ulica Mameli Stev. .e (prej Scuole). Teles, int. itev. 30S Na pomoc! Iz zgornje Soške doline smo pre* jeli naslednje vrste: Obupen klic: na pomocf se raz* lega iz grl tisočerih kozjerejeev. Tembolj pa še v zgornji Soski do* Uni, kjer je ljudstvo v glavnem od* visno od tega, kar mu donaša ko* zjereja. Davek na koze je prinesel med te tihe gorske vasice bridko žalost. Stvah, kako ziveti, muči man sikaterega gospodarja, ki se bolest? no vprašuje: Kaj bo? Kaj početi? Davek na koze mu je vzel še oni borni košček kruha, ki si ga je v največjem znoju in trudu do zdäj priborival. Davek, ki ga ne bo zmogel plačati, sili gospodarja pro; dajati to kruhonosno mu živalico. In še to po nesramno nizki ceni. Pripetilo se je celo pred dnevi, da je neki Trentar prodal v Bovcu 3 koze za 60 L. Uboštvo in beda se selita v dot move živinorejcev. Gospodar vzdi- huje, a okoli njega joka sestradana in razcapana deca, ki prosi kruha. Odkod vzeti? Domačega pridelka ni, a za nakup v trgovini manjka denarja in kredita. — 5e hujšo mU zerijo bo nam prinesel davek na koze. Saj so poslednje bile edine, ki so priklenile gospodarja k bajti, da se ni selil v tujino. Koze so mu prU nasale polente in kos kruha vse case, zato pa jih je vzljubil in zadot voljiti se je moral s skromnim in pica lim dohodkom. Tudi Avstrija — ne* sretnega spomina — je prvotno mU slila naložiti davek na koze, a uvide; la je uhoštvo, ki bi utegnilo slediti, zato je odnehcla od svojega namena. Skalnata tla Soške doline niso '¦ produktivna in jim manjka zemlje. ! Zato ni mogoče, da bi se tu rod i mogel pečati s poljedelstvom in ' preživljal samega sebe. Ta svet je ubog in ne nudi kruha. Ljudstvo je tu siljeno iskati utehe in sreče na tujih tieh. Suj ga domača gruda ne more preživeti. Ta potreba je gnala ze pred vojno mnoge v podzemske rove daljne Nemčije, a le začasno. Komur je bila sreča mila, da ni na* šel ranega groba v tujini, se je vrnil na siara leta z malim prihrankom v naročje rodne zemlje in si tarn ze* lei počitka in miru. Nakupil si je par koz in je z dohodki, ki so mu te prinašale, preživljal sebe in svojo : družino. i .S' tern da se obdačijo koze, se bo zmajal ves temelj gospodarstev; propadali bodo domovi in ljudstvo bo zbegano bežalo sem ter tja. Ker pa časi te krize niso daleč, se obra; čamo z gorečo prošnjo do pristojnih oblastev, da nam priskoäjo na po; moč in nas rešijo bede in propasti. In to čim prej! Naše upanje v y.ivljenje že zamira, naše roke se sklepajo v pobožno molitev, a naša usta govorijo: Prizanesite nam, prijatelji božji, oprostite nas davka, da bomo tudi mi ziveli.../ Kaj se godi po svetu? Pred kratkim smo v »Goriški Straži« poročali o predlogih za te* meljito in splošno razorožitev, ki jih je v Ženevi stavil sovjetski odposla* nee Litvinov. Sedaj pa nemški ča* sopisi O'bjavljajo poroeilo, ki ga je glavni tajnik ruske komunistične stranke Stalin podal na 15. kongresu strankc. Listi se posebno bavijo s tistim del<;m poroeila, ki govori o vojni moei sovjetske republikc. Med Stalinovim govorom in med poročilom Litvinova je velika mi* sclna razlika. Za varnost sovjetske Rusije. Stalin je izvajal: »Anglija je res* no ogrožala varnost sovjetske Ru* sije in to nas je prisililo, da smo zgradili močno zračno brodovje. Sprieo tcga bomo lahko v nekaj mesecih s polno pravico trdili: »Ru* sija obvladuje nebo.« Podlago naše letalske tehnike smo vzeli od Nem* eije. Pred sedmimi ali osmimi leti je bilo še mnogo naših letal zgraje* nih v nemškihh delavnicah. Danes pa gradimo naša letala v naših last* nih tvornicah, z našimi lastnimi de* Uavci, po naših lastnih osnutkih, na* ertih in vzorcih. Sedaj imamo 1521 bojnih letal. To število se bo v os* !. mih mesecih zvišalo na 3000. Vsako teh letal bo bolje izdelano, bolje ' opremljeno in bolje ravnano kot : katerokoli bojno letalo angleškega j zračnega brodovja. Poleg tcga bro* ¦ dovja bojnih letal pa imamo tudi i rezervo potniških in tovornih le* j tal, katerih število bo v šestih me* j secih narastlo na 7000. Ob morebit« j ncm izbruhu vojne bi se samo od sebe dalo uporabiti kot pomožne čete našemu bojnemu zraenemu brodovju. Šolski otroci se vežbajo. Voditelji ruske države so prvi spoznali vrednost tako velikega >;račnega brodovja. Pred devetimi ileti so izvedenci, ki so prideljeni na? šemu vojncmu oddelku, razložili Leninu, da je nezmagljivost Rusije zajamčena s hitro gradnjo zračnega brodovja. Nobeno drugo tehnično sredstvo ni za brambo in varstvo raztegnjenih ruskih mej tako pri* pravno kot bojno letalo. Prod ne* kaj lcti, ko smo se začeli sami ba* viti s proueavanjem letalstva, smo ga vpeljali v sole kot obvezen pred* met. Vsaki soli, ki jo obiskujejo nad deset let stari otroci, smo dali majhen vzorec letala. Dvakrat na teden se otroci ob teh vzorcih sczna* njajo z osnovnimi pojmi o letalstvu. Trudimo se, da bi razvncli mladost* no navdušenje naših otrok, tako, da jim bo, ko bodo odrasli, lctanje nekaj, ki se samo po sebi razume. Propaganda med ljudstvom, Med odrastlimi vzbujajo zanima* nje za zračno plovbo tozadevna pro* stovoljna društvn. Danes imamo v Rusiji 19.588 lctalskih drustev, ki imajo nad štiri milijone cilanov. Vsak član plača svojemu društvu znesek 18 rubljev. Društva imajo Ze 204 letala. Kemična vojna. Rusija ima tudi najbolje urejene delavnice za izdelovanje kemičnih bojnih sredstev. Množice strupenih plinov, ki jih izdelajo, nam bodo omogočile iztrebiti narod, ki se bo drznil nas napasti, v dvanajstih urah po vojni napovedi. Pred šestimi ali sedmimi leti se jc še angleški in ev* ropski tisk norčeval iz naših napo^ rov, zanesti navdušenje za letanje v rusko ljudstvo. Toda ravno kmet je danes najgorečnejši pristaš letal* stva. Na svojem lastnem telesu je izkusil, kakšen blagoslov je to zanj. Par letal lahko s tern, da kroži nad njivami in spušča nanje strupene pline, v maJlo minutah uniči roje ko* bilic, ki so prej spreminjale žitna polja v puščavo.« Stalinov govor je pa zajemljiv še z drugega stališča. Stalin se je nam* reč dotaknil razmerja med pravoslavno cerkvijo in sovjetsko državo. Znano je, v kako težkem položaju je bila pravoslavna cerkev, da o ka* toliški niti ne govorimo. Boljševiski voditdi so skušali vpeljati v rusko javno življenje popolno brezboštvo. Na potu pa jim je bila globoka vera nižjih ljudskih plasti. Radi tega so skušali uničiti to vero. Verouk so vrgli iz sole, duhovnike so zapirali, versko vzgojo mladine pod 18. le* torn so strogo prepovedali, raztrgali so družinsko vez, uzakonili nemo* ralo. Ker še ni bilo vidnih uspehov, so organizirali razne krivoverske cerkve, ki naj bi zmanjšale ugled pravoslavja. Pomagalo ni nie. Vse* mogočni voditelji sovjetske države so bili prcmagani od globoke in pri* srčne vere rusk eg a človeka. Stali* nov govor napoveduje popoln umik. »Po rcvoluciji smo rešili marsi* katero težko in resno vprašanje. Za največji uspeh sovjetske diploma* cije pa s'matram prijateljsko po* ravnavo s sveto pravoslavno cer* kvijo, ki smo jo pred kratkim do* segli. Do takrat je bilo naše raz* merje do ruske pravoslavne cerkve radi težkih zapljctljajcv vedno rah* lo. Sedaj pa lahko s ponosom trdi* mo, da sc je cerkev premislila in se pokazala uvidevno za sovjetsko via* do. Svcta pravoslavna ruska cerkev j je, ne da bi bili mi v kakršnikoli i obliki v naš prid pritisnili nanjo, iz* 1 dala proglas na svoie duhovnike in verne pristaše, v katerem jim sve* tuje, naj razlikujejo politiko orga* nizirane cerkve od politike vladc in naj proti sovjetski vladi zavzamejo stališče odkritosrčne iskrenosti in vdanosti brez duhovnih pridržkov. Vsako revolucijo zacnejo, hrani* jo in izpeljejo gorečneži, kojih duh je vnct od misli na nov red. Brez gorečnežev in fariatikov se ne zgodi nič novega na svetu. Toda skoro vsako revolucijo so prav ti gorečne* ži in fanatiki, ki so jo pripeljali do uspcha, obsodili k izpodletu, k ne* sreči. Fanatik je človek, ki zastopa vzor, ki je nasproten drugemu vzo* ru; toda on je nestrpen in ncdosto* pen za pametne vzroke svojega na^ sprotnika. Gorečneži in fanatiki so potrebni, da revolucijo spočnejo in izvršijo. Ne znajo pa sadov revolu* cije upvavljati, ko je revolucija končana. Te resnice ni dozdaj še nihče javno povedal. Lenin smn jo je pač do j eil, toda čas se mu ni zdel še dovoj zrel, da bi jo oznanil. Ločitev cerkve in države. Padcc carističnc vlade je nujno moral zahtcvati popoln preobrat v organizaciji svete pravoslavne ru* skc cerkve. Ni bilo mogočc vreči in uničiti carizem, ne da bi razbili ustroi ruske cerkve. Leta 1918. smo ločili cerkev od vladnega organi* zma, v katerega je bila že stoletja zapletena. Cerkev je imela pred* pravice. Utrla si je pot v državni stroj. Duhovščina si jc prisvajala državne posle, medtem ko ie drža* va segala v organične zakone cerk« ve. Ločitve nismo mogli izvršiti, ne da bi tu in tarn bili neumno brez* obzirni. V času, ko smo se bavili s tern kočljivim vprašanjem, so naše na* predpvanie ovirali gorečneži v obeh taborih. Gorečneži cerkve so tek* movali med seboj za predpravico mučcništva. Protiverski fanatiki pa so na drutfi strani oznanjevali poll* tiko iztrebljenja cerkve. V svoji nevednosti so zameniali cerkev z verstvom in verstvo z vero. Za* sleplieni od svoiega fanatizma so spravili sovjetsko Rusijo pri osta* lem svetu na glas, da namerava u* ničiti človeško vero z religijo. So* vietska Rusija ni nikdar imela na* mena, uničiti vero ljudi v kateresa* koli boga, ki ga častiio, in tudi noče pobiiati nobene oblike, v kateri po* skuSajo liudjc izražati svoio vero. Naše odredbc proti pravoslavni ru* ski cerkvi so bili naperieni proti njci samo kot proti zpvezniku in sovladariu carizma. Celo slepi fana* tik, ki se pripravlia. da bo r^zbil vero, ie v nai(?loblii notraniosti svojega srea veren- ima ideal, zaka* terean je nripravlion žrtvovati svo* je živlicnje. Nihče ne more živeti brez ideala in bode kar mi. brezverc1'. imemijes mo ideal ali »stvfir«, veren nripad* nik nravoslavne rusko cerkvo ali katerikoli drime cerkve im^noval morebiti verstvo ali vero. 95 orl* stotkov Pr^bivnlcev Rusiie imenuie svoie ideale rai'.i vero. Zato io no* litična neumnost in zločin na so* vjetski stvari, ako se kdo radi ma* lo besed. s katerih raz1os*o se r»e more striniati, postavi proti množi* cam. PosVus. nahuiskati množic> v verskih vprašanjih drus?o nroti dm* gi, so ic vedno na vse zndnic nad tistim maščcval. ki ie ta poskus podvzel.« Stalin ie v tern govoru iasno pri* znal nemoč in poraz sovjetske via* de v verskih vprašnniih. Do tega priznanja ga scveda ni pripeljalo navdušenje za vero. sai pravi, da je brezverec, temveč državna potreba. Vprnšanio ie scveda, kakšno svo* bodo bo ruska cerkev sedai uživa* la, kaiti, da so ii dovolili svobodo vzgoie mladine in svobodo tiska, ie vec kot dvomljivo. Vsekakor pa |e s priznaniem dana podlaga, na kateri bodo lahko gradile vse vero=> izpovedi. Upati ie, da bo po teh iz* iavah tudi katoliška vcra dobila svojc pravice. Okno v svet. Pol j ska in Litva. V znanem sporu med Poljsko in Litvo se ie v soboto dosegel zača* sen in delen sporazum. Ukinjcno je vojno stanje med obema država* ma. Poljska priznava neodvisnost Litve. Vsi morebitni bodoči spori se bodo predložili Zvezi narodov. Samo vprasiinje Wilne je ostalo nerešeno. Atentat v Tirani. V sredo zvcčer so neznani liudje začeli streljati na bivšega albanske* ga ministrskega predsednika Ver* lazzija. Verlazzi ie ncpoškodovan. Ranjena sta dva služabnika. — Ita^ liianski listi pravi jo, da so napa* dalci jugoslovanski državljani. Na Kitajskem. Kanton, ki so ga pred kratkim zavzeli nacionalisti, je zopet pade! v roke boljševikom, ki so sestavili sovjetsko vlado. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Zveza narodov. Zveza narodov jc v ponedeljek 12. decembra zaključila svoje zase* danje. Diplomat) e so se veselih obrazov razšli, ker so začasno od* stranili vojno nevarnost na vzhodu. Preki sod na Litavskem. Poveljnik posadke v litavskem glavnem mestu Kovno polkovnik Petruli ie bil po prekem sodu ustre? ljen. Dolžili so ga, da jc pripravljal oborožen prevrat. Pogoji za francoskositalijansko spravo. Rmska časopisna agencija »Ste* fani« objavlja vest pariškega lista »Information« o poßojih francosko? italijanskega prijateljstva. Vest je poslal poročevalec iz Rima. Pogoji so tile: 1) Francija naj prizna Italijo za državo, ki je v Jadranskem morju in na Balkanu najbolj prizadeta. 2) Francija naj v tern pogledu spremeni svojo politiko. 3) Francija naj neha podpirati protiitalijansko politiko Jugosla? vije. 4) Ureditev vprašanja Italijanov v Tunisu. 5) Konec francoske protifaši? stovske propaganda Poročevalec pariškega lista pa je mnenja, da še ni dozorel čas za ta? ke razgovore. Položaj v nemški težki indusiriji je že dolgo zelo napet in težak. Med podjctniki in delavci se bije boj za ureditev delovncga easa. Podjetniki grozijo, da bodo usta? vili ves obrat. Delavci vztrajajo pri svojih zahtevah. Najbrž bo morala poseei vines vlada in posredovati. DNEVNE VESTI. Razpisana trafika. Goriški občinski naeelnik sporo* ča, da je razpisana trafika St. 4 v St. Petru pri Gorici. Za podelitev te traf ike sc lahko potegujejo vsi tisti, ki stanujejo že najmanj eno leto v Gorici. V teku petnajstih dni po objavi razpisa naj vsi prizadeti vložijo prošnjo na obeinski urad. Prošnja mora biti spisana na kol* kovanem papirju za 2 liri. Natanč* nejša pojasnila daja občinski urad, soba št. 28. Kmetijsko društvo v Vipavi je, kakor vsako leto, tudi letos pri* redilo poskušnjo vinskih vzorcev svojih eilanov. Prinešenih je bilo 150 vzorcev, katere je najprvo pre? skusilo na ebuljoskop z ozirom na alkohol. Od tega je imelo 95 vzor? cev od 10 do 11%, 31 vzorcev pod 10% in 24 vzorcev pa nad 11% al* kohola, kar znači prav dobra namiz* na in sortirana vina. Tudi poskušnja je prav dobro izpadla. Vina so bila harmoničnega okusa in zelo enot* nega znaeaja brez napak ali bolez.* ni, kar kaže, da se je naše kletar* stvo splošno zboljšalo. Opozarja? mo gostilničarje in zalogarje na ta dejstva. Spor med vlado in Trboveljsko družbo. Ljubljanski listi javljajo, da je spor med vlado in Trboveljsko pre* mogokopno družbo zakljueen. Po* goji poravnave še niso znani. V vseh revirjih so žc začeli z delom. Obravnava proti macedonskim dijakom, ki se je zadnje case vršila v Skop* lju, je končana. Devet obtožencev je obsojenih na 5 do 30 let ječe, idrugi so oproščeni. Kontravencije, Od vseh strani dežele nam priha? jajo glasovi o kontravencijah, ka? terim dnevno zapadejo mnogi tr? govci, obrtniki in drugi. Opozarja? mo vse, naj se strogo drže uradnih ; predpisov, oblastva pa prosimo, naj imajo obzir do ljudi, ki večkrat radi nepoznanja zakonov pridejo v ! zagato. Ukrep. Znano Mikuževo gostilno pri Sv. Luciji je oblastvo iz nam neznanih vzrokov zaprlo. Ker je gostilna odlične važnosti tudi za tujski pro* met, upamo, da je ukrep samo za? časen. Albanski begunci v Belgradu. Belgrajska policija je odredila, da mora jo vsi albanski begunci v štirih dneh zapustiti Belgrad. Znižanje števila ministrstev v Jugoslaviji. Ministrski svet je razpravljal o načrtu za preuredbo vrhovne dr? žavne uprave. Po tern novem načr? tu bi bilo število ministrstev zni? žano na 12, to je: predsedništvo, zunanje zadeve, pravosodje, finan? ce, notranje zadeve, vojna in mor* narica, poliedclstvo, promet, pošta, socialna politika, trgovina in pro- sveta. Sest ministrstev bo razpušče* nih (agrarna reforma, ljudsko zdra- vje, šume, rudarstvo, bogočastje, izenaeenje zakonov). Posli teh mi? nistrstev bodo prešli na sorodna ministrstva. Izenačenje davkov v Jugoslaviji. V ponedeljek 28. novembra so se začele seje odbora za izenaeenje davkov. Najprvo bodo izcnačili ne? posredne davke. Ta korak je po= zdravila tudi opozicija. Pisemske cenzure ni. Prometno ministrstvo javlja: >^Radio*brzojavna postaja v Naue* nu je poslala v svet vest, da imajo vsi italijanski poštni uradi naroči- lo, naj vsa pisma dajo na razpolago poštni milici, da jih pregleda. Take vesti so popolnoma izmišljene.« Italijanski časopisi prepovedani v Jugoslaviji. Jugoslovanski notranji minister je prepovedal razširjanje sledečih listov v Jugoslaviji: Giornale d'lta? lia, Lavoro d'ltalia, II Secdo, II Po-? polo d'ltalia. Svoj ukrep je uteme? ljil s tern, da so ti listi napadali ju? goslovanski narod, vojsko in kralja. Nitti in Labriola črtana iz odvetniške zbornice. Odvetniška zbornica v Neapelju je te dni crtala iz svojih imenikov biv? šega ministrskega predsednika Nit? tija, ker dehije proti državi, in biv= Sega poslanca Labriolo, ker je pro? tizakonito ušel preko meje. Časnikarstvo na univerzi. Češki naueni minister dr. Hodža je povedal, da bo v prihodnjem šolskem letu ustanovil na praški univerzi posebno stolico za časni? karstvo. Predavali bodo sami stro? kovnjaki, profesorji in aktivni po? litiki iz tu'zemstva in iz inozemstva. Pet delavnikov na teden. Amerikanske dclavske strokovne zveze so menda začele gi'banje za skrajšanje delavncga tedna. Mesto sedan jih šestih delavnikov, bi jih bilo samo pet. Dva dneva v tednu bi bila prosta. Delavei pravijo, da je tehnika danes že toliko napre? dovala, da bi to bilo mogoee. Obravnava proti kapitanu Giuliettiju se je v četrtek 8. decembra konča? la. Giulictti je bil radi amnestije oproščen, sokrivci pa so bili obso? ieni na zaporno kazen od 2 do 6 , let in na globo od 2000 do 10000 lir. Vsem pa se odpusti denarna kazen in po 2 leti ječc. Vlom pri Woldemarasu. Pretekli teden so neznani ljudje vlomili v stanovanje litavskega mi? nistrskega predsednika Woldema? rasa in odnesli važne politične li? stine. Vlada jc izdala izredne ukre? | pe, da bi zasledila ukradene listine. 1 Dosedaj ni uspeha. Kaspiško morje zamrznilo. Na Kaspiškem morju je zavlada? la ostra zima. Radi mraza je morje zamrznilo. Več ribiških ladij se ne more nikamor premakniti. Na la? djah je okoli 4000 ribičev. Okoli 2000 so jih rešila doslej letala, ki oskrbujejo ponesreeence tudi z ži? vili. Do ponesrečencev je namreč mogoee priti samo z letali. General Bencivenga suspendiran. Uradni list vojnega ministrstva poroča, da je bil generalu Benciven* ga, o katerem smo pred kratkim poročali, da je bil konfiniran, od* vzet ein za nedoločen čas. Zavarovalnice. Ker imajo tudi naši ljudje mm> go opravka z zavarovalnicami in nalagajo pri njih svoj denar, naj navedemo v naslednjem bilance prometa, ki so ga imele nekatere teh zavarovalnic leta 1926 z živ* ljenskim zavarovanjem: 1. Assicu* razioni gencrali 1107 mi'lijonov lir; 2. Adriatic a di Sicurtä 931 milijo* nov lir; 3. La Fenice 1689 milijonov lir; 4. Union 362 milijonov lir; 5. Viktoria 1108 milijonov lir; 6. Al? lianza 1049 milijonov lir. Zgornje številke dokazujejo, ka* ko velik pomen imajo zavarovalni* ce v gospodarskem življenju Ev* rope. Zlasti »La Fenice« (Phönix) se je 1. 1926 zelo razsirila in dosegla prvenstvo. Številnih malih zavaro? valnic ne omenjamo, ker so bolj krajevnega pomena. Vse te zavarovalnice se bavijo razun z zavarovanjem na življenje tudi z zavarovanjem proti požaru, nezgodam, tatvini, prevozu itd. Socialni vestnik. Delo narodnega patronata za socialno zavarovanje. Prejcli smo s prošnjo, da obja? vimo: Niso še dovolj znani vzvišeni smotri, ki jih nacionalni patronat zasleduje, da čim popolneje sovrši na polju delovnega skrbstva delav^ cev za ščito njihovih interesov. Mnogi povprašujejo, kaj je nacio? nalni patronat, kaj dcla, kaj ustvar? ja? Odgovor je treba samo enkrat dati, četudi ga dober del delavskih mas že pozna, da že ve, ker jih je sprejela, kakšne so zasluge, ki jih Piinaša ta institucija ustvarjena od fašistovskega sindikalizma. Akcija nacionalnega patronata je popolno* ! ma prešinjena z duhom sindakalne*? ga gibanja in sledi sedaj veljavnim predpisom socialnih zakonov, ka? kor tudi smernicam izdanim. od T redsedništva konfederacije faši? stovskih sindakatov. Deželni institut narodnega patro? nata v Gorici se je ustanovil 1. jan, 1927. Do sedaj, do 15. t. m., uradujc še v ulici Bertolini St. 10., potem bo pa imel svoj sedež v ulici Duo? mo štev. 4. Narodni patronat vrši sledeče naloge: 1. Podpira kmeeke in industrijske delavce, ki so se ponesrečili na delu. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) X. Lotrinški križ. Brž, skoraj brez prehoda je Lu? pin zadobil znova oblast nad sa? mim seboj. Zdaj ni bilo easa za ša? le. Treba je bilo začeto igro doigra? ti. Zadnje priprave so zahtevale mirnega preudarka in ostrega pre? misleka. Najmanjša napaka se ne bi vee dala popraviti. Teg a sc je Lupin dobro zavedal. »Grognard, pojdi in pokliči po? strežčka, ki nas eaka v Gambettovi ulici. Ti, Le Ballu, pa pojdi v gara? žo in plaeaj zahtevano svoto 10.000 frankov za avto. Potem si kupi so? ftrski plašč in čepico.« »Prosim za denar, mojster.« Lupin vzame iz Daubrecqovega žepa debelo listnico in našteje par tisočakov. »Naš prijatelj je moral imeti presneto srečo pri igri.« Moža sta odšla. Lupin je pa po? rabil trenutek, ko jc bila Klarisa obrnjena v stran, da je vtaknil list? nico v svoj žep: »Menim, da ne bo slaba kupčija. Č)e odštejem vse stroške tega podjetja, bo še nekaj zame ostalo.« Potem naroči Lupin Klarisi, naj gre v hotelsko pisarno povedat, da odpotuje. Med tern se je Grognard vrnil. V sobo je pri? vlekel velikansko pleteno potno ko? šaro. Van jo so posadili Daubrecqa. »Ne trdim ravno, dragi moj po- slanec,« reče Lupin, »da hi to bilo tako udobno kot oddelek v spalnem vozu. Vsekakor jc pa udobnejc kot truga.« Potem je še enkrat napojil masko s kloroformom. Le Ballu je že tudi bil spodaj s kupljenim av? torn. Tovariša sta nesla košaro dol, Lupin pa je sedel v dvigalo in sto^ pil spodaj v pisarno s pojasnilom: »Gospod Daubrecq je moral hitro v Monte Carlo. Naročil mi je, naj vam povem, da se do pojutranjem ne vrne. Tu je ključ od njegove sobe.« Ko je stopil na ulico, so že bili vsi pripravljeni. Za se in Klariso je naročil kočijo. Tovarišema je še na* ročil: »Povprečno petdeset kilome? trov na uro. Se bosta menjala. Na tak način dospete jutri zrvečer pro? ti šesti ali sedmi v Pariz. Vsake tri ali štiri ure dajtc Daubrecqu par kapljic kloroforma. Naprej, Le Ballu...!« Ko je avto v divjem diru oddr? dral, je dal zapcljati na brzojavni , urad, odkoder je sporočil: »Gospodu Prasvillu, liolicijsko ravnateljstvo, Pariz. Neznanca sm.o našli. Jutri zjutraj ob enajvStih vam izročim listo. Klarisa.« Ob pol treh sta bila Klarisa in Lupin že na kolodvoru. Klariso je skrbelo, če bosta še dobila prosto^ re. »Saj že imamo dva prostora,« odvrne Lupin. »Kako?« »V hotelski pisarni so mi izročili expresno pismo za Daubrecqa. No* tri sta bili karti za dva spalna od? delka, ki ju je Jakob naroeil. Po? tovala bova torej pod imenom go* spod in gospa Daubrecq in povsod naju bodo s primerno častjo spre? j em ali.« Vožnja se je Lupinu zdela krat? ka. Klarisa je pripovedovala doživ? ljaje zadnjih dni. Lupin je pa po* jasnil čudež, da je prav v zadnjem hipu vdrl v sobo: »Ko se je vlak po? mikal iz San Rema, sem imel tako temno slutnjo, da sem hotel sko? čiti iz vlaka. Ker me je Le Ballu za? držal, sem skozi okno opazoval vra? tarja hotela, ki mi je prinesel vase naroeilo. rfako zadovoljno si je mel roke, da sem brž vedel, pri čem sem. Že sem obupal od jeze, da nas je Daubrecq tako na led speljat Toda to pot nam je bila sreča mila. Na naslednji postaji smo že skočili v vlak za nazaj. V San Remu napo* staji smo zopet opazili Daubrecqo? vega vohuna. To pot pa ni vee imel vratarske čepice. Stopil je v isti vlak. Tedaj sem že vedel, kako vas najdem. ^ Treba je bilo vohunu le slediti. Čez noč je prenocil v maj? hnem hotelu v Nizzi. Naslednje ju? tro sta se dobila z Daubrecqom na promenadi. Dolgo easa sta se pogo? varjala. Jaz sem jima bil vedno za pctami. Daubrecq se je spet vrnil v hotel in je ukazal Jakobu, naj po eaka v stopnišču nasproti telefon* skemu uradu; sam je pa sedel v dvigalo. Deset minut kasneje sem že vedel za številko njegove sobe in da je prejšnji dan neka dama na? jela sosednjo sobo. Potrkal sem na vaša vrata, Nič odgovora. Vrata so bila zaprta.« »In potem?« vpraša Klarisa. »No, potem smo odprli in le za* vesa me je loeila od vas in Dau* brecqa ter od zavojčka tobaka.« (Dalje.) j4ä »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. 2. Podpira izseljence v tu? in ino* zemstvu. 3. Posreduje delo brezposelnim in jih podpira. 4. Podpira zavarovance proti brezposelnosti in onemoglosti v slu* čaju starosti in nezgod. 5. Nudi podporo pri sklepanju delovnih po>godb in pri privatnem nameščenju. Potrcbno je, da na kratko oriše? mo naloge, ki jih namerava vršiti ta patronat. Zlorabe in pomanjklji? vosti nekaterih zavarovalnih zavo* dov so še dancs številne, ker ti za- vodi celoma ali deloma odrekajo pravico do trch vrst odškodnin: začasne, trajne in smrtne. V takih slučajih se pojavi prašanje, kako se more dclavcc braniti pred raznimi sprctnimi mancvri. Tu vrši svoje dclo nacionalni patronat. Nezgodni odsek je vzvršil v 10 mesecih leta 1927. sledeča dela v ko? rist ponesrcčcnim dclavcem: zače? tih zadev 342, rešenih 212, tekočih še 130. Izposloval je od zavarovaü? nih zavodov 569.534 lir in je s tem, ker so ponujali prvotno le 459.536 lir, pridobil delavcem 109.817 lir. Odsek za kmetijske nezgode. Patronat je z okrožnicami župan? stvom, zdravnikom itd. dosegel, da povsod poznajo resnico, da je kme* tijski delavec obv va mesnica skrbi vedno za nizje ccne. Zato ni čuda, da jo zavedni člani in občani podpirajo. Pustimo spletkarije, kajti živimo v resnih časih. Ne padajmo, ampak dvigaj? mo se! > Budanje. Čudež božje dobrote. — Eno zr? no fižola ie na posestvu Amalije Koren, št. 6, dalo 1080 kratni sad. Na cnem stebelcu je zrastlo 1080 zrn fižola. Ako bi vsako zrno tako obrodilo, bi za vsako kmctijo zadu? j stovalo, ako bi vsadila 1 kg fižola. 1 Pridelala bi ga 1080 kg. Pridelek iz Zahvala. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so nas na katerikoli način bla- godejno tolažili v doigotrajni bolezni in ob smrti naše nad vse ljubljene mame, stare mame in tete gospe ,, ,L&& jsaft^frifra*^:j>,,f . ¦ & LQ .. v ložefe Abram ter blagopokojnico v tako Castnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni domačemu preč. g. kuratu Iv. Draščeku za ganljiv nagrobni govor, prečastitim gg. župnikom Fil. Abramu izPliskovice, Jan. Kosu iz Branice in Fr. Klopčiču iz Gabrovice za asistenco pri pogrebu, domačim pevcem za tolažilne žalostinke, darovateljem vencev, Marijini družbi ter vsem bližnjim in daljnim udeležencem pogreba. Vsem: Bog povrni! Tupelče, dne 12. decembra 1927. Družina ABRAM-OVA in sorodniki. „Za domačim ognjiščem". Marsika_teri mohorjan bo z ne* voljo gledal to knjigo.. češ, to ni no? bena povest, to ni kratkočasno in v gospodarskih stvareh mi ne kori? sti nič. Le počasi, moj dragi! Po plih oblačil in šol. ix>trebščin po prizadevanju g. učiteljice Zupan? čič, ki je vse priredila. Miklavžu srečno pot in na svide? nje drugo leto! Ovčia vas na Koroskem. Tudi od nas se moramo enkrat javiti v »Srazi«. In sicer moremo danes poročati bolj vesele dogod? ke. 2e o vseh svetih je minilo kto, odkar ni v naši župniji nihče umrl. Sploh je prLnas tako zdrav kraj, da že nekaj časa le stari ljudje umira? jo. Če pojde tako naprei, bo mladi? na od kraja mislila, da ona ne more umreti. V stirih letih je umrlo v na? ši vasi 8 oseb; od teh sta imeli dve nad 53, štiri nad 76 in dve nad 83 let. — Majhna je nasa župnija. Ne steje niti 300 duš. Če to pomislimo, moramo res občudovati naše fante in dekleta, ki so za bližnji praznik sv. Lucije po lastnem nagibu zložili med seboi 400 lir in jih izrocili cer? kvenemu predstojništvu za nove svečnike na njenem stranskem ol? tarju. Vsa cast taki mladini. Če bi bili povsod tako navdušcni za lepo? to hiše božje, bi marsikake cerkve po naši deželi lepše izgledale. Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Krnice — Jageršče. Tudi k nam v visoke Krnice pri* haja naša priljubljena »Straža«. Mi se pa nismo še nikdar o^lasili v njej. Nikdar ni noben dopis še sli* kal življenja pri nas. — Zadovolj* nosti pri nas ni. Menda jc tudi dru? j>od nc preostaja. Kmetje tožijo in tarnajo, ker ni dohodkov in ker so dajatve težkc. Živina je našemu kmctu skora.j edini vir dohodkov. Sedaj pa še ta ninia nobcne cene. — Prcd enim letom smo ustanovili mlekarno, ki še precej dobro uspe^ va. To nas še nekam tola/i. — Kar je pri mis delavcev, so večinoma zidarji. Letos niso imeli skoraj no? bencga dcla, kajti čc kmet nima des narja, tudi delavec nima zaslužka. — Polcti je pri nas jako prijetno. Pozimi pa je vse dru^aee. Zima nas pokrije s svojo belo odejo in mraz pritisne, da je joj. Pred enim te« dnom je že padel prvi snetf. Bilo ga je skoraj en meter. Nekateri so bis li že v strahu, ker niso bili preskrb* ljeni z drvami. Po encm tednu pa je sneg že skopnel. — V Krnicah imamo tudi cerkveni pevski zbor za Jagerščc. Imamo namree dobre= ga orüanista, ki poučujc tukajšnje fante in dckleta. Pevci so iz obeh vasi, iz Krnic in iz Jatferšč. Veeina pa jih je iz Krnic. Kadar je sv. ma* ša v Jagerščah, se sliši prav lepo petje. Skoda, da nimamo vsako ne* del jo sv. maše v domači cerkvi. — Sedaj, ko prihaja zima in ko kuri* mo peči, bomo v dol^ih veeerih prebirali Mohorjeve knjige, katerih smo prav veseli. — Za danes naj bo dovolj. Kadar bomo imeli prills ko, bomo pa še kaj napisali. Volarje. Ker se nekdo hvali v »Straži« z mešanim zborom, kateri je pel na zadnjo pobinkoštno nedeljo v naši podružni cerkvici sv. Brica moram resnici na ljubo povedati, da je bil res mešan zbor sestavljen iz nekaj deklet in veeine žen, ki se je zbral zadnji trenutek prcd cerkvijo. Kje so bile običajno pevke, naj za da- nes zamolčimo. Cerkev jc bila res okinčana s pajeevino in oluščenim ometom. To je resnica o tej slav= nosti, katero opisuje dopisnik v »G. Str.« št. 84. Mislim, da je dopis= nik pisal bolj za šalo kot pa za res. — Scdaj pa še nekaj o naši cerkvi. Pred vojno je imcla naša ccrkvica dva zvona. Imeli smo tudi svojega pomožnega cerkovnika, ki nam je zvonil juternice, poldan in »ave Mari jo«, ker tolminski zvonovi se k nam ne slišijo. Zvonov nam sicer vojna ni vzela, toda ker so naši župni cerkvi vzeli vse zonove, so po umiku pri Koba* ridu odpeljali naša dva cerkvena zvonova in šolskcga v Tolmin, kjer so ostali, dokler ni dobila žup- na cerkev novih. Med tern easom so pa velik cerkveni in šolski zvon r&zbili. Tako smo dobili le še mali zvon nazaj. S tcm smo si zvonili poldan in »ave Marijo«. Zvonit je hodila vsaka hiša en teden. Scdaj je pa počil še ta, da sc ne sliši niti do prvih hiš. (Naša cerkev stoji približno 4(X) m iz vasi). Ako se sli* ši zvon, pomoli skoro vsak svojo molitev. Sedaj se pa bojim, da se bomo tc lepe navade popolnoma odvadili. Prosimo zato pristojnc kroge, da se za zadevo zanimajo. Še nekaj razveseljivega. Naši dve mlckarni, katere sta bili skozi 20 let vzrok raznim domačim pre* pirom, sta se letos združile. Tako je prav. Pisma našiti izseljencB». Iz Francije pošiljamo podpisani najlepše pozdrave svojim staršem, bratom, sestram, tantom in deklcs torn in vsem braveem »Goriskc Straže«. Ob encm želimo veselc bo? žičnc praznike in srečno novo lcto! — Mlakar Andrei, Mlakar Franc, Mlakar Marija, vsi iz Bače pri Pod? brdu; Kosmae Karcl, Taučar Jcr? ncj, Labnje; Lenar Anton, Huda? južna. idrijske novice. V kratkem času sc nam bode iz? polnila skoraj 39?letna obljuba, da se bomo po večkratni selitvi iz pro? storov v prostore zdaj vendar z vsemi našimi pripravami preseliliv nov gasilni dom. Stavba bo kras nekdanje »Rožne ulice«, sedaj »Via Trieste«, šele, kadar bodo začcli udejstvovati na? črt, in dali ulici pravilno in lepšo obliko. Stavba, upamo, bode kon? čana do polctja ter upamo tudi, da sc bode vršila društvena 40?letnica že v lastnih prostorih. Redni 39. letni občni zbor se bo? de vršil v nedeljo dne 18. grudna t. 1. ob erii uri popoldnc v salonu gospc Šepetavec z običajnim vzpo? redom. * # * Tudi letos je nas dne 5. t. m. ob? iskal sv. Miklavž, člane v Čekov? niku pa že v nedeljo popoldne, in obdaril kljub draginji primeroma dobro vse pridne. * * * Pretckli mesec sta se poročili dve članici iz Čekovnika. Sočlanice so jima v deputaciji na predvečer po> rokc izrazile čestitkc k tej sveča? nosti in se jih spomnile z malim da? rom. Dal Bog obilo sreče! Vpokojencem v Idriji. Z ozirom na vest, ki smo jo pri? občili v predzadnji »Goriški Stra? ži«, da naj se vpokojenci obračajo glede pokojninskih zadev na rud? niški komisarjat in ne na ministr? stvo, moramo pripomniti naslednje: Pristojna urada za resevanjc po? kojninskih prošcnj sta edino le mi? nistrstvo in finančna intendanca, /akladni oddelek v Gorici. Z vestjo v predzadnji »Gor. Straži« smo ho? teli vpokojencc samo opozoriti, da naj se za morebitna stvarna po? jasnila obračajo na g. rudniškcga komisarja. Vendar naj vpokojenci vedo, da komisar nima s pokojni? nami kot takimi nobenega opravka, ker odvisnost rudniškega delavca od komisarja preneha, ko jc komi? sar za delavca prcdložil pokojninski likvidacijski načrt. G. komisar bo gotovo po svojih močch pomagal vpokojencem in bo rad dal vedno vpokojencem tudi stvarna pojas? nila. Tržne cene. dne 13. decembra 1927. Česen 90 cent, do 1 L kg; zelje sveže 50 do 60 cent, kg; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1 do 1.20 kg; čcbula 90 cent, do L 1 kg; fižol na? vaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.20 kg; solata glavnata L 1 do 1.40 kg; solata endivia 60 do 90 cent, kg; krompir 50 do 60 cent, kg; paradiž? niki L 1 do 1.20 kg; peteršilj 40 do 60 cent, kg; repa sladka 20 do 30 cent, kg; repa kisla 1 L kg; radič ze* len 90 cent, do L 1.80 kg; radič rdeč L 1.30 do 2.20 kg; špinača 50 do 60 cent, kg; zellcna 60 do 70 cent, kg; motovilec L 1.20 do 1.40 kg; vrzote 30 do 40 cent, kg; kostanj L 1.20 do 1.60 kg; jabolka L 1.40 do 2.80 kg; maroni L 2.40 do 2.80 kg; mask) sveže L 14; maslo presno L 17; mlc? ko L 1 1; med L 10 kg; jajca 60 do 70 cent, komad. Valuta. Dne 12. decembra si dobil: za 100 franc, frankov 72.47 za 100 belg. frankov 256.50 za 100 švic. frankov 355.20 za 100 češ.-slov. kron 54.50 za 100 dinarjev 32.37 za 1 sterling 90.01 za 1 dolar 18.40 Novci po 20 frankov 70.50 za 100 avst. kron 00 256 Vojno 5 odškodninske dne 12. decembra 1927: do 72.77 Lir do 2()0.50 „ do 357.20 „ do 54.80 „ do 32 67 „ do 90.21 „ do 1S.46 „ do 72.50 „ do 00-262 „ obligacije 69.20. Listnica uredništva. Vse dopisnike, ki pišejo na obe strani lista, lepo prosimo, naj piše? jo samo na eno stran. S tcm bodo uredništvu prihranili mnogo dela K. M., Sondrio: Radi bi, a ne mo? remo. Pozdravljcni! POZORÜ Yelika zaJoga mrtvaških potreb? ščin 20% cencje kot povsod dru? god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg st. 3. Pošteno dekle dobi takoj službo pri učitelju v goriški okolici. Več izveste v Katoliški knjigarni, Via ("arducci st. 2 — Gorica. Listnica Kmečke^delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Kostunjevec Martin: Vaša prošnja se nahaja pri Corte dei Conti pod št. 41014. Ni upanja, da ¦ bi bil Vaš rekurz v kratkem rešen. 2. Kžar Anton, Gorica: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 3. Bensn Kat., Gorica: Zgllasite se ob priliki v tajništvu. 4. Šuligoj Josip, Lokovec št. 128: Ob priliki zglasite se v tajništvu. 5. Erzetič Josip, Kožbana: Vam jc bila priznana pokojnina z min. odlokom št. 62248 (392) od 8. X. 1927 in sicer lir 729 letnih od 31. 3. 1927. 6. Knez P., Števerjan: Z min. od? lokom št. 59117 od 19. 5. 1927 Vam je bila priznana pokojnina letnih L 1242 in L 200 od 19. 4. 1926 dalje. Zakladni oddelek finančne inten? dance v Gorici je bil tudi že po? oblaščen izplačati Vam priznano po? kojnino. , 7. Skomina T., Gradišče št. 5: Vašo prošnjo je vzela pokojninska komisija že v pregled. V kratkem bo zahtevala od Vas predpisane dokumente. Skrbite, da odpošljc žu? panstvo nemudoma zahtevane li? stine. 8. Samec Ivan, Kanal: Ko imate opravilo v Gorici, zglasite se tudi v tajništvu. 9. Sirk Jož., Biljana: Ob priliki, ko imate opravilo v Gorici, zglasite se tudi v tajništvu. 10. MisJej Fr., Štunjel: Vaše pros? nje ni mogoče rcšiti, ker manjkajo vsi dokumenti, ki jih jc pokojnin? ska komisija že ponovno zahtevala od štanjelskega županstva. Vaša prošnja je vložcna pod št. 058146. 11. Čadež Ferdinand, Vipolže št. 72: Vam je bila priznana pokojnina L 1566 od 1. X. 1927 do 30. IX. 1929. z min. odlokom št. 6074 z dne 21. 7. 1927. Zakladni oddelek videmske pokrajinc je bil tudi žc pooblaščcn, da Vam izplaea pokojnino. 12. Kurinčič A., Idersko: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo. 13. Bras Anton, Bovec: Sporočite nam naslcdnje: a) svoje očctovstvo in hišno številko; 2. kam in kdaj ste vložili presnjo za priznanje sluzbe? ne pokojnine; 3. natančen popis službe in službene dobe. 14. H. Knez, Trnovo: Dokumente smo prejeli. V kratkem dobite naše pi smo. Tajništvo. _ Gospodarska zadruga na Reki vabi svoje Clane k izrednemu obč? nemu zboru, ki se bo vršil dne 1. ja? nuar ja 1928 ob 2. uri pop. na Reki v hiši št. 13 z naslednjim dnevnim redom: 1. Poroeilo odbora o stanju za* druge. 2. Sklepanje o razpustu zadruge na podlaßi § 41. pravil. 3. Kaznoterosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. iirite Goržško Stražo,, PUUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). ZOBOZDRAVNIŠKI ATELIE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. PRSNE BOLEZNI _ (Zdravljenje prsne votline) REVMATIČNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 « Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—12. ACOÜA DELi'ALABABm proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po» sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Vin Carducci 9 pr\ Fiegel. Zouod Dr. BONCIHil HlfETT! TRST, Via Fabio Filzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trgaiije v kolku) Zdravljenje živčnc^a trganja v laktih in V bokih. - Spp'jeina od 10- 12 in od 15—17. Zdfraunik za zobe in tista Dr. LOJZ KRAI6HER sprejema v GORKCI Piazza deJla Vittoria šfev. 20 Teod. Hribar (nasi.) » Gorica CORSO VERDI 32 - - (hišs Centr. Posoj.) VellbB zologo češhBgo platna Iz znam tovarne Regenchopt S Roymonn, wiBhc- f pitno biago za porocence hahop tudi VBliha izbira mošhega In žensbego subni. Blago solidno! Cene zmernell