letnik XXVII
december 2011 /št. 99
Veselje na Slovenskem
Moja dežela j e cležela veselili ljudi. Smejemo se celo plešoč nad prepadi. Za jutri nam kdovekaj ni.
Bo že kako, po stari navadi rekamo in rinemo dalje.
Gospod nam je to zemljico dal in sami smo jo na pol izgubili. Bogaboječneži, naivneži mili bili smo ne enkrat izdani in cesto imenovani: drhal.
Po krivici. Saj smo skromni in pridni. In majhni kot naša dežela in naša strast. Sami sebe ljubeči, nemalo previdni ostajamo živi in ubogljivi kot naša mala last.
Majknaje naša dežela. Ena najmanjših. Od vseh strani zgrajena z gorami ali z vodami in z vsemi nami. Dežela veselih ljudi.
Nevesele prihodnosti.
Tone Pavček
Spoštovani bralci,
izteka sc leto 2011. Za mnoge je bilo leto dobro, bogato in uspešno, nekateri pa sega bodo spominjali tudi po težkih in žalostnih trenutkih. Ne obupajmo, vedno je več poti, vendar lahko z dobro voljo vse rešimo in premagajmo. Naj na vsak dan razveseljujejo drobne sreče, ne iščimo velikih. Tako bodo prihodnji dnevi lažji in lepši.
Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam voščimo veliko vedrine in upanja v dobro.
Ob 26. decembru — dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti vam čestitamo in želimo, da bi znali ceniti in spoštovati vsebino tega praznika.
Uredniški odbor
Naslovnica:
Vipava - Zimska idila Foto: Oton Naglost
Staro leto srajčko slači, sveže zlikano oblači.
Srajčka je poslikana, z vzorci drobcenih želja.
Izberite vzorček zase takšnega, ki bo za vse čase, čipkal zdrahe, mir in srečo.
Raztegnite ga v ljubečo mavrico okrog leta, ki ne bo nikoli sneta.
Skrivnost je kot pajčevina, ki varuje zibelko življenja, je nasmeh, ki v ljubezni tihi tke besede sreče.
Z vsakim novimjutrom spogleduje se in noči odšteva, da ob novem letu sreče čar in želje naše v vaša srca vlije.
Nastja Klevše
Spoštovane krajanke in krajani,
v imenu Krajevne skupnosti Vipava Vam in vašim najbližnjim želim vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto. Predpraznično obdolje pa bi moral biti tudi čas za premislek o opravljenem delu v preteklem letu in problemih, s katerimi se bomo morali soočiti v naslednjem letu.
Milan Poljšak, predsednik KS Vipava
Kdo je napravil Vidku srajčico?
Veijetnoga ni med nami, ki se ne bi srečal s slovensko pravljico Frana Levstika z naslovom: »Kdoje napravil Vidku srajčico?«. Srečen Jantek, ki je s pomočjo dobrih živalic prišel do lepe, nove, bele srjjčke! To ni zgolj poučna zgodbica, ki nam sporoča, da je v slogi moč, tako je bilo resnično živfjenje mnogih izmed naših prednikov.
Danes bi se samo na eno sr<yčko težko navadili, ko agresivna potrošniška miselnost vse bolj prodira v ta naš svet, polni omare in prazni denarnice. Reklamna sporočila se vrstijo in vrtijo do onemoglosti, dokler nas ne »poučijo«: To moram imeti, to si želim, to potrebijem
Dgstvo je, da nam današnji standard večini omogoča, da si lahko po primernih cenah nabavimo dovolj oblačil, obutve, kozmetike in vsega ostalega. Na voljo nam je celo udobno nakupovanje preko internetnih katalogov; vsake toliko nas razveseli predsezonska, sezonska in posezonska razprodaja, ki nam ponuja dobro kvaliteto za vsak žep. Včasih tako evforični pretiravamo in pridemo iz trgovin s polnimi nakupovalnimi vrečkami, v katerih je »svega i svašta«, a se takoj potolažimo: Po taki ceni sem pa res moral/a kupiti! Če se potem nakupljenega naveličamo, podarimo prijateljici ali dobrodelni organizaciji, ki pomaga ljudem v stiski. Tako imamo vsi Vidki in Vidke dovolj snjčk in bluzic.
In tako lahko božično-novoletna pravljica, ki nas z rdeče-belo kombinacijo v pravljični svet nakupovanja privablja že od oktobra dalje, postaja resničnost.
In mi? Ko bo čas za voščila in dobre želje, pomislimo, koga res imamo in kdo nam stoji ob strani. Ker obleka mogoče res naredi človeka, a človek za nas osebno bo le oseba, ki nas ima res rada. Obleka gor ali dol, le tak človek nas bo resnično ogrel. In pravljica?Je že tu.
Helena Kobal
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
V imenu Občine Vipava in svojem imenu vam želim vesel božič in srečno novo leto 2012!
mag. Ivan Princes, župan
IZ NAŠE PRETEKLOSTI
Biser, o biser vipavskega trga ...
150 tet stare vipavske šole
Srečno sprejeto poslopje prekrasno!
Biser, o biser ipavskega terga!
Naše prelepe dežele ponos!
Lepe postave, še lepš ’ga poklica, zlati napis ti nosijo lica, kakšne veljave poslopje da si!
Vero, omiko Ipavec zlo čisla, veri, omiki je tempelj postavil, narod prihodnji da v njem le spozna: vero, omiko za čednost ipavsko, vero, omiko za sreče podnožje, vero, omiko za pervo blago.
Bog vas ohrani vi skerbni očetje!
Hvale za vaše vse trude in stroške manjkalo nikdar vam tudi ne bo: čversti sinovi in hčerke preblage verno zrejeni, omikani čedno bodo najlepši plačilni vam dar!
Anton Hribar
3.	december 1861 je bil za Vipavce prazničen dan, dan, ko so blagoslovili novo šolsko poslopje. Slovesnost je večer prej in zjutraj naznanjalo pritrkavanje zvonov farne cerkve svetega Štefana. Pročelje nove šole je bilo slovesno okrašeno s kitami zelenja in z napisom »Pozdravljeni!«, z oken pa so plapolale zastavice. Tudi na šolskem zvoniku je vihrala belo-modra-rdeča zastava, »da se tudi Ipavec zave, da Boga čez vse spoštuje, cesarju zvesto služi, pa svojo narodnost tudi visoko čisla«. (Iz ipavskega terga, Kmetijske in rokodelske novice, št. 51, 18. 12. 1861, str. 419.)
Praznično oblečeni učenci so ob devetih zjutraj pred župniščem pozdravili visoke cerkvene, šolske in druge dostojanstvenike, nato pa so v sprevodu odšli v cerkev, kjer so darovali sveto mašo. Po maši so šli proti šoli, ljubljanski stolni prošt ter generalni vikar Anton Kos pa je blagoslovil nove šolske prostore. Učenci so pod vodstvom učitelja Antona Hribarja zapeli pesem, napisano in uglasbeno za to slovesno priložnost. Pred šolo je zbrane slovesno nagovoril Luka Hiti, vodja vipavske šole. Zahvalil seje dekanu Juriju Grabrijanu, grofu
Tadeju Lanthieriju in drugim za trud pri gradnji šole. Nagovoril je starše, učitelje in učence. Staršem je svetoval, naj otroke redno pošiljajo v šolo, učence pa je opomnil: »Vi morate radi v šolo hoditi, se pridno učiti; zakaj leta mladosti, so leta setve ...« (Iz ipavskega terga, Kmetijske in rokodelske novice, št. 51, 18. 12. 1861, str. 420.) Blagoslovitev šolske stavbe je bila za Vipavce zelo pomemben dogodek, saj šola do leta 1861 ni imela lastnega poslopja. V Zemljepisnem in zgodovinskem orisu, ki ga je izdalo Postojnsko okrajno glavarstvo leta 1889, je zapisano, da so vipavski učenci obiskovali pouk v prostorih
Knifičeve trgovine zraven cerkve. Število učencev pa je raslo. Leta 1842 je pouk obiskovalo 196 učencev in šola je bila nujno potrebna. Pobudo
Trg in stara šola leta 1902.
(PANG, 583, Zbirka fotografij, t. e. 20. a. e. 176, fot. /-//. Fotografiral je Ivan Može.)
za gradnjo je dal vipavski dekan Jurij Grabrijan, kije verjetno izdelal tudi načrte. Sodeloval je z zidarskim mojstrom in umetnikom Mihaelom Blažkom iz Lokavca. Šolo so večinoma sezidali s cerkvenim denarjem (8000 goldinarjev), Grabrijan pa je šoli priskrbel tudi donacijo vrhpoljskega kurata Antona Bregenlija (4000 goldinarjev). Z obrestmi na zbrano denarno vsoto so kupovali šolske potrebščine.
Dvonadstropno šolsko poslopje seje s šolskim zvonikom mogočno dvigovalo nad ostale trške hiše. V šolo se je vstopilo skozi lep portal, ki je na prekladi nosil napis z zlatimi črkami »Veri in omiki«. V stavbi, ki sojo zgradili v dobrem letuje bilo šest velikih učilnic in dve sobi za šolske potrebe, zgradili pa so tudi stanovanja za tri učitelje.
Vipavska šola je bila ena izmed najuglednejših šol v škofiji. Na Kranjskem je bila ena izmed sedmih glavnih šol, na katerih je pouk potekal v slovenščini, čeprav je bila nemščina tudi na slovenskih glavnih šolah najvažnejši učni predmet od drugega razreda dalje. Šolo so morali po zakonu obiskovati otroci od šestega do dvanajstega leta, od šolskega leta 1870/71 dalje pa je veljala osemletna šolska obveznost za otroke do dokončanega 14. leta.
Jurij Grabrijan (1800-/882)
Pastir ovčicam, učenik mladini, duhovnom oče, steber domovini, srca preblagega in poln modrosti, v življenju lep vzor kreposti ...
Vipavski dekan Jurij Grabrijan, doma iz Adlešičev, duhovnik, kulturni delavec in velik rodoljub, je na Vipavsko prišel leta 1831. Postal je kurat v Šturjah. Leta 1838 je nasledil umrlega vipavskega dekana Franca Štekarja. Ves čas pastirovanja v Vipavi seje zavzemal za razvoj šolstva. V dekaniji je ustanovil kar osem enorazrednih šol, vipavsko dvorazrednico pa je razširil v štirirazrednico. Dalje pobudo za gradnjo šolskih poslopij na Gočah, Planini, Slapu, v Podragi in Budanjah, najmogočnejšo šolo pa je sezidal prav v Vipavi. Po njegovi zaslugi je bila na Slapu ustanovljena še Deželna sadjerejska in vinorejska šola za Kranjsko. Kot dekanijski šolski nadzornik seje redno zanimal za šolski pouk in pogosto je obiskoval šole in učitelje po vaseh vipavske dekanije. Tudi ko je šolska zakonodaja ločila šolo in cerkev, je Grabrijan ostal pomembna oseba na šolskem področju. Postal je vodja vipavskega šolskega sveta, okrajni šolski nadzornik, nadzornik za verouk v dekanatu ter duhovni predstavnik v okrožnem šolskem svetu v Postojni. Ves čas je pisal tudi članke s šolsko problematiko. Ivan Lavrenčič, ki je veliko pisal o Grabrijanu, je dejal:
»Soli je bi! Grabrijan probuditelj. Cerkev mu je bita mati, a šola hčerka.« (Ivan Lavrenčič, Jurij Grabrijan, Dom in svet, št. II, leto 1893, str. 436.)
Šola je preživela burna leta svetovnih vojn
in krut fašistični režim. Učiteljica na Slapu
Anica Preprost je v Šolski kroniki zapisala, da
je šola izgubila svoj pomen in postala prisilna
potujčevalnica. Fašiste sta spominski plošči
rodoljuboma Juriju Grabrijanu in Štefanu
Kocijančiču, vzidani na fasado šole, tako
motili, da soju odstranili, in šele leta 1968 so
ju povojne oblasti ponovno vzidale v šolsko
stavbo. S kamnite plošče nad vrati so fašisti
odstranili tudi napis Veri in omiki.
Po 2. svetovni vojni se je reden pouk začel 1.
,	oktobra	1945. Prva povojna leta je pouk oviralo
(L litografija je zasebna last LJke Ferjančič iz Vipave.)
Stara vipavska šola v 20. stoletju
Učenci 5. razreda italijanske šole v Vipavi leta 1941.
Tako je Jurija Grabrijana upodobi!	duhovnik
Henrik Dejak.
(Ivan Lavrenčič, Jurij Grabrijan, Dom in svet, št. II, leto 1893, str. 28.)
pomanjkanje učiteljev in neprestane premestitve. Učenci in učitelji niso imeli primernih učnih knjig, zvezkov in drugih šolskih potrebščin.
Z velikim slavjem so učenci in učitelji začeli šolsko leto 1947/48, saj so septembra praznovali priključitev Primorske k matični domovini Jugoslaviji. Okrašene vasi, kresovi in pesmi so dali velikemu dnevu značaj praznika. Učenci so to šolsko leto vstopali v obnovljeno šolo: popravili so streho, postavili nove žlebove, vzidali nove okenske okvirje in šolo prepleskali. Večino denarja so z prireditvijo in plesom 15. avgusta 1947 zbrale in darovale vipavske žene, članice organizacije AFŽ.
Leta 1948 je bila uvedena sedemletna obvezna osnovna šola. S šolskim letom 1950/51 pa seje sedemletna šola razdelila na štiriletno osnovno šolo in triletno nižjo gimnazijo. Osemletno obvezno šolanje so uvedli v šolskem letu 1952/53 in osnovno šolanje seje razdelilo na štirirazredno osnovno šolo ter štirirazredno nižjo gimnazijo, ki naj bi zajela čim več mladine in ji nudila solidno splošno izobrazbo. Tega leta je osnovno šolo
obiskovalo 88 učencev, nižjo gimnazijo pa kar 259 dijakov iz Vipave, okoliških vasi in krajev Severne Primorske. Sirote, revni otroci in otroci iz oddaljenih krajev so bivali v Dijaškem domu nižje gimnazije Vipava, v prostorih današnjega Zdravstvenega doma Vipava.
Rojakom v Ameriko so učenci vipavske šole v zalivalo za šolske potrebščine poslali skupinsko fotografijo.
(PANG, Fond OŠ Draga Bajca Vipava 1904-1969, t. e. 2, a. e. 10, Šolska kronika nižje gimnazije za šolsko leto 1952/1953.)
Večina prostorov v šoli je bila namenjena nižji gimnaziji. V šolskem letu 1952/53 seje pouk za učence osnovne šole odvijal le v eni učilnici. Že takrat so učitelji opozarjali, da potrebuje šola nove prostore. Število dijakov je naslednje leto naraslo na 288, tako daje osnovna šola ostala brez prostorov. V hudi prostorski stiski ji je pomagala Kmetijska zadruga, ki ji je v Zadružnem domu odstopila malo dvorano v pritličju in dva prostora v prvem nadstropju, ki soju preuredili v učilnico tako, da so podrli vmesno steno. Zgradili pa so tudi dodaten vhod v stavbo. Zaradi gradbenih del so začetek šolskega leta prenesli na 15. september 1953, ker pa tega dne učilnica v Zadružnem domu še ni bila pripravljena, je načelnik Vojaške šole osnovni šoli odstopil dve sobi v Domu JLA, kjer je potekal reden dopoldanski in popoldanski pouk do 3. oktobra 1953, ko so uredili učilnico v Zadružnem domu. Konec maja 1953 so uredili še igrišče z gugalnicami in gredjo. Pomagali so vojaki in s prostovoljnim delom tudi učenci in starši. Do začetka novega šolskega leta pa so v Zadružnem domu morali zgradili še eno učilnico, pisarno in kabinet, tako daje Osnovna šola Vipava postala del Zadružnega doma. Šolski odbor pa je že na začetku leta 1953 dal predlog za gradnjo nove osnovne šole.
Razmere so bile težke tako za dijake kot za učence. Opremljenost prostorov je bila slaba. Po učilnicah je bil obrabljen pod, klopi so bile stare, tabla pa zasilna tabla in na stojalu. Vidne so bile električne žice, ki so se pod stropom povešale od žebljička do žebljička. Sredi stropa je na žici visela žarnica brez senčnika. V začetku 50. let 20. stoletja po razredih nižje gimnazije ni bilo niti dovolj šolskih klopi in stolov, zato so učenci na začetku šolskega leta v šolo prinesli vsak po en stol in ga v juniju odnesli domov. V najhujši stiski so včasih iz parka učenci prinesli nekaj klopi. Vipavski rojaki so pomagali s šolskimi potrebščinami. Oktobra 1952 so otroci osnovne šole in nižje gimnazije iz ZDA prejeli kar 38 paketov s šolskimi potrebščinami. Veseli so bili zvezkov, risank in raznih blokov, barvic, svinčnikov, peres in drugih potrebščin, ki sojih razdelili med učence vseh šol v vipavski občini.
V zahvalo so otroci rojakom v Ameriko poslali L/iteljski kolektiv z ravnateljico Nado Hoenigman pred
, . staro solo vsolskem letu 1957/58. album fotografii učenčev m domačih kraiev, ki	č	,	,	,	■,
. . .	• ,	,	(PANG, 385, Šolske kronike OS Vipava 1904-1969 t e 2
so ga z narodnimi vezeninami okrasih učite n.	* . , ,	■,	- , ,	, „	■.	t.
b	J	Šolska kronika v solskem letu 1957/58.)
Pročelje šole verjetno v 60. letih 20. stoletja.
(PANG, 385, OŠ Vipava, t. e. 11/8, a. e. 130)
V Kroniki za šolsko leto 1954/55 je zapisano, daje bilo šolsko delo precej lažje, ker so imeli učne knjige, iz katerih so obravnavali učno snov brez nareka v zvezke, kar je prej precej oviralo poučevanje. Pogoji poučevanja so se še izboljšali z nakupom učil: diaprojektorja, episkopa, gramofona in mikroskopa, večji radioaparat pa je omogočil ozvočenje po učilnicah, da so učenci lahko poslušali radijske šolske ure.
Sprememba v šolskem sistemu seje zgodila v šolskem letu 1957/58, ko sta se v osemletko združili osnovna šola in nižja gimnazija. Spremenil seje tudi šolski okoliš, saj so na slapenski in vrhpoljski šoli ukinili četrti razred in učenci so začeli obiskovati šolo v Vipavi. Skupno število vseh učencev, razdeljenih v 14 oddelkov, je bilo 423. Učiteljev je bilo 16, ravnateljstvo šole pa je prevzela gospa Nada Hoenigman. Šolski odbor s predsednikom Mirkom Princesom sije zelo prizadeval, da bi se razmere na šoli izboljšale in da bi v Vipavi dobili novo šolo.
KUHI*)*	j
4 OO.ffo	J
~TLORIS PRITLIČJA' M T : 100
Večja popravila so na šoli izvedli v januarju 1960, ko so v vseh šolskih prostorih položili nov parket. V poletnih počitnicah so vso električno napeljavo vstavili pod omet in po učilnicah pravilno razvrstili po šest do osem luči, stare škrli na hodniku v prvem in drugem nadstropju pa so zamenjali s terazzo tlakom. V prvem nadstropju Zadružnega doma so podrli predelne
1
UČILNICA
660 « -točo
JZ
~I. NADSTROPJE
rankČa5>o
» IM IM | A
ve- 5»
»OBA
600 h 355
UČILNICA
Goo x 9*50
uinnitA
M	
ir'	1+1
^ . 1	□
Ur
■ t -i )■. 1
URANIČA >Jo»£8o'
| -IH'1
fr , i
1*1
i 11 rj
rf j knjižnica
M <645x5^
UČILNICA
64)xf4.o
s«
33 S
i
t	UČILNICA
k «o-i i a.,,w
y
H.
■ z. NADSTROPJE •
Tloris pritličja, prvega in drugega nadstropja stare šote verjetno v 60. letih 20. stoletja. (PANG, 385, OŠ Vipava, t. e. 8/11, a. e. 130.)
stene med učilnico in tremi manjšimi sobicami. Prostor so preuredili v telovadnico, vendar je morala osnovna šola prostore kmalu odstopiti Kmetijskemu kombinatu Vipava, ki je potreboval nove upravne prostore. Tako so učenci za telovadbo uporabljali dvorano Zadružnega doma, ki je bila pozimi hladna in malo uporabna. Šolski odbor je denar za potrebna popravila zbral po vipavskih podjetjih, zlasti pri gozdni upravi Ravnik-Orlovše.
Občinski ljudski odbor Ajdovščina je 27. februarja 1962 sprejel odlok o združitvi nekaterih šol na Vipavskem. Na osnovi odloka so bile s šolskim letom 1962/63 k matični šoli v Vipavi priključene šole Budanje, Slap, Lože in Vrhpolje. V šolskem letu 1964/65 je bila matični šoli Vipava priključena tudi osnovna šola na Gočah, naslednje šolsko leto pa še šola v Podnanosu. Postale so podružnice oziroma oddelki matične šole v Vipavi. Na podružnicah je potekal pouk od prvega do tretjega oziroma četrtega razreda. Otroci višjih razredov so pouk obiskovali na matični šoli v Vipavi.
Učenci z razredničarko Marijo Rijavec pred Zadružnim domom v šolskem letu 1966/6 7.
(Fotografija je zasebna last Lenčke Prelovšek iz Izole.)
Učenci 7. a razreda z razredničarko Marijo Kosmač v učilnici stare šole leta 1969.
(Fotografija je zasebna last Jurija Rosa iz Poreč.)
4.	oktobra 1969 je bil za okrog 800 učencev in 40 učiteljev dolgo pričakovan in slovesen dan, saj so odprli vrata nove šole. Po načrtih arhitekta Štruklja so učitelji in učenci dobili lepe in funkcionalne prostore s sedmimi učilnicami, s štirimi kabineti, šolsko kuhinjo in jedilnico ter z upravnimi in kletnimi prostori. Svet šole seje na seji 23. oktobra 1969 odločil, da dobi vipavska šola ob preselitvi v nove prostore tudi ime po rojaku Dragu Bajcu, kar je kasneje skupščina Občine Ajdovščina tudi sprejela.
Kljub novim šolskim prostorom je bilo še vedno premalo učilnic za vse učence, zato je pouk potekal tudi v stari šoli. Stavbi sta oddaljeni druga od druge 15 minut hoje in nekateri učitelji predmetne stopnje so morali med odmori hiteti iz ene šolske stavbe v drugo, zato je pouk trpel. Težave pa so bile tudi pri sestavljanju urnika. V šolskem letu 1980/81, zadnjem na stari šoli, je OŠ Draga Bajca Vipava obiskovalo 757 učencev. Pouk je bil v dveh izmenah. Na stari šoli je bil pouk le dopoldne, od 8. ure do 13.05, in sicer za naslednje razrede: 1. a, 2. a, 4. a, 5. a in b ter 6. a, b, c. Na novi šoli je bil pouk dopoldne za 3. a, 7. a, b, c, ter 8. a, b, c. Popoldne pa je bil pouk od 13.30 do 17.45 za učence 1. b, 2. b, 3. b in 4. b razreda.
Zal pa bivanje v več kot 120 let stari šoli ni bilo varno. 7. februarja 1979 je v učilnici v pritličju nenadoma med poukom odpadlo približno 2 m2 stropnega ometa, ki k sreči ni poškodoval učencev.
Šola je poslala vlogo na Občino Ajdovščina, da se ugotovi, kako je s konstrukcijo podov in stropov. V prvem, še bolj pa v drugem nadstropju, so se tla majala že ob normalni hoji po razredih.
Strop seje nato odluščil še dvakrat v drugih dveh učilnicah. Šolo je pregledal gradbeni inšpektor, ki je odredil popravilo poškodovanih stropov. Učitelji in ravnateljica so zahtevali garancijo o varnosti uporabe prostorov stare šole, zato je ravnateljica 5. marca 1981 vložila zahtevek za strokovno mnenje Medobčinske inšpekcije dela o varnem opravljanjem šolskega pouka v stari šoli. 10. maja 1981 je Medobčinski inšpektorat iz Nove Gorice izvedel ogled stare
šole in na podlagi ugotovitve dveh inšpektorjev
izrekel prepoved uporabe šolske stavbe. Obstajala je neposredna nevarnost za poškodbe in življenje učencev zaradi slabe nosilnosti in delne preperelosti stropnih oziroma podnih konstrukcij. Prepoved uporabe prostorov v stari šoli je začela veljati takoj in je trajala do sanacije objekta.
Zbor OS Vipava v 2. polovici 60. let 20. stoletja. (Fotografija je zasebna last Marije Mavri Koradin iz Podrage.)
Stara šola danes.
(Fotografiral je Bluz Bratož, S. c razred.)
Šolski zvonec je utihnil, v stavbo se je naselila tišina. S poukom v novih razmerah na novi šoli so učenci začeli 13. aprila 1981. Pouk so obiskovali kar v treh izmenah, učenci štirih oddelkov razredne stopnje pa so se vozili celo na podružnično šolo v Podnanos.
Število učencev seje tako iz leta v leto večalo, zato je rasla tudi potreba po novih šolskih prostorih. Šolski odbor in vipavski odborniki so se v ajdovski občinski skupščini stalno zavzemali za gradnjo nove šole, vendar je kar nekaj let trajalo, da je Občina Ajdovščina gradnjo nove vipavske šole vnesla v program občinskih investicij. Sredstva za gradnjo šole so se zbirala s samoprispevkom.
V 150 letih je šolski prag stare vipavske šole prestopilo mnogo generacij učencev, učiteljev, staršev in drugih. Učitelji so nas dobro pripravili na nadaljnje šolanje in življenje. V spominih mnogih so še vedno težka masivna vhodna vrata z lepim motivom, obokan hodnik z mogočnim stopniščem, prostorni in svetli razredi, tople visoke zelene peči v zimskem času in telovadba, ki je bila v jesenskih mesecih pogosto namenjena spravilu drv v drvarnico. Taki in podobni spomini oživijo, ko danes vstopamo v oddelek Lavričeve knjižnice Ajdovščina, v glasbeno šolo, na dejavnosti Razmetanega podstrešja in v različne pisarne, ki danes domujejo v mogočnem šolskem poslopju.
Ana Kobal, prof. zgodovine OS Draga Bajca Vipava
Viri in literatura:
Pozdravni nagovor ravnateljice Nade Hoenigman na otvoritvi nove šole, 4. 10. I%9.
Arhiv OŠ Draga Bajca Vipava, Šolski kroniki za šolsko leto 1979/80 in 1980/81.
Pokrajinski arhiv Nova Gorica (dalje glej PANG), Mikrofilm št. 58, Šolske kronike OŠ Vipava za šolska leta 1962/63, 1964/65 in 1966/67. PANG, OŠ Vipava, Delovodnik OŠ Vipava, 1970, t. e. 52, a. e. 246.
PANG, OŠ Vipava 1944-1969, t. e. 56, Zapisniki, statistike, šolska glasila, Zapisnik seje Sveta šole, 23. 9. 1969.
PANG, OŠ Draga Bajca Vipava 1904-1969, t. e. 2, a. e. 10, Šolska kronika Nižje gimnazije in Šolska kronika OŠ Vipava 1950-1961.
PANG, OŠ Draga Bajca Vipava 1904-1969, Šolska kronika OŠ Vipava 1945-1956, t. e. 2, a. e. 11.
PANG, 583, Zbirka fotografij, t. e. 20, a. e. 176, fotografije Ivana Možeta.
Ivan Lavrenčič, Jurij Grabrijan, Životopisna črtica, Kmetijske in rokodelske novice, 1. 7. 1882, št. 40, str. 204-205.
Ivan Lavrenčič, Jurij Grabrijan, Dom in svet, št. 11, 1893, str. 433-438 in 48l^t83,
lz Ipavskega terga. Novice, gospodarske, obertniške in narodne (Kmetijske in rokodelske novice), Ljubljana, 18. 12. 1861, št. 51, str. 419-421.
Postojnsko okrajno glavarstvo, Zemljepisni in zgodovinski oris, Postojna, 1889, str. 155.
Franc Kralj, Jurij Grabrijan, Vipavski glas, Vipava, julij 2000, št. 53, str. 2-9.
Mija Kapelj Božič, Vipava, moje drugo šolsko službeno mesto, Zbornik o šolstvu v Vipavi, Stoji učilna zidana, Vipava 2007, str. 87.
Nada Hoenigman, Nekaj utrinkov iz mojih spominov s službovanja na vipavski šoli. Zbornik o šolstvu v Vipavi, Stoji učilna zidana, Vipava 2007, str. 103-108.
Reorganizacija osnovne šole v goriškem okraju, Nova Gorica, št. 36, 5. 9. 1952, str. 45.
Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, Ljubljana 1966, str. 299.
Veri, omiki je tempelj postavil, tristo let nam zvon je vabil
»Če hočeš srečen hiti, se moraš mlad učiti!«
ŠOLA IN ŠOLSKI ZVONEC NEKOČ IN DANES
»Že včeraj proti večeru in danes na vse zgodaj je veselo priterkavanje zvonov farne cerkve naznanjevalo, da se posebno praznovanje pričakuje.« Z glasbo zvonov, ubranim petjem in pritrkavanjem so Vipavci pred 150 leti slovesno naznanili praznik blagoslavljanja novega šolskega objekta. Kako pomemben in veličasten narodni trenutek je bil to, zasledimo po obširni objavi dogodka v časopisu »Novice« iz leta 1861.
Članek je napisan na dveh straneh, z malimi stisnjenimi črkami. Poročevalec nam natančno opiše dogodek in slikovito oriše dogajanje v Vipavi 3. decembra 1861. Novo stavbo primerja s templjem, na katerem je mali zvonik. Nad vhodnimi vrati je z zlatimi črkami vklesan napis »Veri in omiki«, ki mimoidočemu jasno pove, čemu služi to prekrasno poslopje, še posebej pa poudari njen narodni namen in opozori na moralno domoljubno duhovno držo takratnega Vipavca. Zapiše tudi, da »učeni in pošteni delavni mladi bodo lahko krojili srečno bodočnost.«
»... Hvala mojemu ljubemu očetu, hvala moji zlati materi, da sta me v šolo pošiljala! To je moja častna in večna sreča. /.../Kaj ti pomaga, delavni oče, skrbna mati, če imaš čvrstega, močnega, junaškega sina, ki bi ti s svojimi pestmi tudi hraste podiral in skale premikal, ako pa nima izobraženega uma, ne požlahnjenega srca? /.../ Kdor ne seje, ne more žeti; kdor se nič ne uči, nič ne zna; kdor nič ne zna, se ne more preživih; kdor se pa ne more preživih, je revež, siromak, zgubljenec, je nesrečneš. /.../Premili oče, premila mati, tvoja
gospodarske, obertni&kc in narodne.
V l.|uliljnnl v srrdu IN. deeemtu-o IM1I
De! članka iz B!eiweisovih NOVIC 1861. leta in slika stare šole iz leta / 902, na kateri še visi prvi šolski
dolžnost je za otroke skrbeti. Pa tudi vi, otročički! /.../ Vi morate radi v šolo hoditi, se pridno učiti; zakaj leta mladosti so leta setve; tukaj se postavi temelj ali k sreči ali pa k nesreči in prigovor v slovenskem berilu pravi: »Ce hočeš srečen biti, se moraš mlad učiti.« Vi se morate povsod lepo vesti, starše in g. učenike spoštovati in jih v vsem ubogati. /.../ »Če starše spoštuješ in ljubiš Boga, je vse ti prijazno, te rado ima«; pravi zopet prigovor.«
NOVICE
it
«	■-■	■«••••■—
j
t  —
Dopis v Novicah, 3. dec. 1861, o blagoslovu moderne šole v Vipavi
Iz Ipavskega terga. 3. grudna. R.K. - Današnji dan ostane ne samo za ipavski terg, ampak tudi za celo dolino posebno znameniti in važen; zakaj ta dan smo praznik b/agos/ovljenja novega šolskega poslopja tukaj posebno slovesno obhajali. Že včeraj proti večeru in danes na vse zgodaj je veselo priterkovanje zvonov farne cerkve naznanjevalo, da se posebno praznovanje pričakuje.
V sredi ipavskega terga sozidano namreč novo poslopje svojo glavo čez vse druge, sicer precej velike hiše ponosno povzdiguje. Po izvrstno izdelanem sprednjem obličji boš mislil, da kak tempelj zagledaš, ker se njegovo nadstrešje umetno v zvonik zveršuje. Toda zlati, v kamen vrezani napis nad vratini » Veri in omiki« ti naznanuje, čemu da to poslopje tukaj stoji.
Lani se je jelo zidati letošnjem ugodnem vremenu se je zahvalit, da se je že zdaj svojemu poklicu odpreti meglo, zakaj šest velicih sob in dve manjši za samo šolsko rabo, poleg tega pa za tri učenike stanovališča, za vsakega s tremi stanicami in kuhinjo, vse v pritlini in v dveh nadstropjih v sebi zapopada, in zato izpeljava take velike reči tudi veliko časa in dela potrebuje.
Z dovršenjem tega šolskega poslopja so prečastiti g. dekan J. Grabrijan svoje velikoletno poganjanje za napravo poglavne šole za Ipavce in nje dostojno vselenje poveličali čez vse; zato pa tudi niso jenjali skerbeti, da bi se današnji dan posvečenja tega novega zidališča slovesno obhajal. Naprositi so zatoraj poleg drugih gostov milostljivega gospoda Antona Kosa, škofovega namestnika inprošta ljubljanskega, da so s prečast. Gospodom Zavašnikom, c. k. vikšim ogledom ljudskih šol, blagovolili priti in to slovesnost tolikanj više povzdignili. Gospodje duhovni cele dekanije, gospodje uradniki in od vseh krajev veliko ljudstva se je bilo zbralo te nove veselice se vdeležit.
Naj povem, kako je bilo ob pervega do zadnjega.
Učenci in učenke, praznično napravljeni, z zelenimi vejicami in banderci v rokah so ob deveti uri zjutraj v versti prišli do farovža, so s čverstim »živijo gospod general« vikarja in šolskega vikšega ogleda pozdravili in nju in celo zbrano duhovščino s šolsko zastavo (banderom) na prej v farno cerkev peljali, kjer so g. general-vikar sami v proštovski napravi veliko mašo peli. Po maši in po zahvalni pesmi seje iz cerkve procesija odperla do novega zidališča; od njegovega zvonika nam je belo-modro-rudeča zastava v pozdravljenje naproti vihrala v spomin, da se tudi Ipavec zave, da Boga čez vse spoštuje, cesarja zvesto služi, pa svojo narodnost tudi visoko čisla. »Veri in omiki« se nam je iz zlatih ust posmehljivo; po vsem čelu poslopja se je bralo: »Pozdravljeni!« iz beršljana spleteno; iz vsakega okna so slovenske banderce mahljate in po zelenih smrekovih majah so se venci in drugi klinči zibali.
Pridši pred poslopje so gospod general-vikar cerkveni blagoslov peli in od sobe do sobe z žegnano vodo škropili, pevska drušina pa je med tem pri merjeno, resnično ginljivo čeveteroglasnico pela.
Po dokončanem cerkvenem opravilu so se g. general-vikar, g. predstojnik c. k. uradnije, g. grof Tadej Lantieri, g. župan s svojimi svetovavci, več drugih gospodov in gospe in drugega ljudstva v kaj lično okinčano šolsko dvorano podali. Tu smo bili sprejeti s praznično popevko (Festkantate), katero je tukajšni mladi, pa za povzdigo in omiko pevskega duha nevtrudljivi učenik tukajšne glavne šole, g. A. Hribar, osmoglasno nalašč za to veselico na sledeče verstice postavil:
Serčno sprejeto poslopje prekrasno! Biser, o biser ipavskega terga!
Naše prelepe dežeie ponos!
Lepe postave, še leš'ga poklica, Zlati napis ti nosijo lica, Kakšne veljave poslopje da si!
Vero, omiko Ipavec zlo čisla,
Veri, omiki je tempelj postavil, Narod prihodnji da v njem le spozna: Vero, omiko za čednost ipavsko, Vero, omiko za sreče podnožje, Vero, omiko za pervo blago.
Bog vas ohrani vi skerbni očetje! Hvala za vaše vse trude in stroške Manjkalo nikdar vam tudi ne bo: Cversti sinovi in hčerke preblage Verno zrejeni, omiki čedno Bodo najlepši plačilni Vam dar!
Pisavec se ne šteje za presojevavca popevskih izdelov, zdi se mu pa, če bo gospod A. Hribar tako napredoval, kakor je izverstno dobro začel, da smemo v njem moža pričakovati, ki bo čast delal slovenskemu narodu...«
To je del obširnega poročanja iz samega slavja izpred 150 let.
Nekoč prekrasen in mogočen tempelj modrosti pa s svojimi 18 m dolžine, 22 m širine, in 23 m višine še kar kljubuje času in še naprej krasi stari vipavski plac.
Že davno je, od kar je star šolski zvonec odbil svojo poslednjo šolsko melodijo. Leta 1948 je za vedno utihnil in ob četrt pred osmo zjutraj ne kliče več mladih k uram učenja. Pred tem je skrbna roka hišnice in
hišnika vse šolske dni v letu, točno ob predpisani uri, v drugem nadstropju, z vrvjo jugala mali zvon v malem zvoniku, ki je visel na šolski strehi. Starejši Vipavci se še danes spominjajo njegovega glasu in se spominjajo lepih, pa tudi hudih šolskih časov. Spominjajo se, ko so vsak dan in ob vsakem vremenu hodili v šolo bosi in kako sta jih oče in mati nagovarjala k vestnemu učenju in obiskovanju šole. Domačinka, gospa Elka Sček, se spominja, kako je njen oče, mojster kovač Ivan Šček, ki je imel svojo kovačijo po domače pri Tinknovih, v bližini stare šole, zjutraj, ko se je oglasil šolski zvonec, klical zaspance: »Že zvoni, pejte v šulo. T'numni vkp, vkp, zamdili bste šulo!«
V hodniku prvega nadstropja je visel manjši bronast zvon, kije tehtal le nekaj kilogramov. Njegovo zvonjenje je pomenilo odmor.
Takšne zvonove v cerkvah ponekod še danes uporabljajo za naznanjanje začetka svete maše.
Ko je prva svetovna vojna pobrala zvonove z namenom, da jih prelije v topove, je pobrala tudi prvotni šolski zvon iz leta 1861. Na njegovo mesto je leta 1922 prišel manjši zvon, kije bil vlit leta 1711. Po pripovedovanju sedaj že pokojnega gospoda Vinka Premrla in najstarejšega še živečega pritrkovalca, mojstra urarja, gospoda Antona Cizera, so ta zvon najbrž prinesli iz cerkvice sv. Marka ali pa iz starejšega poslopja pri farni cerkvi, ki je služilo za poučevanje.
Zvonik s strehe)
\
Ena izmed posebnosti, ki jo ima vipavska stara šola še danes, je pravilno oblikovan stolp oziroma manjši zvonik. Nad streho se dviga približno poltretji meter visoko. Širok je 1,6 metra. Ima tri odprte, akustično oblikovane obokane line, četrta pa je zazidana. Line so visoke poldrugi meter, široke pa 0,76 m. V tem zvoniku je bil na lesenem hrastovem ogrodju nameščen bronasti zvon. Služil je za obveščanje (signalizacijo) o pričetku šolskega pouka. Na vrhu strehe zvonika stoji še danes premikajoča se zastava, ki kaže smer vetra. Do danes so v njem peli že trije zvonovi. Prvi zvon od leta 1861 do prve svetovne vojne, drugi zgodovinski zvon, ulit 1711. leta, prinesli so ga leta 1922, pelje do 1948. leta, in sedaj nov zvon od leta 2011.
O restavriranju ter obnovi starega šolskega zvona v Vipavi ter o prizadevanjih za nabavo novega pa več prihodnjič.
(se nadajuje)
Mark Česen
Soteska Pekel in njen mlin
Raj in pekel si nista nikjer tako blizu kot v spodnji Vipavski dolini. Okolica široke, umirjene struge reke Vipave med Batujami in Zaloščami se po domače imenuje Paradiž, le malo dalje, ko voda naredi zasuk na
levo in se skozi obronke Vipavskih Brd prebije na njihovo južno stran, pa Vipava oblikuje kratko gozdnato tesen, imenovano Pekel, po kateri se združi s pritokom Branice in steče proti Dornberku. Za ime soteske sta dve razlagi. Po prvi so bili nekoč v njej slapovi, njihovo bučanje in samotnost pa naj bi ustvarjali potrebno peklensko vzdušje, po drugi pa naj bi bil za ime kriv tukajšnji mlin s kovačijo in žago. Voda se je preko jezu zaganjala v rake, iz kovačnic se je kadilo, slišalo se je hrupno razbijanje kladiv, skozi ves ta direndaj pa je zavijala še žaga. Pa še trpečih duš v mlinu ni manjkalo. Bil je pravcato podjetje z dvema mlinarjema, štirimi kovači in 30 hlapci. K mlinu je namreč spadala tudi precejšnja posest. Hlapci in dekle so živeli v vasici Vrh nad Peklom v smeri proti Preserjam, kovači in mlinarji pa so stanovali kar na delovnem mestu.
Pekel je bil sprva last grofov Lanthierijev z braniškega gradu. Leta 1740 so ga temeljito obnovili, nato pa dali v najem Filipu Francetu Furlanu z Brij. Leta 1800 so ga ponudili naprodaj, za 1533 goldinarjev pa ga je kupil Jožef Pečenko, prav tako z Brij, le da z zaselka Pečenki. Dobrih 30 let kasneje je zbral denar še za odkup pripadajočega posestva. Rodbina Pečenko je nekoliko skrivnostna. Po ustnem izročilu naj bi predniki prišli iz Ukrajine. Bili so to trije bratje, ki so ustanovili vasico Pečenki, ki je kasneje postala del Brij. Po drugi strani pa bi utegnili biti potomci plemičev ali vsaj svobodnjakov iz kraja Peč med
./. Tominc: Ivan Josip Pečenko Terezija pl. Jellen
Mlin Pekel iz zraka (iz arhiva Arhitekturnemu muzeja Ljubljana)
NOV 2011
35 kg 1922-1949
Mirnom, Rubijami in Sovodnjami na italijanski
strani meje. To bi lahko dokazoval ugled, ki so ga
uživali. Ivan Josip Pečenko seje na primer poročil
s Terezijo pl. Jellen iz Doberdoba. Zelo so bili
cenjeni tudi v družini grofov Attemsov, o čemer
pričajo darila ter grofovska udeležba na porokah
in pogrebih. Vsaj trije Pečenki so zanje izstavljali
notarske listine. Se posebej je zanimiva goriška
veja Attemsov, ki imajo pridevek Petzenstein oz.
»iz Peči«. V vasi so namreč po letu 1542 dedovali
gradič in posestvo Tabor, v ostankih stavbe pa je
bil najden fragment z njihovim grbom. Gre za Pekel leta 2011: stavba z dvoriščem	lrj	običajne	suHčne	konice>	na	ravnih podaljških
konic pa je videti nekaj, kar bi lahko bile tri čepeče ptice. Simbol treh ptic (kasneje pa treh križev) pa so Pečenki uporabljali za svoj notarski znak. Attems-Petzensteini bi lahko tako bili vsaj posredno dediči prvotnih Pečenkov, ki so se odselili na Braniško. S tem v zvezi je verjetno tudi jalovo početje ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja, rojaka iz Štanjela, ki je prišel leta 1582 v Rihemberg, sedanji Branik, preganjat luterane. Med njimi je našel kar štiri s priimkom Pečenko:
Štefana, Luko in dva Primoža. Čeprav so vztrajali pri obhajilu pod dvema podobama, škofov predlog za izgon deželni vojvoda ni upošteval. Na cesarskem dvoru je pač tedaj deloval vplivni Andrej grof Attems. Tudi ni znano, ali je bila izterjana denarna kazen, ki jo je izrekel škof. Pečenkovi bi se morali premisliti, ali pa plačati 50 goldinarjev. Tedaj je bila to vrednost 50 svinj ali 8 volov. Apostolskemu vizitatorju se ni trudil pomagati niti aktualni lastnik braniškega
Rustikalni portal iz 17. stoletja	Vhod	v	bivšo	kovačnico	gradu,	grof	Lovrenc Lanthieri.
Na spoštovanje Pečenkovih
konec koncev kažejo ne nazadnje grajski poslovni odnosi, pa tudi poroka Karoline Furlani z grofom Karlom Friderikom Lanthierijem leta 1864. Nevesta je bila namreč hči Jožefe, rojene Pečenko.
Pekel je gotovo eden najlepših slovenskih mlinov. Centralno poslopje z mlinskim prostorom v pritličju in stanovanjskima etažama ima obliko pravokotnika z dvema nizoma oken na čelni in šestimi na vzdolžni fasadi. Okenske odprtine so obdane z lepo klesanimi kamnitimi okviri, v stavbo pa vodili velik, rustikalno obdelan portal s polžastim zaključkom, ter letnico 1740 na obeh straneh okvira. Gre za naknadni zapis, saj so bili podobni portali v modi 100 let prej. Naknadno sta vpraskani tudi inicialki FF pred začetkom letnice, pomenita pa Franca Furlana, kije imel v drugi polovici 18. stoletja mlin v najemu. Na podoben način seje s klesanjem ukvarjal njegov sin Andrej. Začetnici njegovega imena AF lahko vidimo na temenu portala, neki neroden mojster pa je kasneje dodal še »No 139« kot hišno številko. Kljub bližini vasi Saksid, je mlin spadal k Rihemberku.
Okoli je postopno nastala vrsta gospodarskih objektov: kovačija s skladiščem, stope, žaga, hlev in vinska klet. Celo tu smo ob nekaterih gradbenih detajlih presenečeni. Kovačnica in njeno skladišče se
postavljata s portalom, ki je vreden vsake vaške in tudi mestne hiše.
Notranjost mlina s kolesljem
\
Preko Vipave je bil speljan lesen most, žago in mlin pa je povezovala še stoječa lesena brv. V času Ivana Josipa Pečenka je stanovanjska stavba na začelju dobila še prizidek za kovaška stanovanja, pred stranskim vhodom na vzhodni strani pa nekakšno preddverje. Verjetno seje vse to dogajalo hkrati z veliko prenovo mlina, ki jo je letal 860 opravil mojster Miha Blaško iz Lokavca, ki se je tedaj še podpisoval kot Blaškon. Pet let kasneje je bila prezidana tudi sedanja vinska klet. Bilo je to obdobje največjega razcveta družinskega gospodarstva. Ivan Josip je imel poleg okolice Pekla v lasti še več posestev okoli Branika, hišo na Brjah, hišo v Renčah, veliko posestvo pri Doberdobu in zemljišče v Ajdovščini, na katerem je danes letališče. V svoji oporoki leta 1875 je štirim najzvestejšim služabnikom zapustil večjo vsoto denarja, vsem deklam pa po 15 goldinarjev, obdaroval pa je tudi cerkvi sv. Katarine na Preserjah in sv. Martina na Brjah. Dedič Josip Leopold je moral biti zaradi tega gotovo malo nesrečen, saj so že očetove investicije hišno blagajno zelo osušile. Leta 1887 je bil prisiljen, daje v goriški hranilnici najel kar 6.000 gld posojila, za odplačevanje pa je moral del nepremičnin prodati. Leta 1947 sta takratno zavezniško vojno upravo za posojilo zaprosili tudi njegovi naslednici, hčerki Nada in Vanda. Denar sta potrebovali za obnovo porušenega jezu preko Vipave. Zaprosilu je bil priložen načrt obnove, ki gaje pripravil znani goriški arhitekt Maks Fabiani. Do uresničitve ni prišlo, se pa je načrt ohranil kot zanimiv dokument o videzu in funkcijah takratnega Pekla.
Vse do prve svetovne vojne je bil Pekel nekakšna mini industrijska cona. 6 mlinskih kamnov se je stalno vrtelo, udarjale so stope, razbijalo je vodno kladivo, na žagi so nastajali kupi žaganja in lesnih odrezkov. Od avgusta do decembra so kmetje s polnimi vozovi tudi po tri dni čakali, da so prišli do mletja. Domači so jim tačas nudili osnovno prehrano, prenočišče in oskrbo živali. Pogosto kar na up, kar je imelo za posledico številne zamere, spore in tudi tožbe. Pekelski mlin pa ni privabljal le uporabnikov, zanj so se zanimali tudi mlinarski mojstri. Mlinar Jernej Rolet je 1. 1895 vanj prišel celo iz okolice Dunaja in ostal v njem dve leti. Žena je bila tačas pri Pečenkovih za služkinjo. Mlinski prostori so še danes videti kot prava tovarna: prostrani in z visokim stropom. Macesnovi tramovi, ki ga nosijo, so vgrajeni na razdaljah po 20 cm, kar je dajalo gradnji izredno stabilnost. Vseeno pa je bilo hudo ob visokih vodah, ko je mlin zalilo. Ob zapornicah je na hišnem vogalu še danes videti označeno višino stoletnih voda, ki so prizadele stavbo. Vendar je v zadnjih letih voda segla še meter više. Odstraniti vse naneseno blato in očistiti spomeniško zavarovan prostorje bilo za domače prava muka. Mlin je sicer že brez pogonskih koles, ostale naprave pa so ohranjene. Med njimi opazimo tudi koleselj, ki sta ga prejšnji gospodarici Nada in Vanda uporabljali za boljše priložnosti: za nakupovanje, za vožnjo na plese in obiskovanje maš. Že mladi sta bili namreč razvajeni, saj soju celo v šolo vozili s kočijo. Vendar sta imeli brez kočijaža probleme. Kar nekajkrat sta se z doma odpeljali pražnje oblečeni in »napucani«, vrnili pa sta se potolčeni in umazani.
Ampak nezgode soju samo utrdile. Oče Josip je umrl leta 1935, punce pa so vodile gospodarstvo že za časa njegovega življenja: Nada gospodinjstvo, sestra pa mlin in žago. Zaposlenih je imela 80 sekačev. Po Krašnje odkupovala hrastov les in ga žaganega prodajala v Istro in Furlanijo. V Benetke je izvažala hrastove pilote. Po začetku vojne v Abesiniji je postala velik odjemalec italijanska vojska. Nekako mimogrede seje Vanda tudi poročila, a tako hitro ovdovela, da seje slovesa od samskega stanu komaj zavedla. Sama je kmalu po poroki ostala tudi Nada. Mož Armando Saksida je leta 1944 padel pri partizanih, še prej pa sta z ženo dobila sina Darija in hčerko Ave, aktualna lastnika Pekla. Po vojni sta oba doštudirala: Ave farmacijo, Darij pa strojništvo. Kot upokojenec je svoje znanje izrabil za izgradnjo male hidroelektrarne. Zanjo je uporabil zgornji del poslopja nekdanje žage, ki je leta 1965 prenehala z delom. 15 let kasneje so krajevni ribiči zapuščeno kovačijo spremenili v ribogojnico, vendar sojo zaradi medsebojnih sporov kmalu opustili.
Sala z opremo iz 19. stoletja
Žaga veneči janka
Največji prostor v stanovanjski stavbi je »Sala«, ki je še vedno opremljena s predmeti iz 19. stoletja. Dve omari sta še zdaj polni poslikanega porcelana. Pa ne italijanskega, kot bi bilo običajno, pač pa uvoženega iz Anglije in Holandije. Pladnji so okrašeni z antičnimi tihožitji, krožniki pa s pristaniškimi motivi. Pod starim lestencem stoji velika miza. Ob njej se postavlja klavir, ob eni od sten pa dolga poslikana skrinja z lončenim
priborom za kuhanje kave. Ob njem starinske citre. Na omarici stoji nihajna ura s stebrički iz alabastra, okrašena z pasarsko oblikovanimi krilatimi panterji. Na steni poleg visi rog za smodnik, pripomoček za polnjenje pušk sprednjač, pod njim pa je prislonjen zvonček, ljubko cingljajoča priprava, okrašena s figuro kragulja, zato tudi ime »kraguljček«. Ob slovesnih priložnostih so ga uporabljali za konjske vprege, še posebej pozimi, ko je šlo za vleko sani. Stene sale so polne umetniških slik, vendar ne originalov, pač pa v 19. stoletju zelo popularnih oleografij, Zgodaj umrla Ivanka Pečenko Deklica z ruto iz Louvra	barvnih	tiskov	na	platno.	Original Pobiralk
klasja in Deklice z ruto je na primer možno videti v pariškem Louvru. Za prepoznavanje motiva s samostanskimi brati in gospodom v meščanski opravi bi bilo potrebno že več znanja. Zdi se, da je redovnikom prinesel neko posebno darilo, nekaj vrednega, verjetno lobanjo nekega svetnika. Redovniki, ki so se doslej posvečali pivu, so videti očarani, brat, ki je bil nekoliko proč, pa razburjen teče gledat. Težko je tudi ugotoviti, kaj predstavlja mitološki prizor z mladeničem na dvovpregi sredi trume deklet in letečo žensko postavo s cvetličnim vencem v roki. Če bi bile dame device, ženska z vencem pa boginja Afrodita, bi imeli opravka s trojanskim princem Parisom. Vendar manjka zlato jabolko, ki gaje podaril najlepši. Velik portret moža v svečani obleki je originalno delo goriškega slikarja Jožefa Tominca, prikazovati pa bi moral katerega od pekelskih lastnikov. Znani slikarje v letih 1855— 1866 živel v bližnjem Gradišču nad Prvačino in je že zaradi tega gotovo zašel tudi v Pekel. Tedaj je bil za gospodarja Ivan Josip Pečenko. Med barvnimi motivi je tudi nekaj črno belih. Izstopa velika podoba zadnjega avstrijskega cesarja Karla I. Verjetno gre za zapuščino avstro-ogrskih oficirjev, ki so bili v mlinu nastanjeni med I. svetovno vojno. Njihov suvenir sta očitno tudi dve vazi, ki soju vojaki izdelali iz praznih granatnih tulcev. Precej starejša mora biti reprodukcija bolgarskega dekleta z vrčem, narejena po originalu avstrijskega slikarja Chumanna. Isti motiv je kasneje posnel srbski slikar Djordje Krstič in ga čuvajo na uglednem mestu v Beograjskem narodnem muzeju. Za dediče mlina pa ima še posebno vrednost fotoportret Josipove hčerke
Angleški in holandski porcelan
Grb rodbine Jellen
Ivanke Pečenko. Komaj 18-letna seje na plesu prehladila in si nakopala pljučnico, zaradi katere je umrla. Starši sojo pokopali v veliki žalosti, mati Terezija pa je kot družinski spomin ohranila nekaj kodrov njenih las. Fotografija mrtvaškega odra iz leta 1885 kaže prizadete družinske člane, poleg staršev še pokojničinega brata Josipa Leopolda in sestro Viktorijo, videti pa je tudi venec, ki gaje za pogreb darovala grofica Matilda Attems. Ob tem se lahko vprašamo koga predstavlja sadreni kipec mladega dekleta z velikim cvetom na
N
Častno mesto v »sali« ima tudi rodbinski grb
Terezije Jellen, črnordeče predeljen ščit s tremi
srebrnimi polmeseci na rdečem in šestimi
šesterokrakimi zlatimi zvezdami na črnem polju.
Jel leni naj bi bili staro plemstvo iz Šlezije. Po
priimku sodeč so bili slovanskega rodu, lahko
Čehi, lahko pa tudi Lužiški Srbi. Na zadnji strani
grba se je namreč ohranil dokument v nemški
gotici z naslednjo vsebino: »Stara grofovska
 ................. rodbina, po poreklu iz Šlezije, iz katere je 1380,
Sala, omizje s klavirjem m antično sliko	.	,	.,	..	,
v casu vojvode Henrika Glogauskega slovel
Hans Jellen, ki je z gornjelužiškim deželnim odvetnikom Benissom pl. Dubom vzpostavil ...(tuje listina poškodovana). Henrik Jelenje med letoma 1552 do 1565 nudil občutno pomoč proti Turkom. Zato je dosegel izboljšavo in povečavo svojega podedovanega grba, namreč še tri srebrne polmesece na rdečem. Zvezde na črnem nakazujejo, da so predniki s svojimi vrlinami in ljubeznijo do domovine kakor zvezde na nočnem nebu blesteli pred drugimi, polmeseci pa oborožena dejanja proti dednemu sovražniku krščanstva.« Zapis je brez datuma, žiga in podpisa in je verjetno prepis 99. strani četrtega dela nemške heraldične knjige »Die grosse europaische Vappensammlung«. Ni znano, kako so se Jeleni znašli v Doberdobu. Tudi ni verjetno, da so bili groije. Grbovno okrasje namreč vsebuje le postrani obrnjen zaprt šlem brez krone, to pa je značilno za grbe nižjega plemstva.
eni izmed omar. Je edini med vso razstavljeno opremo. Ali je morda tudi to pokojna Ivanka? Težko jo je prepoznati s tako razpuščenimi lasmi. Bilo bi pa ganljivo, če bi bila.
Mlin Peke! na stari fotografiji
Salo običajno razkazuje Katja, diplomantka sociologije in italijanščine, hčerka gospe Ave Saksida, prijazno dekle, ki še nima zaposlitve, obenem Ave in Katja Saksida	Pa	^e*a	Prek°	glave. Daje po rodu tudi Pečenkova, ne more zatajiti. Zato je
o njej Sandro Pečenko, avtor monografije o lastni rodbini, zapisal: »Njene lepote ne bom poudarjal, saj so dekleta njene starosti po večini lepa. Ima pa kot žito svetle in izrazito močne dolge lase, ki lepo dopolnjujejo njen obraz in sloko postavo. Take lase sem opazil tudi pri drugih ženskih članih naše rodbine. Med dekleti njene starosti pa najbolj izrazito v naši rihemberški veji.« Poleg Sandra je v zadnjem času Katjo opazil še nekdo, ki jo pogosto obiskuje. Kaj neki bosta čez leta storila s Peklom? Kaj bi morala, je že povedal Sandro. Nekje v svoji knjigi je namreč vzdihnil: »Pekel bi lahko bil eden najlepših in najbolj svetovljanskih gostinskih objektov v Sloveniji!« Ni si ga težko predstavljati. Vsega obdanega s srednjeveškim vzdušjem, z ropotajočimi mlinskimi napravami za biožito, s kletjo, polno izbranih vin, s
dem dvojim dimn/am že/ijc vede//žic, uč/iedne, dcečne in zc/mee nove /elo 2012:
/knjigovodski servis
Lidija (j o [o 6 s.p.
Goriška cesta 6/5271 VIPAVA tel. 05/36 87 160, fax: 05/36 65 420, gsm: 031 380 824 e-mail: lidija.servis@siol.net
cvetličarna
'.V
Blajostot/ijen božic in srečno
Tadej Fabčič s.p.
Glavni trg 16, 5271 Vipava 'jmmmmmmmm. Pivovi ar
05/36-65-025 | 031/665-990
9
odsesovalne in klimatske naprave Vodovodne In plinske instalacije tratna ogrevanja tno kleparstvo
INSTALATERSTVO - KLEPARSTVO
Simon Kodelja s.p.
Na produ 17, 5271 Vipava tel.: 05 994 55 06 : 05 366 54 03 429 724
e-mail: simon.kodelja@siol,
	J*
i	tehnika 1
Vesele praznike in veliko lepih trenutkov v letu 2012 !
Vesele božične praznike in srečno v novem letu.
knjigarna in papirnica Črtica
Magdalena Kobal s. p.
Glavni trg 5271 Vipava Tel: 05 36 850 86
TTttTT'"
_„T	05 368 51 76
Beblerjeva 2	1	05 368 51 77
5271 VIPAVA	GSM.: 041 249 002
Naredite nekaj zase! Prepustite se čudoviti masaži telesa, pedikuri nog in toploti solarija. Pričakujemo Vas!
bar
»KRHNE«
Ivanka Krhne - Čipič
Glavni trg 5, 5271 Vipava
AVTO UKMAR
IGOR UKMAR s.p.
Gradiška c. 3, 5271 VIPAVA tel.: (05) 3687010 fax.: (05) 3687011
- PRODAJA VOZIL IN SERVIS HYUNDAI, SUZUKI, MITSUBISHI, PROTON, SUBARU
- AVTOELEKTRIKA
- REDNO SERVISIRANJE IN MENJAVA GUM (ČIŠČENJE INJEKTORJEV, MONTAŽA IN POLNJENJE AVTOKLIM...)
- AVTOMATSKA AVTOPRALNICA
Vsem cenjenim strankam, občankam in občanom želimo vesel božič in srečno ter zdravo novo leto.
N/aj vam. Let o, tel se Iztetea, za vediA-o
ostale v tepem, spomlu-u..
Iia, iA.aj vam. leto, tel se začela, prlmese tA-ove upe, u-ove začettee, ia,o’ve pusto Lovš čl wt, ia.ova odterltja.
V>a SR.BCNO V 2012!
KNJIGOVODSKI B.115.0 Milena LlčeiA, s.p.
<^la\/iA,L tK0 l&c 5Q.y-± vl-pava
VULKANIZERSTVO
GOLOB
servis, storitve, prevozi
Peter Golob s.p.
Goriška 6, 5271 Vipava tel.: 05 368 71 60 fax: 05 366 54 20 GSM: 041 727 830 e-mail: peter.golob.s.p@siol.net umik: pon - pet od 8. do 12. in 13. do 17.
sobota: od 8. do 12.
V prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam želimo obilo veselih in prijetnih trenutkov, v novem letu pa veliko poslovnih in osebnih uspehov ter srečno in varno vožnjo.
Pooblaščeni serviser za traktorje LANDINI.
DREVESNICA
Ik
'M
JANEZ
Želimo Vam rodomtno leto 20 /21
Trgovina Zeleni vrt v Vipavi, Tel.: 05/ 36 85 236
triglav
V novem letu vam želimo veliko osebne sreče in poslovnih uspehov.
Hvala za zaupanje.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA
Predstavništvo Ajdovščina Goriška cesta 23a tel: 05 365 86 00
Zastopstvo Vipava	Zastopstvo Ajdovščina
Glavni trg 16	Goriška cesta 27
tel: 05 368 50 62	tel: 05 366 45 45
Salon pohištva Nova oprema se ob koncu leta zahvaljuje svojim kupcem za izkazano zaupanje in vsem Vam želi lepe božične praznike, prav tako pa naj Vam bosta sreča in zdravje naklonjena tudi v prihajajočem letu!
Kolektiv Nova oprema
Novo
opremo
«. o-v-a
kuhinje
marles
SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA NA DALJINSKO UPRAVLJANJE
Paleta d.o.o., Gradiška cesta 6 , 5271 Vipava ,
TEL.: 05 368 5310, FAX.: 05 364 0028, MOB.: 041 692 214 e-mail:info@paleta.si , www.paleta.si
SSP d.o.o	
Zemono 9	
5271 VIPAVA	
Slovenija	
Milan Poljšak	PLESKARSTVO
tel.: +386 (0)5 368 70 14	
fax: +386 (0)5 366 58 90	
GSM: +386 (0)41 760 874 e-mail: ssp@siol.com	
SSP
Stainless Steel Products Ltd.	_	. _ ,lV ,
Edet^^dg^^juk^GmbH	Doris Poljšak ■ Kane
SSP d.o.o
Zemono 9 SI-5271 Vipava Slovenija
tel.: +386 (0)5 368 70 14 fax: +386 (0) 5 366 58 90 GSM: +386 (0) 41 743 883 ssp@siol.com
www.ssp-edelstahlprodukte.com
Leto 2011 je za nami.
Bilo je polno dobrih presenečenj, nepozabnih trenutkov, srečanj z ljudmi, kijih ne bomo pozabili nikoli.
Vmes je bilo tudi kaj nezaželenega. A preživeli smo vse. Postali bogatejši za izkušnje, ki nam bodo večno služile na naših poteh j er koli bomo hodili.
Naj bo novo leto 2012 prav tako bogato doživeto, da bomo ob njegovem zaključku srečni in zadovoljni, da nam gaje bilo dano doživeti.
EL. DOM SERVIS Davorin Kodele s.p. Trg Pavla Rušta 6, Vipava
ELEKTRO MERITVE IN TERMOGRAFIJA
+■
sr* d/v* “frf- v*
Zakaj kupovati v marketih Farna? Ker smo naše domače, Primorsko podjetje in ker boste na naših policah rašli največ izdelkov najboljših domačih proizvajalcev. Ker naši zaposleni vedno najdejo za Vas prijazno besedo in dodajo kanček ljubeznivosti, ki jo vse prepogosto, tako zelo pogrešamo. Ker boste za svoj denar pri nas dobili najboljšo kvaliteto izdelkov po sprejemljivih cenah. Ker ste pri nas resnično dobrodošli in Vam to znamo tudi pokazati.
Iskrena hvala za Vaše dosedanje obiske in nakupe! Kupujte še naprej v Farni. Ker bomo le tako še boljši in še ugodnejši.	ctfrečno-
Mv	Š/KjH
modna obutev ♦
r
Prijazne trgovke v naših trgovinah Vas pričakujejo v 89-ih trgovinah po vsej SLOVENIJI in v 20-ih na HRVAŠKEM!
Žefimo vam SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEŠNO NOVO LETO ^ J
d.0.0. Nova Gorica
PAMI Proizvodno In trgovsko podjetje, d.0.0. Nova Gorica
sobami v baročnem stilu, s kopališčem, otroškim igriščem in izposojevalnico čolnov. Preko reke bi spet vodil stari leseni most, ob rečni strugi bi bile speljane mirne steze proti Paradižu, ob njih pa bi posedala množica zadovoljnih ribičev.
Drago Kolenc
Viri:
Andrejka Ščukovt: Domačijski kompleks Pekel, Primorska srečanja št. 126/91 Sandro Pečenko: Rodbina Pečenko danes in nekoč, Ljubljana 2007
Igor Sapač: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji, Srednja in spodnja Vipavska dolina, Ljubljana 2009 Prevod zapisa o grbu družine Jellen: France Baraga, Ljubljana Opis portala stavbe: Božidar Premrl, Ljubljana Ustne informacije: Katja Saksida, Pekel
»Tolovajstvo na Gočah«
2.	del
5.	Sojenje na Ljubljanski sodniji dne 26., 27. in 28. avgusta 1901
Sojenje je	potekalo tri	zaporedne dni v ljubljanski deželni	sodniji. Ni	jasno,	ali	je potekalo že v novi stavbi
sodišča, t.	i.	sodni	palači	na Tavčarjevi	ulici 9,	saj je bila sodna	palača	zgrajena	med	letoma 1898 in 1902.
Sojenje seje začelo v ponedeljek, 26. avgusta 1901, ob deveti uri zjutraj, zadnji dan, v sredo, dne 28. avgusta, pa seje sojenje zaključilo šele ob enajsti uri zvečer. Za zatožno klop je sedlo sedemnajst domačinov z Goč in eden iz Manč, za priče pa je bilo klicanih čez osemdeset prič, večina z Goč. Goska afera je tako dodobra pretresla vsakega prebivalca v tem kraju.
Časopis Slovenski narod je opisal fizični izgled vseh obtoženih. Kurat je bled kot zid sedel na čelu prve vrste. Državni pravdnik je v svojem zaključnem govoru omenil, daje bil kurat mož orjaške postave, z njegovega obraza pa je bila videti velika energija. Okoli njega v prvih dveh vrstah so sedeli njegovi soobtoženci, ki
jih Slovenski narod označuje kot revčke: »ki narede vtis, da se žive zgolj z ješprenjčkom«. Med njimi sta bila tudi dva nekdanja občinska odbornika. Slovenski narod med drugim omenja, da so vsi obtoženi silno zadolženi.
Sojenje in primer sam je vzbudil veliko pozornosti javnosti, a
ne zaradi narave zločina, saj izgred opitih domačinov v zakotni vasici na podeželju ni novica, ki bi terjala več kot vrstico ali dve v dnevnem časopisju. Goški izgred je bil zanimiv izključno zato, ker je vseboval politično konotacijo, kar je bilo v času volitev ključnega pomena. Časopisi poročajo, da je sodni proces pritegnil pozornost vse	Ljubljane,	o njem	so	poslanci razpravljali	v parlamentu,	poročila	s	procesa pa so bila brana v
obliki javnih naznanil na	različnih krajih	po	Ljubljani ter	obširno	objavljena tudi	v	liberalnem in klerikalnem
dnevnem časopisju. Del politične konotacije sodnega primera nakazuje že dejstvo, daje župan Leopold zaradi uveljavljanja odškodnine, ki je nastala med izgredi zaradi kamenjanja na njegovi stavbi in zaradi bolečin od poškodb, najel slavnega dr. Ivana Tavčarja, odvetnika in politika, ki je bil tudi poslanec v državnem zboru5. Glede na to, da je bila zahtevana odškodnina relativno majhna, je Slovenec cinično omenil, da se že po tem vidi, da »se hoče dati obravnavi politično lice«. Tavčar je goške izgrede v celoti izkoristil za namene politične propagande v prid liberalni stranki. Primer je prevzel zaradi publicitete, saj seje aktivno udejstvoval v političnem življenju ter je imel celo dan pred začetkom sodnega procesa volilno srečanje v Vipavi, kjer je goške izgrede izrabil zato, daje s pokroviteljsko držo pridobival glasove svojemu kandidatu Ivanu Božiču. Sojenje je začelo c. kr. državno pravdništvo, ki je zastopalo obtožbo. Kot prvo so prebrali obtožnico proti obtoženim, z navedbo osebnega imena, starostjo obtoženega, premoženjskim in zakonskim stanom ter dejstvom morebitne predkaznovanosti. Vsi so bili moški, njihova povprečna starost je bila 32 let, dva sta bila
nr	1111111 >11	
i	mi	in.M*!
h	1111	ri!'ji
in i l i ■ [III1111	a « 1 si £ ■ i
[lil 1 1 II : ■ rtl Ulm*	tlB 9
- .	'v	■	+,	V„.	.
, - * -
Ljubljanska deželna sodnija, v kateri je najverjetneje potekalo sojenje proti izgrednikom, soudeleženim pri zadevi »Tolovajstvo na Gočah«. Slika je bila posneta leta 1905.
N
še mladoletna,	najstarejši	pa je	imel	58 let. Preseneča dejstvo, daje bila kar tretjina obtoženih pred tem že
kaznovana zaradi	različnih	kaznivih dejanj. Dva sta bila celo dvakrat obsojena, eden od obtoženih pa je pred
goškimi izgredi zaradi uboja sedel v zaporu kar pet let.
Vsakemu obtoženemu je bilo prebrano dejanje, ki naj bi ga storil, zatem pa seje prebralo dogajanje dne 28. oktobra, kot gaje videlo c. kr. državno pravdništvo in ki je bilo podlaga za sestavo obtožnice. Obtožnico
sta v celoti povzela Slovenski narod in Slovenec. Večina obtoženih je zanikala očitano dejanje oziroma je skušala zmanjšati svoj delež krivde, eden je priznal, da je med napadom spodbujal množico, drugi pa da je vrgel dva kamna v županovo hišo. Za nedolžnega se je izrekel tudi kurat Josip. Večino prič je prispevala obramba.
Sojenje je vrhunec doseglo konec drugega dne. Ena izmed klerikalnih ženic je med pričanjem skoraj izgubila zavest. Takoj zato je nastopila druga ženica, ki je v preiskavi povedala, da je kurat Josip med svojo pridigo napeljeval h krivemu pričanju, na sodišču pa je svojo izjavo umaknila ter preiskovalnega sodnika celo obtožila, da jo je v preiskavi zavedel, ker ji ni prebral zapisnika. Ker je pričala v nasprotju s prvotno izpovedbo, dano v preiskavi, je bila osumljena krive prisege, zato sojo s sedeža za priče teatralno odvedli v zapor. Ravnanje s prejšnjo pričo je verjetno vplivalo na naslednjo, saj je ta v dvorani gledala povsem otopelo in ni hotela odgovarjati na vprašanja, temveč seje sklicevala na svojo gluhost, zaradi katere ni bojda razumela ničesar.
Zadnji dan je trajal proces do enajste ure zvečer in prisostvovalo ji je toliko občinstva, da ni bilo mogoče dobiti prostora v sodni dvorani. Med občinstvom je bilo tudi več liberalno usmerjene mladine, ki je razgrajala, zaradi česar so morali dvorano izprazniti. Zvečer seje tudi pred sodnim poslopjem zbralo na stotine ljudi, ki so nestrpno čakali izid obravnave. Liberalno časopisje poroča, da so ženičke v svojih žepih držale sveče, s katerimi bi svetile, če bi bil kurat oproščen.
Kurat Josip je bil popolnoma oproščen od obtožb, daje v svojih pridigah pred izgredi ščuval in hujskal proti liberalcem, prav tako je bil oproščen od obtožbe, daje domačine hujskal na dan napada. Sojenje je potrdilo, da so se napadi zgodili spontano in niso bili načrtovani z njegove strani, kot so takoj po napadih trdili liberalni časopisi. Spoznan pa je bil za krivega hudodelstva po 199. členu kazenskega zakona; torej vplivanja na priče, ko je dan po izgredih poskušal h krivemu pričanju zapeljati svoje farane s tem, daje nagovarjal enega domačina, naj vpliva na priče. Kurat je bil tako obsojen na dva meseca težke ječe, poostrene s postom vsake dva tedna. Obsojenih je bilo še osem obtožencev, dobili so od šest mesecev do tri mesece zaporne kazni, poostrene z enim postom vsake štirinajst dni, plačati so morali sodne stroške in odškodnino županu Leopoldu. Ostali obtoženci so bili oproščeni, proti enemu pa je bila obtožnica umaknjena pred koncem postopka, ker seje ugotovilo, da se na dan izgredov sploh ni nahajal na Gočah. Po poročanju Slovenca je mladina obsojenega kurata in njegovega odvetnika ob izhodu iz sodne palače izžvižgala.
6.	Dogajanje po obsodbi
Zgodba se z obsodbo krivcev ni končala. Zagovorniki vseh obtožencev so že takoj po razsodbi v sodni palači podali pritožbo na dosojene kazni in se vrnili domov na Goče. Časopisi, tako liberalni kot tudi klerikalni, pa Slovencem niso pustili, da bi na goške izgrede iz leta 1900 pozabili.
Liberalni časopisi so vestno poročali o sočasnih incidentih na Gočah in neuspešnih pritožbah, ki jih je odvetnik kurata Josipa podal na vse mogoče sodne instance. Kurat je nadaljeval svojo borbo s sodnimi mlini, ostali obsojenci pa so se sprijaznili s pravnomočno obsodbo in v marcu 1902 začeli prestajati kazen v Ljubljani. Maja 1902 liberalni Rodoljub poroča, daje kuratu Josipu kasacijski dvor ničnostno pritožbo dokončno zavrnil.
Klerikalni časopisi so tačas z veseljem pograbili novico, daje kurat Josip na vipavskem sodišču uspel v tožbi, ki jo je podal zaradi razžalitve časti proti nekaterim Gočanom, ki so v Ljubljani pričali proti njemu in ga po sojenju obrekovali.
Med tem časom je kurat dobil pozivnico za služenje zaporne kazni. Njegovo zadnje upanje - da ga bo cesar Franc Jožef pomilostil, je padlo v začetku leta 1903 v vodo, zato je februarja tega leta moral nastopiti kazen v avstrijskem zaporu Suben, nekdanjem samostanu, ki je bil leta 1865 spremenjen v jetnišnico, in kjer je bil ustanovljen poseben oddelek za jetnike, ki so bili po poklicu duhovniki.
Kurat Josip
7.	Življenje kurata Josipa po prestani kazni
Časopisi ne poročajo, kaj se je zgodilo z domačini potem, ko so prestali kazen. Po vsej verjetnosti so se vrnili domov h svojim družinam, plačali svoj dolg zaradi povzročene škode potomcem pokojnega župana Leopolda, kije umrl le nekaj mesecev po sojenju, in v slogi živeli dalje. Uganka je, kaj seje zgodilo z ženico, ki sojo med samim sojenjem odvedli v pripor zaradi suma storitve krivega pričanja. Časopisi o njeni usodi ne poročajo več, kar daje slutiti, daje državno pravdništvo ni kazensko preganjalo.
317
»»»lOIttflAK UtftK ■'•rm lfcoo.
(U. 15-lVI«c-M
_ g, UST OR MANIFEST OF ALIEN PASSENGERS FOR THE C
Required by the regulatlons of the Secretary of the Treasury of the United States, under Act of Congress approved March 3,
Officer of any vessel having such passengers on board upon arrival at a
NAME IN fULL
2 č&T / ir	(6
S	 *	,u;.
AjsL
1 4	»	6	7		6		, *	■ i M)	10 V ti	sl rnving n \
So.	Mjrrlcd T Singlr.	Ci< i ing or (kdipitoo.	Ati: |»		Nationililj.		Liti Rnidrccr.	n mI Dtilml:c». tSUlc, City, or Tok«.)	U.U« tnSukl.	Bj mImi Mil |<iiU|e pt «17
			Rod.	W«.lc.	Comlfj,	• Rit« or Pcoplc.				
/ / / /	7 4trn*.							/s &,.ysi >	IS"	»■
		'S					,/Zs*iL.. s			
		s		tf						
	/ * *	w /	7- 7-	/»	e 	 uAAAjOlL* IaJ					
Del originalnega ladijskega manifesta ladje Ultonia, v katerem je pod zaporedno številko 5. dne 13. oktobra 1904 evidentiran Jozif, po poklicu duhovnik, ki je nazadnje prebiva! v kraju St. Margarethen (Smarjeta).
Drugače je bilo za kurata Josipa. Taje bil po vseh liberalnih časopisih zasramovan še kar nekaj let po sojenju, njegovo ime pa je bilo v istih časopisih še več let zatem uporabljeno kot sinonim za hujskača. Zaporno kazen je odslužil v začetku aprila 1903. En mesec pozneje je cerkveni list Rodoljub v svojih oznanilih podal kratko notico, daje bil Josip premeščen iz Goč v Šmarjeto na Dolenjskem, na njegovo mesto na Gočah pa je bil poslan duhovnik Andrej Lavrič.
Iz liberalnih časopisov je mogoče opaziti, daje Josip v Šmarjeti spet povzročil nemire, zaradi katerih je moral ponovno zapustiti svoje službeno mesto. A tokrat so bili razlogi povsem drugačni. Josip se šmarješkim liberalcem ni zameril, med njimi je bil celo zelo priljubljen. Tokrat so nastopili proti njemu vaški klerikalci, med katerimi je prednjačil tamkajšnji župnik Zaman. Klerikalci so Josipa spravili pri škofu ob slab glas, zaradi česar je bil nenadoma in sramotno odpuščen, kar so ljudje zamerili cerkvenim oblastem. Leta 1904, v času predvolilnega
boja, Josip namreč ni hotel sodelovati pri propagiranju klerikalne stranke, z dobesednim izgovorom »da se on noče v to nič vtikati, da je že dovolj enkrat tepen«. Klerikalni časopisi so o dogodkih v Šmarjeti molčali, zato njihova različica dogodkov ni
... ,	znana. Knjiga Šmarjeta
Torver, Minnesota, kjer je do konca svojega življenja prebivaI kurat Josip. Slika je . Bela Cerkev skozi
bila posneta leta 1905.	, .	,	7
stoletja omenja, da je
moral Josip oditi iz Šmarjete zavoljo politike in da so si liberalci v vaški graščini sposodili konja in ga svečano s častmi pospremili iz vasi.
Josip je imel zaradi Goč in Šmarjete v domovini nedvomno slabe izkušnje. Po odhodu iz Šmarjete noben cerkveni list ni omenil njegove premestitve, verjetno zato, ker je imel Josip načrte, ki slovenskih krajev
niso vključevali več. Odločil seje, da za vedno zapusti domovino. Konec septembra 1904 je iz tržaškega pristanišča na krovu parnika Ultonia skupaj z ostalimi izseljenci odplul v Ameriko in se izkrcal dne 13. oktobra 1904 na otoku Ellis, vhodni točki vseh priseljencev, ki so prišli v newyorško luko. Da ga oblast ne bi takoj ob prihodu deportirala iz Amerike, je uradnikom na otoku Ellis modro zamolčal, daje bil v preteklosti obsojen na zaporno kazen, kar je razvidno iz ladijskega manifesta. Nato seje izkrcal v New Yorku in odšel svoji usodi naproti.
Josip je takoj po prihodu postal duhovnik v cerkvi Svetega Martina, v kraju Tower, v ameriški zvezni državi Minnesoti. Kraj je nastal v sredini 19. stoletja in ima danes populacijo približno petstotih prebivalcev. Pred prvo svetovno vojno pa seje vanj naselilo mnogo Slovencev in še danes živi v kraju šest odstotkov prebivalcev slovenske narodnosti. Josip je v Tovverju živel do svoje smrti 24. septembra 1937 in je tam tudi pokopan. Ni znano, da bi Josip še kdaj v svojem življenju obiskal slovenske kraje ali se vsaj za kratek čas vrnil na Goče, kjer seje rodil in začel duhovniško pot.
Tanja Žvokelj
Uporabljena literatura;
- Slovenski narod', z dne 17. 10. 1900, 18. 10. 1900,31. 10. 1900,2. 11. 1900, 3. II. 1900,28. 11. 1900,3. 12. 1900, 18.5. 1901,26.8. 1901, 27. 8. 1901,28. 8. 1901,29. 8. 1901,30. 8. 1901, 17. 9. 1904
- Slovenec-, z dne 6. II. 1900, 10. 11. 1900,26. 8. 1901,27. 8. 1901,29. 8. 1901,30. 8. 1901,3. 9. 1901,27. II. 1901,8. 7. 1902,29. 9. 1937
- Rodoljub z dne 3. II. 1900, 10. 11. 1900, 1. 12. 1900,7. 12. 1900, 15.5. 1902,5.2. 1903
- Evidenca otoka Ellis; http://www.ellisisland.org/
- Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja, uredila dr. France Cvelbar in dr. Stane Granda, Domoznansko društvo Šmarjeta, Založba Goga Novo mesto, 2007
PREDSTAVLJAMO VAM
Cerkničan Jurij Textor - tudi vipavski tržan
1552-1602
Pred nedavnim sem listala po starejši reviji Carniola (1917, št. 3/4). Mojo pozornost je pritegnila omemba dveh imen, in sicer Jurija in Janeza Textorja. Spomnila sem se, da sem obe imeni zasledila v seznamu Duhovniki - vipavski rojaki, ki gaje sestavil duhovnik Jože Markič (seznam se nahaja v NSAL Ljubljana, v zbirki Zapuščine duhovnikov). V seznamu na strani 2 pisec navaja: »Janez Texlor, Vipavec,je postal mašnih 10. marca 1606, posvečen od škofa ljubljanskega Tomaža Hrena.« [IMK (18)94, (str.) 151].
V naslednjem odstavku	pisec	domneva,	daje	bil	zgoraj navedeni Janez Textor morda sin Jurija Textorja, ki
je bil	v letih	1600-1602	oskrbnik (Oeconomus) Jakoba pl. Edlinga v Vipavi. Navedba ostalih podatkov je
identična z vsebino, ki jo navajam v prepisu prispevka iz Carniole.
Jurij Textor je bil zanimiva osebnost. Bilje pravniško dobro izobražen mož, kot pevovodja tudi glasbeno usposobljen. Zasedal je pomembna mesta v krški škofiji na Koroškem, bilje celo javni beležnik cesarskega
dvora. Ustanovil je prvo šolo pri krški stolnici. Ker ga je življenjska pot zanesla prav v Vipavo, se mi je zdelo primerno, da ga predstavim bralcem Vipavskega glasa. Prispevek z naslovom »Cerkničan Jurij Textor (1552-1602)«, ki gaje Viktor Steska, duhovnik in pomemben umetnostni zgodovinar, objavil v reviji Carniola, v poglavju Zapiski (str. 254), navajam v celoti in nespremenjenega.
Schedlova inkunahula o zgodovini sveta iz leta 1497, ki jo hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani.
Ljubljanska Semeniška knjižnica hrani staro knjigo: Liber cronicarum cum figuri set ymaginibus ab initio mundi usque nune temporis.
Na 299. listu te kronike izveš, da jo je spisa! Benevenustus Himolensis. List 338. pove, kdaj je delo izšlo: Impressum ac finitum in vigilia purificationis Marie in imperiali urbe augusta a Johanne Schensperger. Anno ab incarnatione domini MCCCCXCVI1. Knjiga je torej prišla na svetlo I. februarja 1497.
Knjiga je bila prej v gornjegrajski škofijski knjižnici in je prišla v ljubljansko Semeniška knjižnico bržkone ob ustanovitvi te knjižnice I. 1701. Signirana je rdeče W, V, 6.
Nas zanima knjiga le zaradi vanjo vpisanih opomb. Na naslovni strani beremo: Georgius Zirkhnizensis Carniolus Pub. lmperialis aullae Notarius et Ludirector Scholae nec non Consistorii Cathedralis Ecclesiae Gurcensis in Carinthia Notarius me optimo iure sibi et suo charissimo filio Joanni Textori in usurn et felicem progressum comparavit Anno Domini MDLXXXVII1 (1588).
Podobno piše na listu 310: Si cupis scire, cuius sit cronica ista, eius est, qui in cathedrali Ecclesia Gurcensi primo suos scholasticos instituit, ut singulis diebus dominicis post Vesoera Cathechismum germanicum P. Canisii bini alternatim coram multitudine populi recitabant (mesto: recitarent), cuius nomen sequitur Georgius Textor Zirkhnizensis Carniolus P. Notarius Ludirector Gurcensis 1588.
Knjigo je torej kupil Jurij Textor, ki je bil rojen v Cerknici na Kranjskem in ki je I. 1588 opravljal službo pevovodja in beležnika škofijskega konzistorija v Krki na Koroškem. Ime! je častni naslov javnega beležnika cesarskega dvora. To dragoceno kroniko je kupil zase in za svojega predragega sina Janeza. Utemeljil je pri krški stolnici prvo šolo, da bi učenci vsako nedeljo popoldne po večernicah, po dva in dva, narekovali nemški Kanizijev katekizem vpričo zbranega ljudstva.
Iz pripiskov izvemo še nekaj drugih podatkov o njegovem življenju.
Na I. strani je opomba: »G. T., Zirkhnizensis, erat aetatis suae 50 annorum. Obiit in Domino anno 1602. 12. die Martii circiter horam decimam. Habuit filios duos adhuc anno 1602. viventes, quorum primus Joannes Textor ista subscripsi, 2. vero haud scio, ad quam doctrinam perveniet« (!). Sin Janez, ki je v slabi latinščini zapisa! te besede, torej sporoča, da je njegov oče Jurij Textor umrl 12. marca 1602 v 50. letu. Moral je biti rojen okoli 1552.
ntm figur« ftpma; gmflwwabntttamti titjfiptutmtporio
4utnmuffut Hlnulotjit tvtfttf* ajj)
J
la«šyiiT-
'ftfhitfiui i<.cfrv	.vi;	• ¥•.*+ vt't’v . v
.AVjf THlfKF :'*"«■ \c?'. I\ < ■	uutOf*
1*>	'44.e
S\c- "K'	4*	‘"f»*
Naslovna stran inkunabule
zapisom Jurija in Janeza Textorja in označbo kasnejšega lastništva knjige.
‘jMf.ftitTŽvfOt	itvl-jft'	•	j	,,n-	ve.
Vto* flW».V	M;C l
Uit*’	?■•<•««*)	.Zjih**.-
©r JCnnittliin frrrmmitf pioimitui__________
Zapis Jurija Textorja o nakupu knjige (leta 1588).
Zapis Janeza Te.vtorja o smrti svojega očeta Jurija (leta 1602).
Na platnicah je	naposled še	nekoliko	opombic,	ki	nas	podrobneje seznanjajo z imenovanim možem. Bi! je
vipavski	tržan	(in	oppido	Vipacensi	civis).	Ko je	leta	1602 umrl, je zapustil dva sina: Janeza, 21 let, in
Karola, ki je imel šele 7 let. Oče je bil od L 1600 do 1602 oskrbnik (oeconomus) Jacoba pl. Edlinga. Imel je
svoje posestvo na Gradišču pri Vipavi, kupljeno od Boštijana (a Bastian) Ardella. Po njegovi smrti so to posestvo ceniti na 1000 goldinarjev. Nad Podrago je imel vinograd »Veliko Mladrico«, 150 korakov dolgo in 60 korakov široko. »Ta vinograd obsega večji del hriba, ki je iz vipavske župnije videti«. Vreden je bit 100 gold. Juriju Textorju ga je podaril Štefan z Raba (Arbensis). Pri Slapu je bila njegova last vinograd »Klopočnjak«. Zena je prejela za doto vinograd »Zidanico«. Imel je tudi vinograd »Pod sv. Pavlom«. Od prej omenjenega Štefana z Raba je kupil vinograd »Brajda« za 270 gold. Hišo je imet v Vipavi, zato je bil vipavski tržan.
Rokopis z navedbo vinogradniških parcel na notranji jlirjj Textor se je moral torej 1. 1600 preseliti iz strani zadnje platnice.	Krke	na Koroškem v Vipavo. Ker je dobila žena za
tjli*
n A* 4 n.
-|jf»	V4‘**r.	SlVrtHiV	Ifkv
PfocMi	c*	UpHtjf	Ccf>nUtk«
x jAh M	1	^
*><M.ftrf S fkJ,
ih.	,	;v	..
r*kt X ‘S‘	V/	;
/L,. +1, fji«w mrfVtr '<r	1
•	,	•	.	,	A	,
doto vinograd »Zidanico«, sklepamo, da je bila iz Vipave. Zato je mož zapusti! Krko in sprejel v domovini službo oskrbnika Jakoba pl. Edlinga. Moral je biti v ugodnih imovinskih razmerah, da si je pridobil toliko zemlje.
Zanimivo je, da so vsa našteta imena vinogradnik parcel še vedno ohranjena. Po prijaznem pojasnilu g. dekana Andreja Lavriča je Klopočnjak vinska gorica med Slapom in Erzeljem. Na Klopočnjaku ima devet Slapencev vinograde. Se danes se imenujejo vinogradi »Pod .vv. Pavlom«. Tudi vipavska nadarbina ima ondi vinograd. »Brajda« je vinograd v davčni občini Slap.
Znamenita oseba je zgoraj omenjeni Stefan z Raba. Doma na otoku je zapustil samostan in prevzet službo vikarja v Vipavi. Kazal se je katoličana, pa je bil zelo osumljen luteranstva, zato so ga preganjali, kar obširneje popisuje dr. J. Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« na str. 743.
Čeprav nam je znanih le malo dogodkov iz življenja Jurija Textorja, zgodovina zahteva, da se ga ne pozabi, saj je pri krški stolnici ustanovi! prvo šolo.
Avtor prispevka: V. Steska
Čeprav iz prispevka ne razberemo, da je Jurijev sin Janez študiral bogoslovje, lahko iz nekaterih dejstev povzamemo, daje Janez postal duhovnik. Ob očetovi smrti leta 1602 je imel 21 let, v mašnikaje bil posvečen leta 1606, torej je imel tedaj 25 let, kar bi se ujemalo s časom potrebnega študija teologije.
Zgoraj omenjeni prispevek in obravnavano knjigo sem omenila dr. Marijanu Smoliku, bibliotekarju in skrbniku Semeniške knjižnice v Ljubljani. Seveda je takoj pritrdil, da knjigo hranijo v njihovi knjižnici in povedal, daje knjiga inkunabula. Inkunabule so prve natisnjene knjige, ki so nastale v letih 1455 do 1500. Opozoril meje na delo Alfonza Gspana in Josipa Badaliča Inkunabule v Sloveniji iz leta 1957, kjer so popisane vse do tedaj znane inkunabule na slovenskih tleh. Na strani 229 je pod tekočo številko 604 omenjeno zgoraj obravnavano delo:
SCHEDEL, Hartmann: Liber chronicarum, Augustae Videlicorum, Johann Schonsperger, 1497. Delo nosi signaturo s W V 6.
Knjiga omenja še eno izdajo istega dela iz leta 1493.
Na str. 384 sledi natančen opis knjige in popis vseh podatkov. Opis navaja, daje vezava iz 16. stol., platnice so lesene, oblečene v belo usnje z bogatim okrasjem (rastlinski in črtni ornamenti), spredaj je monogram G. T. Z., na hrbtu in obrezi črka H, zaponi manjkata. Knjiga je opremljena s številnimi lesorezi. Posebno zanimiv je lesorez na strani 18, ki predstavlja zemljevid starega sveta; ob lesorezu so namreč zapisana imena vetrov, in sicer zgoraj: Buria, Aquilo, Nordvvind; levo: Westwind, Jug; desno: Eurus, ab ortu Ostvvind podsol(n)zhnik; spodaj: Sudvvind, (roka Janeza Textorja, iz okoli 1602). Na listu 310 so ob tekstu o Istri in Karniji pripisana domača krajevna imena: Planina, S. Veit am phlaun Rieka, Lueg- planina (danes bi zapisali z veliko začetnico: Planina, op. A. F.). Listi 53, 156 in 157 manjkajo (nadomeščeni so s praznimi). Nekaj listov je poškodovanih in nespretno restavriranih. V nadaljnjem popisu so podrobno navedeni vsi rokopisni zapiski in opombe, kijih zgoraj navaja tudi avtor V. Steska.
Ni mi znano, kako da Steska navaja avtorja B. Himolensisa, v popisu inkunabul pa je naveden avtor Hartmann Schedel.
Za Vipavce vsekakor zelo zanimiv prispevek, ki nam govori, kako pomembne osebnosti so nekoč živele v Vipavi ali se tu rodile. Posebna zanimivost so domača imena parcel vinogradov, za katere omenja V. Steska, da se uporabljajo še v dvajsetih letih 20. stol. (Velika Mladriea, Zidanica, Klopočnjak, Pod sv. Pavlom, Brajda); nisem pa preverila, če jih domačini uporabljajo še danes. Zanimivo je tudi poimenovanje vetrov s krajevnimi izrazi (burja, jug, podsončnik - vzhodnik). Prispevek naj bo spet majhen kamenček v mozaiku zgodovinske podobe Vipave.
Na koncu še zahvala dr. Marjanu Smoliku za možnost ogleda in fotografiranja inkunabule v Semeniški knjižnici v Ljubljani.
pripravila Ana Florjančič
gnuBartflcniimBi ■ jbliuin tiii
Napisi vetrov na karti sveta, obdani z »rožo vetrov«.
IZ DELA KS
Svet Krajevne skupnosti Vipava je na zadnji seji 25. 10. 2011 podal naslednje predloge za investicije v letu 2012, in sicer:
- potrebno bi bilo sanirati plazeče zemljišče na Kosovelovi ulici od hišne številke 26 do 32 s sočasnim polaganjem cevi za optični kabel,
- postaviti dve javni luči pri bloku Domino,
- postaviti nadstrešek na tržnici,
- urediti javno razsvetljavo in pešpot od bivšega Petrola do mostu čez reko Vipavo,
- popraviti javno luč v parku pri Centru CIRIUS,
- sofinancirati zamenjave okna na kapelici v Vojkovi ulici,
- odkupiti zemljišče za potrebe razširitve pokopališča,
- urediti pločnik od Cuntovega mostu do naselja Ob Beli in
- urediti varen prehod čez cesto za naselje Prod.
Veliko je bilo že opravljenega, veliko pa bo potrebno še s skupnimi močmi realizirati. V Krajevni skupnosti Vipava se bomo tako kot v preteklih letih trudili za dobrobit in zadovoljstvo krajanov ter za uspeh občine Vipava.
Milan Poljšak, predsednik KS Vipava
•k k k
Pozdravljen ponatis knjige
Življenje ob trti in kršinu!
Preteklost je luč, ki sveti v prihodnost, brez nje bi bila tema.
Tone Kuntner
V letu 2000 smo izdali knjigo Življenje ob trti in kršinu. V njej je zapisanih 27 življenjskih zgodb naših domačinov - starosvetnikov iz Vipave in okolice, ki so preživljali krvavo dvajseto stoletje. Te knjige že lep čas ni več v prodaji, zato smo se odločili za njen razširjen ponatis, ki smo mu dodali še 17 takih zapisov. Tako bomo v njem združili spomine poslednje generacije, ki je pripadala ali še pripada dvajsetemu stoletju in se po zakonitostih tega sveta poslavlja od življenja. Ti spomini predstavljajo najboljši učbenik domače preteklosti, zato so še toliko bolj dragoceni.
Iz zapisov boste lahko spoznali, kako so živeli naši predniki, kako delali, mislili, molili, se ženili, kako in kje preživljali prvo in drugo svetovno vojno, kje vse so trpeli v taboriščih, zaporih in pregnanstvih, za katere države in kje so nosili vojaško suknjo in kako so doživljali staro Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo in končno zdaj samostojno Slovenijo, po kateri so hrepeneli in se zanjo borili.
Še posebej bo zanimiv zapis pripovedovalca iz Vipave v stari vipavski govorici, ki ga je posnel in zapisal zapisovalec ljudskega izročila Franc Černigoj in bo v knjigi prvič objavljen. V njej boste našli pestrost in zvočnost naše vipavščine, obarvana z vipavskim soncem in burjo, z zemljo in vinom. V knjigi bo tudi nekaj sto starih fotografij iz družinskih albumov, med katerimi segajo najstarejše tja v leto 1891.
Posebno obvestilo in vabilo
V Vipavskem glasu smo letos v 96. številki preuranjeno objavili vest, da bo razširjeni ponatis izšel že v letu 2011, žal se to zaradi zapletov z izdajateljstvom ni zgodilo. Zato se je uredniški odbor zdaj odločil izdati ponatis v februarju, mesecu kulture in slovenskega kulturnega praznika 2012.
Ker nimamo založnika, zbiramo naročila in iščemo sponzorje. Hvaležni bomo za vsak evro. Knjigo toplo priporočamo v prvi vrsti mlajšemu rodu svojcev vseh, ki so zapisani v knjigi, njihovim prijateljem in znancem ter vsem, ki jih zanima življenje naših prednikov. Besede dedov so vir modrosti, pravi slovenski pregovor. Taka knjiga je lepo kulturno darilo za vsako priložnost in praznovanje.
Naročila in sponzorstvo sporočajte na telefonsko številko 041 412 633
Magda Rodman
Končno začetek obnove rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine
Po desetletju usklajevanj in dogovarjanj seje končno pričelo z obnovo Lantierjeve graščine v Vipavi.
Potek aktivnosti od podpisa pogodbe z Ministrstvom za kulturo in pridobitve 3.000.000 EUR do podpisa pogodbe z
izvajalcem del je potekalo takole:
- Na podlagi uspešne kandidature na javnem razpisu za sofinanciranje operacij prenove in obnove, celostne revitalizacije in modernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete 3 »Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov« in prednostne usmeritve 3.2 »Mreženje kulturnih potencialov za sofinanciranje operacije: Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine je bila 15. 9. 2010 podpisana pogodba št. 3511-10-6877/07 o sofinanciranju operacije: Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine. Pogodbo sta podpisala župan Občine Vipava mag. Ivan Princes in ministrica za kulturo ga. Majda Širca.
- 7. 9. 2010, ko se je že vedelo, da bo pogodba podpisana se je pričelo z javnim razpisom za izdelavo projektne dokumentacije PZI-projekt za izvedbo - Obnova rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi.
- Ker je prišlo v času razpisa do velikih poplav (17. - 20. 9. 2010), ki so pokazale, daje treba projekte PZI dopolniti s protipoplavno zaščito, seje razpis razveljavil in 30. 9. 2010 začel nov postopek.
- 27. 9. 2010 je bilo o poplavah obveščeno Ministrstvo za kulturo, ki nam je 7. 10. 2010 z dopisom odgovorilo, da poplave sodijo med naravne nesreče, zato Ministrstvo za kulturo daje soglasje k spremembi PGD in PZI dokumentacije ter nas opozarja, da se pri pripravi nove PGD in PZI dokumentacije prouči tudi možnost zamenjave AB plošč z drugo ustreznejšo obliko ojačitve stropov (npr. leseni strop, jeklena konstrukcija itd.).
- Po pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb izjavnega razpisa za PZI projekte in pripravi nove dokumentacije seje 29. 11. 2010 začel nov postopek javnega razpisa po predhodni objavi za izdelavo projektne dokumentacije PZI, ki seje zaključil s podpisom pogodbe 27. 12. 2010.
- Dokumenti PZI so bili pripravljeni 15. 3. 2011.
-	11. 3. 2011 seje začel postopek javnega naročila za izvedbo Obnove rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi.
- 21.4. 2011 ob 12. uri je bilo odpiranje ponudb za obnovo rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine v Vipavi. Prispeli sta dve ponudbi, in sicer: STRABAG AG podružnica Ljubljana, v vrednosti 3.185.470,37 eur, in STAVBENIK d.o.o. Koper, v vrednosti 3.921.589,08 eur.
- Po analizi ponudb tako s strani komisije z občine kot Ministrstva za kulturo je 18. 5. 2011 župan izdal odločitev o oddaji javnega naročila ponudniku STRABAG AG, podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana.
- 20. 5. 2011 je s strani neizbranega ponudnika STAVBENIK d.o.o.. Ankaranska cesta 7b, in soponudnika GIVO d.o.o. Ljubljana prišla zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.
- 26. 5. 2011 je neizbrani ponudnik vložil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.
-	1. 6. 2011 je bil opravljen vpogled v razpisno dokumentacijo ponudnika STRABAG AG, podružnica Ljubljana.
- 8. 6. 2011 je neizbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila.
- 9. 6. 2011 je bil STRABAG AG, podružnica Ljubljana obveščen o vloženem revizijskem zahtevku.
- 27. 6.2011 smo prejeli zahtevo STAVBENIKA d.o.o. in GIVO d.o.o. o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
- 30. 6. 2011 smo vso zahtevano dokumentacijo dostavili Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
- 8. 7. 2011 smo na Državno revizijsko komisijo vložili prošnjo za prednostni sprejem odločitve v zvezi z zahtevkom za revizijo o odločitvi oddaje javnega naročila in predlagali, da izdajo sklep o sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila.
-	15. 7. 2011 je neizbrani ponudnik STAVBENIK, d.o.o. in G1VO d.o.o. Ljubljana na Državno revizijsko komisijo podal mnenje o predlogu naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnih naročil ter možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.
-	26. 7. 2011 smo prejeli sklep Državne revizijske komisije, ki je ugodila vlagatelju zahtevka (STAVBENIK d.o.o. in GIVO d.o.o.) in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila.
-	28. 7. 2011 smo imeli sestanek s specializirano družbo PRAETOR d.o.o., družba za svetovanje o javnih naročilih, da pomaga pri pravi odločitvi.
-	3. 8. 2011 seje ponovno primerjalo reference pri družbi F1NAL d.o.o. Nova Gorica. Osebne vročitve niso mogli izvršiti, pošte pa nekaj dni niso dvignili.
-	16. 8. 2011 je bil za pojasnilo ponudbe zaprošen STAVBENIK d.o.o. Koper.
-	17.8.2011 smo prejeli odgovor družbe FIN AL d.o.o.
-	2. 9. 2011 smo prejeli dodatna pojasnila družbe STRABAG AG.
-	6. 9. 2011 je bila sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila. Odločitev je bila enaka kot prvič.
-	9. 9. 2011 je neizbrani ponudnik podal zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in	dokumentacijo o
postopku javnega naročila.
-	Vpogled v razpisno dokumentacijo je bil 13. 9. 2011.
-	STAVBENIK d.o.o. skupaj z GIVO d.o.o. sta podala zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila.
-	16. 11. 2012 je državna revizijska komisija ugodila zahtevku vlagatelja in razveljavila odločitev	o oddaji javnega
naročila.
-	21. 11. 2011 je bila sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila družbi STAVBENIK d.o.o. Koper z vrednostjo naročila 3.921.589,08 eur.
-	STRABAG AG, podružnica Ljubljana se v zakonitem roku ni pritožila na odločitev o oddaji javnega naročila.
-	12. 12.2011 podpis pogodbe z družbo STAVBENIK d.o.o. Koper, ssoponudnikomGIVOd.o.o. Ljubljana. Pogodbo sta
podpisala župan Občine Vipava mag. Ivan Princes in direktor družbe STAVBENIK d.o.o. Koper g.	Peter Fabiani.
-	Rok dokončanja del je 1. 11.2012.
Več o poteku same obnove vas bomo seznanjali v naslednjih izdajah.
Jože Papež, vodja projekta
Foto: Oton Naglasi
Kako smo volili v državni zbor RS 2011
STRANKE	GLASOVI							
	Volišče Stara šola		Volišče Društvo upok.		Volišče OŠ D. Bajca		Skupaj Vipava	
	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%
1. SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA Dimitrij Stubelj	0	0,00	0	0,00	2	0,60	2	0,20
2. SMS ZELENI Robert Likar	2	0,56	5	1,69	5	1,49	12	1,21
3. DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD Marjan Poljšak	9	2,51	7	2,36	4	1,19	20	2,02
4. DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA Matjaž Bajec	30	8,36	22	7,43	26	7,76	78	7,88
5. GIBANJE ZA SLOVENIJO Andrejka Golja	0	0,00	0	0,00	0	0,00	0	0,00
6. SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Boris Jež	13	3,62	5	1,69	9	2,69	27	2,73
7. SD - SOCIALNI DEMOKRATI Tadej Beočanin	42	11,70	26	8,78	40	11,94	108	10,91
8. AKACIJE SimonaHadžič	1	0,28	0	0,00	1	0,30	2	0,20
9. ZELENI SLOVENIJE Zlatibor Čurkovič	2	0,56	0	0,00	0	0,00	2	0,20
10. STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE (SEM-Si) Milivoj Perkon	I	0,28	0	0,00	0	0,00	1	0,10
11. ZARES - SOCIALNO LIBERALNI Dr. Maria Irene Mislej	1	0,28	0	0,00	1	0,30	2	0,20
12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Milojka Zavrtanik	1	0,28	1	0,34	7	2,09	9	0,91
13. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Sandi Ivanič	2	0,56	1	0,34	3	0,90	6	0,61
14.STRANKA HUMANA SLOVENIJA Gianni Poletti	0	0,00	0	0,00	0	0,00	0	0,00
15. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Angel Vidmar	14	3,90	18	6,08	12	3,58	44	4,44
16. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS Eva Irgl	110	30,64	111	37,50	90	26,87	311	31,41
17. LISTA ZORANA JANKOVIČA -POZITIVNA SLOVENIJA Milanka Neškovič	61	16,99	54	18,24	81	24,18	196	19,80
18. STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS Mitja Jež	6	1,67	3	1,01	0	0,00	9	0,91
19. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Jernej Vrtovec	64	17,83	43	14,53	54	16,12	161	16,26
Skupaj veljavnih glasov	359		296		335		990	
Podatke posredovala Okrajna volilna komisija
Iz TRG-a
Priznanje TIC-u Vipava na 9. motivacijskem srečanju skrbnikov portala www.slovenia.info
V četrtek, 18., in petek, 19. novembra 2011, je v Radovljici potekalo 9. motivacijsko srečanje skrbnikov uradnega turističnega portala www.slovenia.info. za katerega skrbi 200 lokalnih skrbnikov iz celotne Slovenije. To so predvsem turistično informacijski centri, lokalne turistične organizacije, turistična društva, hoteli ... Gostitelj letošnjega srečanja, Turizem Radovljica, je skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripravil zanimiv program z izobraževalnimi vsebinami.
Uvod v petkovo srečanje je bila izobraževalna delavnica na temo destinacijskega marketinga v digitalni dobi, ki jo je vodil grški strokovnjak Manolis Psarros. Dodobra je predstavil pomembnost predstavitve turistične ponudbe na internetu, saj število uporabnikov narašča in jih je sedaj v Evropi 382 milijonov, v svetu pa že 1,5 milijarde.	Zanimiv	je	tudi	podatek,	da prvo informacijo o turistični ponudbi najde 96 % potencialnih
gostov	ravno	na internetu,	od	tega	pa	kar 66 % na socialnih medijih, kot je npr. facebook. V prihodnjem
letu se v svetovnem merilu pričakuje za 51 % povečanje uporabe pametnih mobilnih telefonov za iskanje
a informacij o turističnih destinacijah. Zanimiv je tudi podatek o povečanju uporabnikov interneta po starostnih skupinah. Od aprila 2009 do maja 2010 seje spletnih uporabnikov, ki so v starostni skupini med 18 in 29 let povečalo za 13 %, med 50 in 64 let za 88 %, v skupini starejših od 65 let pa kar za 100 %. Z našega vidika je to razveseljiv podatek, saj so naši enodnevni obiskovalci ravno iz zadnje starostne skupine, ki smo jo do sedaj vabili na obisk preko klasične pošte in s tiskanimi brošurami, kar je za majhno lokalno turistično organizacijo velik strošek.
Predavatelj je med drugim izpostavil kitajski trg, na katerega moramo v bližnji prihodnosti računati kol pomembni potencialni turistični trg in z njim začeti tudi pravilno, predvsem pa pravočasno komunicirati. Trenutno je na kitajskem 450 milijonov internetnih uporabnikov in je država s hitro rastočim BDP-jem.
In kako naprej? Za zaključek je izpostavil 5 ključnih aktivnosti in dejstev, ki pripomorejo k prepoznavnosti destinacije in vzpodbudijo gosta za obisk le-te. Najpomembneje je, da prepoznamo ključne goste in njihove navade, ter z njimi stopimo pravočasno v kontakt in pravilno komuniciramo. V smislu predstavitve destinacije pa je pomembno izpostaviti turistično ponudbo, ki nas dela drugačno od drugih krajev.
Tinkara Pavlovčič Kapitanovič je v nadaljevanju predstavila strategijo razvoja in trženja STO preko socialnih medijev, kjer je izpostavila tudi odziv na »twitt« o Vipavi in prireditvah v času niartinovega. Zanimivo je dejstvo da se obisk klasičnih domačih spletnih strani zmanjšuje (10-20 %) in da se le-ta seli na socialna omrežja. Izobraževalni del smo zaključili, kako v praksi »twittamo« (200 mio twitter-uporabnikov), objavljamo na facebooku (600 mio facebook-uporabnikov) in kako upravljamo s foursquarom (10 mio foursqare-uporabnikov). Dejstvo je, da se v socialna omrežja lahko brezplačno prijavimo in da je uporaba le-teh enostavna. To omogoča predstavitev na medmrežju tudi manjšim destinacijam, ki niso podprta z dodatnimi finančnimi sredstvi, namenjenih za izdelavo spletnih strani, in je predstavitev kot taka brezplačna. Pomembno je, daje čas odzivnosti čim krajši in da se turistični ponudnik na povpraševanje odzove čimprej. Izobraževalni del smo zaključili s predstavitvijo Gregorja Kralja iz STO-ja, kije predstavil izboljšave portale www.slovenia.info in uporabniške izkušnje. Kljub temu da je slikovni material za predstavitev turistične dejavnosti pomemben, je še vedno vsebina tista, ki bo najbolj pritegnila in vzpodbudila k obisku turističnega kraja, prireditve ali znamenitosti. Tako so na STO-ju portal nadgradili z vsebinami, kot je npr. »Mladostna Slovenija«, kjer je že iz naslova razvidna ciljna skupina, s katero bo STO komuniciral. Prenovljena spletna stran www.slovenia.info med drugim beleži povečanje obiskanosti, in sicer za 4,60 %. Za to pripisujejo ravno prisotnosti STO-ja na socialnih medijih.
STO je ob koncu srečanja podelil priznanja najbolj vzornim skrbnikom portala za prizadevno in kakovostno urejanje turistične ponudbe na portalu www.slovenia.info. Med 200 skrbniki portala iz vse Slovenije je to priznanje v letu 2011 prejelo le 8, med katerimi je tudi TIC Vipava. Priznanju pripisujemo velik pomen, saj je le to potrdilo, daje turistična ponudba Občine Vipava predstavljena pregledno in privlačno, obenem pa je vzpodbuda tudi za nadaljnje delo.
Pripravila: Maja Hladnik
Pohodi v januarju 2012
V mesecu januarju se lahko udeležite dveh tradicionalnih pohodov, ki potekata med vipavskimi vinorodnimi griči ter po robu kraške planote.
V soboto, 7. januarja 2012, vas PD Vipava skupaj z župnijami Podraga, Vrabče in Štjak vabi na pohod »Po Otmarjevi poti«, ki je posvečen pokojnemu Otmarju Črnilogarju, med drugim dolgoletnemu župniku v Podragi in predsedniku PD Vipava.
Črnilogar je pred več desetletji zasnoval gorniškim krogom danes dobro poznano zavarovano plezalno pot na Gradiško Turo, njegova neuresničena zamisel pa je bila tudi manj zahtevna in bolj romarsko obarvana krožna pot iz Podrage do Štjaka in nazaj, ki obišče deset cerkva. Zbor pohodnikov je v zgodnjih jutranjih urah pri cerkvi sv. Urbana na polju pod vasjo Podraga.
Pot poteka po malo manj znanem svetu med zgornjo Vipavsko dolino in Krasom, ki se ga z vipavske strani do roba imenuje Vipavski griči (z obilo vinogradov), na drugi strani, obrnjeni proti Krasu, pa območje nosi ime Vrhe (od Štjaka do Vrabč). Vrhe od osrednjega dela Krasa ločuje ozka dolina, po kateri teče potok Raša. Za pot je potrebno skupaj prehoditi 11 ur hoje. Prehodili boste 25 km tehnično lahke poti, vendar kondicijsko zahtevnejše.
Informacije o pohodu Po Otmarjevi poti:
Danilo Naglost Tel: 051 386 462
Veliko informacij o pohodu pa najdete tudi na spletni strani PD Vipava www.planinsko-drustvo-vipava.si.
Drugi tradicionalni pohod »Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne« organizira TD Podnanos in bo v soboto, 28. januarja 2012. Pohod je posvečen spominu na duhovnika Matija Vertovca, pobudnika za nastanek slovenske himne, in njegovo izjemno delo na duhovnem in kmetijskem področju.
Pot poteka od Vertovčega rojstnega kraja Šmarje do Podnanosa, kraja zadnjega počitka. Začetek pohoda je na Poljšakovi brajdi v Šmarjah, ki se nahaja v neposredni bližini cerkve. Pot nas vodi skozi vipavske vinorodne griče skozi Gaberje in Erzelj do cerkvice s krajšim postankom. Od tu se bomo odpravili do cerkve Marije Snežne nad Gočami, kjer bo tudi sveta maša. Pot bomo nadaljevali proti Podnanosu, kjer je tudi zaključek pohoda.
Ker trasa pohoda ni krožna, bo organiziran prevoz šoferjev iz Podnanosa po svoja vozila v Šmarje. TD Podnanos bo za pohodnike poskrbel tudi z dvemi vodenimi degustacijami, toplo malico in pijačo. Informacije o pohodu Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne:
Stojan Vitežnik Tel: 031 615 036
Priporočamo tudi obisk nove spletne strani www.tic-podnanos.si Vabljeni!
Zaključek zbiranja plastičnih zamaškov
V času prireditve Rimska taverna pri Mrzli reki, ki je potekala med 19. novembrom in 4. decembrom 2011 v Vipavi, smo v TIC Vipava zbirali plastične zamaške in se tako pridružili vseslovenski dobrodelni akciji zbiranja plastičnih zamaškov za punčko Anjo, ki zaradi svoje hude bolezni potrebuje 24-urno nego, predvsem pa dvigalo, saj s svojo družino živi v podstrešnem stanovanju. Odziv na akcijo je nad pričakovanji, saj smo v dobrih dveh tednih zbrali nekaj manj kot 300 kg zamaškov, ki so prišli iz vseh koncev Vipavske doline ter tudi s Krasa.
Maja Hladnik
IZ USTANOV IN DRUŠTEV
IzŠGV
Seveda, čas je prazničen, ampak mi smo letos praznični že od začetka šolskega leta. November pa je bi! sploh vesel, tudi naporen, a uspešen. Izpeljali smo projektni teden in ga zaključili s slavnostno akademijo, ki jo je spremljalo kar 1200 ljudi - naših nekdanjih dijakov, zaposlenih, njihovih bližnjih in mnogih drugih, ki so tako ali drugače navezani na šolo.
Projektni teden se je začel z domskim praznikom ...
Domski praznik - Kristus Kralj
V nedeljo, 20. novembra, smo se domski dijaki, naši starši, vzgojitelji in nekateri profesorji zbrali, da bi skupaj praznovali domski praznik. Najbrž si zamišljate, da je praznik Kristusa Kralja le uro in pol dolga sveta maša, ki jo vodi g. škof, vendar je domski praznik veliko več.
Priprava nanj se je začela že precej pred samim dogodkom, ko so se zbirali predlogi pesmi, predlogi za sodelovanje pri maši in še veliko drugih stvari. Bolj intenzivno pa smo se nanj pripravljali v tednu pred praznikom. Pripravljali smo se tako duhovno kot tudi »fizično« (imeli smo pevske vaje, vaje z bendom in po vzgojnih skupinah smo si razdelili zadolžitve). Za duhovno pripravo je poskrbel g. Marko (duhovni vodja), ki nam je večerne molitve obarval z razmišljanji o Kristusu Kralju.
Končno je po vseh pripravah le prišel trenutek, ko smo se skupaj zbrali v župnijski cerkvi v Vipavi, kjer je škof, g. Jurij Bizjak, daroval sveto mašo. Maša je bila zelo doživeta, tako glasbeno obarvana kot tudi simbolno. Vsaka vzgojna skupina je v zahvalo Bogu prinesla simbol, ki jo predstavlja. Tako smo Bogu podarili zapestnico, žogo, verigo, solnico, kocko in čebelico. Če povzamem razlago pomenov vseh simbolov, bi se ta glasila nekako tako: Povezanost - v podobnosti, vendar tudi v različnosti.
Seveda nismo poskrbeli le za duhovno hrano, zato smo v domu napolnili naše želodčke z dobrotami, ki sojih pripravile naše kuharice. (Svoje delo so odlično opravile.)
Skoraj z gotovostjo lahko rečem, daje dogodek v vseh nas pustil velik pečat in še bolj utrdil našo skupnost.
Veronika Primožič
Teden od 21. II. do 25. 11. je bil teden učenja, tako za dijake kot za učitelje. Vsi smo namreč “igrali ”nekoliko drugačne vloge kot običajno, vsi smo se učili. Profesorji smo se preizkušali v neposrednem timskem nastopu — pri medpredmetno zastavljenih urah - ko smo svojo uro izvajali v tandemu z vsaj še enim profesorjem drugega predmeta, pa tudi v vlogi vodij različnih zanimivih delavnic. Vse so bile na temo praznovanja: tako so dijakinje in dijaki preizkušali svoje sposobnosti kot
redarji, čistilci, hostese, novinarji, peki, slaščičarji ... Vsi so sooblikovali teden in osrednjo prireditev. Vsak na svoj način. Vsak s svojo kapljico. Čistila, glasbene note ali besede.
Delavnice
Poleg medpredmetnega povezovanja so profesorji naš projektni teden popestrili tudi z delavnicami, ki
so bile v večini namenjene pripravi na slovesno akademijo. V njih smo dijaki urejali šolsko okolico, oblikovali spominske grafike, pekli pecivo, pripravljali razstavo in dvorano, naredili sceno ... Nekatera dekleta so se odločila, da bodo postale hostese, fantje pa redarji in celo ‘čistilci’, nekateri so pritrkovali, spet druga poskušali izdelati sončno uro. Po besedah večine dijakov so se v novih vlogah počutili zelo prijetno. Njihova doživetja si lahko preberete v naših novih Iskrah, eno za pokušino pa ponujamo v naslednjih vrsticah.
Ana Tomažič in Anja Valantič, 4. c Fotografska delavnica ali kako ujeti marljive roke v objektiv?
Na naši šoli že leta deluje tudi fotografski krožek pod vodstvom prof. Nadje Pregeljc. Naši nadebudni fotografi so svoje talente razkrivali in odkrivali tudi v tem tednu. Obiskali so vsako izmed delavnic in v fotografski objektiv poskusili ujeti utrinke dela marljivih rok.
Glasba igra srcu, pa naj se sliši še tako preprosto. Podobe igrajo pod taktirko dirigenta - ustvarjalca vidnega, ki je lastna očem. Neslišno glasbo premišljeno vizualnih ritmov, zaporedij svetlob, senc, linij in barv. (Barbara Jakše Jeršič)
To delamo fotografi. Ujamemo trenutek.
Pri naši delavnici so fotografi in filmarji. Vsi se trudimo predstaviti dogajanje na šoli v projektnem tednu. Vsak vidi stvar drugače. Slika ali video, že v tem je razlika. Fotografi se trudimo ujeti trenutek, povedati zgodbo brez besed ali kot neslišno glasbo vizualnih ritmov.
Ampak nismo samo fotografirali. Pospravljali smo tudi plakate z ekskurzij, urejali arhive, pomagali filmarjem ... na splošno smo bili povsod. »Prevohljali« smo vsako delavnico posebej. V vsaki je bilo nekaj, kar je pritegnilo fotografovo oko, ali so bili to izrazi ljudi (prestrašene hostese) ali pa stvari, ki sojih uporabljali (čistila, steklenice, polne vode).
Trudili smo se, če smo že fotografski krožek, da smo naredili fotografijo čimbolj umetniško (zlati rez, makro ...) in jo seveda tudi povezali s posamezno delavnico.
Fotografija je jezik, ki ga na videz govorimo vsi, včasih se razumemo, včasih ne. (Jurij Popov).
Upam, da smo naredili dovolj jasne fotografije, da boste razumeli naš jezik in videli naše sporočilo.
Lara Stefančič, 3. h
Praznovanje 20-letnice ŠGV
Višek praznovanje in vrh vsega, za kar smo se trudili, je bila seveda slavnostna akademija ob 20-letnici ŠG V, ki seje zgodila v nedeljo, 27. 11. 2011, ob 17. 30 v športni dvorani šole. Ni besed za vzdušje, ki je prevevalo dvorano, najprej že samo zato, ker je bila tako polna - skoraj 1200 nas je bilo - polna ljudi, ki so tako
ali drugače navezani na šolo in so ji s svojim prihodom izkazali spoštovanje ob njenem 20. rojstnem dnevu. Še bolj pa je začelo zmanjkovati besed, ko se je začel program, s katerim so mladi ponovno - kot že tolikokrat, a nas kljub vsemu vedno znova presenetijo -navdušili in pokazali, kakšna zaloga energije se skriva v njihovih dušah in srcih, in kako jim ni težko te energije deliti. Delili so jo z gosti z besedo, z idejo in idejami, z usmerjanjem prometa, s spremljanjem gostov, s peko piškotov in okusnega raznovrstnega peciva, s postavitvijo scene in seveda z glasbo - z glasbeno zasnovo in s samo vokalno-inštrumentalno izvedbo skladb, ki je ogrela vsako srce.
Vse zbrane je nagovoril g. rektor, monsinjor Slavko Rebec, nagrade ustanovitelja je podelil g. škof, monsinjor Metod Pirih (prejeti so jih: gospod monsinjor Janez Zupet, učitelj latinščine za dolgoletno delo na ŠGV, gospod magister Alojz Grahor, učitelj matematike za prispevek k razvoju ŠGV, in gospod Leon Prelc, hišnik za dolgoletno skrbno in požrtvovalno delo na ŠG V), slavnostni govor pa je imel ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava g. Vladimir A n žel:
Spoštovani vsi prej omenjeni častni gostje, spoštovani starši in prijatelji naše ustanove, dragi nekdanji in sedanji dijaki.
Iščeš?
Da, iščem.
Kaj?
Še sam ne vem.
Iščem nekaj, v kar bi rad verjel.
Iščem nekaj, kar bi verjelo vame.
Tako se glasi začetek pesmi naše nekdanje dijakinje Ingrid Kovšca. Pesem je bila zapisana pred več kot desetimi leti. In kaj lahko rečemo za Škofijsko gimnazijo Vipava, za njenih dvajset let, za pot, ki smo jo prehodili?
Iščemo? Da, iščemo. Kaj? Tisto, v kar sami globoko verjamemo, in našli smo tiste, ki so verjeli in, upam, še danes verjamejo v nas. Lahko bi besede naše nekdanje dijakinje še malo obrnili in rekli: Posredujete mladim? Da, posredujemo. Kaj? Tisto, kar imamo in kar živimo ter tisto, za kar verjamemo, da vi mladi sedaj potrebujete ali boste potrebovali v bodoče.
Na Škofijski gimnaziji Vipava iščemo, dajemo in se trudimo že dvajset let. Pred toliko leti se je šola preoblikovala v javno srednjo šolo, ker je to šele takrat dopuščala spremenjena zakonodaja. Šolo, ki je bila priznana in je imela pravico javnosti. Ker seje preoblikovala, torej ni nastala na novo iz nič, pač pa je nadaljevala skoraj štiridesetletno delovanje Malega semenišča in Srednje verske šole v Vipavi. Močno naslonjena na tradicijo in vrednote, ki sta jih gojili obe predhodni ustanovi.
Dvajset let delovanja Škofijske gimnazije v Vipavi - dvajset let spominov, tudi mojih lastnih, ker sem s šolo prehodil celotno njeno pot. Pravijo, daje čas, ki hitro mine, lep čas. Torej so bila to izjemno lepa leta. Moram iskreno priznati, daje bolj malo spominov glede dneva, ko je bila ustanovljena gimnazija oziroma ko je bil podpisan ustanovni akt sredi maja leta 1991. Takrat še učitelj se veliko bolj spominjam, ko je kakšne tri tedne kasneje prišel odlok o priznanju gimnazije s strani takratnega sekretariata za šolstvo (danes bi reki ministrstva). Do takrat so na državno gimnazijo gojenci Malega semenišča hodili opravljat izpite iz vseh predmetov zato, da so imeli priznano izobrazbo. Ko so jim po enem ali dveh izpitih rekli, da so naša spričevala priznana, je bilo veselje veliko. Spomini na priznanje šole se mešajo s številnimi spomini na takratno burno politično dogajanje in veliko pričakovanje lastne države.
A jeseni leta 1991 smo že v samostojni Sloveniji pričeli pouk s prvo generacijo vpisanih dijakov na škofijsko gimnazijo. Iz tistih prvih let postavljanja pogojev za delovanje odprte gimnazije se spominjam neštetih pojasnjevanj, kakšna je ta šola, za katero so mnogi menili, da proizvaja same škofe, pa morda še kakšnega duhovnika ali nuno. Spomnim se, bilo je proti koncu avgusta leta 1992 ali 1993, ko meje na Trgu Pavla Rušta ali za Vipavce na starem placu v Vipavi ustavi voznik kombija. Prav mene je vprašal, da pelje neko opremo za eno »čudno« gimnazijo tu v Vipavi. Če ta sploh obstaja v Vipavi in ali mu lahko pokažem pot? Najprej sem ga vprašal, ali tudi zame misli, da sem čuden. Ker meje potem še bolj začudeno pogledal, mu pojasnim, da v tej »čudni« gimnaziji delam. Potem mu je bilo vsaj toliko nerodno, da si na moje vprašanje ni upal odgovoriti pritrdilno.
Potem se spomnim številnih pogovorov in razmišljanj o primernem šolskem programu, o tem, kako šolo peljati naprej, na lokaciji, na kateri smo bili, in tiste prostore urediti, ker je marsikaj manjkalo, ali poiskati primernejš
lokacijo in prostore zgraditi na novo. Odločitev je bila, da se za šolo zgradijo novi prostori, obstoječe pa se preuredi za potrebe dijaškega doma. Samo moj predhodnik gospod monsinjor Vinko ve, koliko poti, skrbi in naporov je bilo potrebnih, da so se prostori zgradili in opremili in samo gospod škof monsinjor Metod ve, koliko sivih las mu je povzročila skrb, ali se bo projekt izgradnje izšel ali ne. Sam osebno iskreno občudujem vse primorske vernike in druge dobromisleče ljudi, da so znali stopiti skupaj, združiti moči in sredstva ter zgraditi pogoje za delovanje naše ustanove. Marsikje bi bilo uresničenje takšnega projekta tudi znotraj Cerkve velik problem. Prepričan pa sem in zmeraj bolj globoko verjamem, da sta nad našim delom izgradnje gimnazije bdela Božja previdnost in blagoslov. Tako kot sem zmeraj bolj prepričan, daje ista Previdnost vodila nastanek in razvoj naše države.
Za tiste, ki so ob osamosvojitvi izgubili najbližje, je bilo hudo. Lahko pa bi bilo še veliko huje. Lahko pa bi tudi naredili ali zgradili kaj boljšega, tako v naši ustanovi kot v naši državi. A tisto, kar smo, je dobro in sem na to kot kristjan in tisti, ki v tej ustanovi dela, izjemno ponosen, tako kot sem ponosen tudi kot državljan te države in kot Slovenec.
Potem se mi spomin vrača na vse mlade, ki ste verjeli v nas, če se vrnem k besedam naše nekdanje dijakinje, zapisane v uvodni pesmi.
Spomnim se vaših mnogih vprašanj, vaših iskanj, tudi hudomušnih stvari, spomnim se vaših mnogih uspehov pa tudi razočaranj. V dvajsetih letih vas je bilo nekaj malega manj kot 1300 mladih. Od teh vasje približno 300 še na šoli. Morda smo komu vero v nas tudi omajali, a približno 860 mladih je v teh dvajsetih letih vztrajalo z nami in si vero v nekaj in Nekoga utrjevalo ves čas srednje šole.
Ni manjkalo uspehov: mnogi državni prvaki na raznih tekmovanjih od jezikov do naravoslovja, preko gorskega kolesarstva, raziskovalnih nalog, likovnih natečajev do zlatih maturantov, simulacije evropskega parlamenta in še in še. A če me kdo vpraša, kateri uspeh ustanove bi izpostavil, mi je pri srcu oni, ko mi je ravnatelj ene od osnovnih šol mimogrede povedal: »A ta dijak je pri vas maturiral? Ja, tega pa pri nismo prepoznali kot sposobnega za gimnazijo in smo mu celo odsvetovali vpis v ta program. Če ste tega spravili skozi maturo, ste pa res dobri.« Ali pa se spomnim dijaka, ki je v prvih dveh letih počel vse mogoče in smo že skoraj obupali nad njim. Pa je šel po drugem letniku na delovni tabor v Bosno in bil tretji ter četrti letnik zgleden dijak. Pa mi na vprašanje, kaj je tebe tako spremenilo, odgovori, da seje v Bosni zamislil nad svojim življenjem, ko je videl tisto revščino.
Spomnim se tudi dijakov, ki so iskali in verjeli, a so žal že pri Njem, ki je verjel v njih: Franja, Blaž in Vesna.
V teh dvajsetih letih sem bil velikokrat prijetno presenečen, koliko dobrega je v mladih ljudeh. Kako so se pripravljeni odzvati na stiske in potrebe drugih. V teh letih so naši dijaki opravili okrog 25.000 ur prostovoljnega socialnega dela - večinoma pri naših prijateljih v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi, na delovnih taborih v Bosni, zadnje čase pa tudi v Centru starejših Pristan v naši neposredni soseščini.
Spomin se mi vrača tudi na celo vrsto sodelavcev, izjemnih osebnosti, za katere sem imel čast, da sem lahko delal z njimi. Nekateri žal že pokojni, drugi v zasluženem pokoju, nekateri pa tudi na drugih delovnih mestih in pri drugih nalogah. Temu naboru izjemnih ljudi pridružujem vse vas, s katerimi trenutno delam.
Spominjam se cele vrste vas, staršev. Nekateri ste nam zaupali enega, dva tri, pa tudi štiri ali celo pet svojih otrok.
In kako naprej? Bomo še iskali? Za moto praznovanja smo si izbrali misel »Srce na burji«. Burja za domačine na Vipavskem pomeni zagotovilo za lepe sončne dni, saj odpihne meglo in vlago. Pomeni zdrav zrak, saj prevetri in očisti ozračje. Burja prevetri tudi naša srca, naše ideje. Odpihni nam razmišljanje, daje način, na katerega nekaj počnemo, edini možen, razmišljanje, da takrat, ko mi ne bomo več delali tukaj, ne bo šlo več naprej. Naj bo naše srce na burji.
Hkrati pa Tebe, v katerega mnogi tukaj verjamemo, prosim, ne dopusti, da bi burja kdaj divjala v našem srcu - da bi nas odnašalo od ideje do ideje, od projekta do projekta. Da bi, v kakršnikoli obliki bomo ali bodo za nami na Škofijski gimnaziji ustvarjali in delovali, to počeli trdno zasidrani v vrednote, v katere verjamemo, katere živimo. Tiste vrednote, ki jih nobena burja ne more odnesti. Iskreno želim, da bi v tej ustanovi še naprej mlade in sebe vzgajali k spoštovanju dostojanstva človekove osebnosti od spočetja do naravne smrti, da bi vse vzgajali k spoštovanju človekovega telesa, duše in duha. Da bi vse vzgajali k spoštovanju stvarstva, družine, države ter slovenstva.
Da bi mladim dajali vero, upanje in ljubezen. Ker pa je po apostolu Pavlu naj večja med njimi ljubezen in ker morda to premalokrat povem, izrekam ob tej priložnosti, da imam osebno to ustanovo, te stavbe, vas, mlade, sedanje in nekdanje dijake, vse vas, sodelavce, in vas, starše, preprosto rad. Takšne, kot ste. In se vam za vse delo teh dvajsetih let osebno in v imenu ustanove iskreno zahvaljujem. Prepričan pa sem in v to verjamem, da ima nas vse rad tudi On, ki daje smisel našemu iskanju, našemu verovanju in nam pošilja tudi burjo. Pa to ne pravim za to, da bi si mislili, kako smo super in fajn, pač pa zato, da bi bili jutri boljši, kot smo danes, in boljši, kot smo bili včeraj.
Škofijska gimnazija: še na mnoga mnoga leta na burji in z burjo, v iskanju in verovanju!
Vladimir Anžel, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava
V času projektnega tedna pa so nekateri naši dijaki zapustili našo deželico in se odpravili v Bolgarijo, na izmenjavo v okviru projekta Bethechange! Make yourday! (tema prostovoljstvo).
Kakšni so ljudje? Kako nas bodo sprejeli? Kakšno hrano pripravljajo? Pri kakšnih družinah bomo sploh spali? Vse to so bila pogosta vprašanja, ki smo sijih zastavljala dekleta, preden smo se v ponedeljek zjutraj odpeljali proti Bolgariji.
Projekt ‘Bethechange! Make yourday!’ sofinancira fundacija ACES (AcademyofCentral European Schools). Gre za podporo dijakom, ki se v prostem času posvečajo prostovoljstvu. Tako se nas je na izmenjavo podalo 13 deklet iz 3. in 4. letnika, ki delček svojega časa posvečamo otrokom izCIRIUS-a in starejšim iz PRISTAN-
a.	Z nami pa so bili tudi prostovoljci madžarske šole iz Budimpešte.
Učenci gimnazije iz Chelopecha so nam priredili prisrčno dobrodošlico. Vsak je držal list papirja in skupaj so sestavili napis Welcome Bulgarianfriends. Potem smo se razkropili in odšli vsak k svoji ‘novi družini’.
V torek smo se zjutraj zbrali v šoli in si izmenjali prve izkušnje prejšnjega večera. Ugotovili smo, da so vsem pripravili obilno večerjo, ki je ob desetih zvečer ni bilo mogoče pojesti v celoti. Potem smo se odpravili v rezidenco, kjer smo se najprej predstavili. Tu smo predstavili tudi svoje šole in svoje delo. Slovenska ekipa je bila pri tem najboljša, saj je res predstavila vse: šolo, prostovoljno delo in Slovenijo. Po kosilu smo izdelovali božične voščilnice, pri čemer smo morali imeti veliko mero potrpežljivosti in ustvarjalnosti. Vsaka šola seje morala odločiti, kako bo te voščilnice uporabila za dobrodelne namene.
Naslednji dan smo se odpeljali v Chelopech Mining. To je rudnik zlata, v katerem je zaposlenih 1000 ljudi in v katerem vsako leto predelajo 2 000 000 ton rude. Popoldne smo si ogledali glavno mesto Sofijo. Ogled je bil drugačen, kot smo ga mi vajeni, saj smo si vse znamenitosti ogledali v dobri uri. V četrtek smo se že zjutraj odpeljali v drugo naj večje mesto, v Plovdiv. Mesto je izjemno lepo. Navdušeni smo bili nad načinom gradnje. Popoldne so nam dali čas, da smo si mesto ogledali še sami, v novem delu mesta pa smo imeli priložnost za nakup spominkov. Zvečer smo imeli poslovilno zabavo, saj je bil to naš zadnji večer v Bolgariji.
Ja, tudi čas slovesa je prišel. Izmenjali smo si darila, mi smo njim podarili nekaj tradicionalnega slovenskega, oni pa nam nekaj, kar je značilno za Bolgarijo. V petek zjutraj smo se zopet zbrali tam, kjer smo se v ponedeljek dobili. Poslovili smo se z dobrimi občutki in tudi s kakšno solzo v očeh.
Bolgarijo si bom zapomnila po izjemni gostoljubnosti ljudi, po veliki skrbi družin za to, da ne bomo lačni, in po močno zadimljenih prostorih. Prevladalo bo pa le tisto prvo. Ostala bo misel na drugače preživet teden in, kar je najpomembnejše, ostalo bo prijateljstvo.
Anita Trošt, 4. b
V času projektnega tedna je letos tekla tudi “delavnica ”, v kateri so se dijaki četrtih letnikov pripravljali na tradicionalno miklavževanje. Letošnji Miklavžev dar bo namenjen družini iz Jajca, ki so jo naši dijaki obiskali v letošnjem poletju in ji pomagali dokončati streho na hiši. Zelo pomenljivo in vredno vse pohvale je dejstvo, daje prav pred kratkim banjaluška škofija praznovala 25-letnico delovanja in seje ob tej priložnosti še posebej zahvalila naši šoli za dolgoletno dragoceno pomoč pri izvajanju Karitasovih programov pomoči v banjaluški škofiji.
Kovanec za srečo
Kakor vsako leto bo tudi tokrat misel na bližajoče se praznike ogrela marsikatero srce. To bodo srca, ki bodo prejemala, in srca, ki bodo - dajala.
Miklavž letos ne bo napolnil le nogavic in nam na šoli priredil že tradicionalnega miklavževanja, temveč bo naredil veliko več. Na obraze bo risal nasmehe, v srcih bo prižgal tisti občutek prešerne sreče ... In nekje v Bosni bo osrečil družino Poplašen.
To je družina, pri kateri so se naši dijaki poleti udejstvovali na delovnem taboru, in odločili smo se, da bomo letošnjo nabirko namenili prav njim. Družina šteje 12 članov - 7 sester in 5 bratov, ki živijo v majhnem stanovanju v bližini gradbišča, vendar slednje nikakor ni primerno zanje, saj so trije bratje invalidni. Izmed vseh sta zaposlena le ena izmed sester in njen mož. Slednja sta pravzaprav edina, ki finančno podpirata družino, zato smo sklenili, da jima s svojimi prostovoljnimi prispevki priskočimo na pomoč in jima vsaj ob prazničnem času odvzamemo del bremena.
In ne glede na to, ali boš v škatlico vrgel dva centa ali pet evrov ... Vsak kovanec bo članom te družine narisal nasmeh na obraz in življenje (vsaj za malo) obrnil na bolje. In njihovi nasmehi ne bodo greli le njih - njihovi nasmehi bodo greli tudi nas, četudi bomo predaleč, da bi jih objeli ali jim na uho zašepetali najlepše želje. Toda prav to je čar praznikov - zavest, da nekoga osrečiš, ne glede na to, kako daleč je v resnici ...
Teja Rosa, 4. b
In Miklavž je prišel, pripeljal angelčke, hudičke, s pomočjo spretnih dijaških rok pripravil zanimivo sceno in zabavno prireditev, ki jo je v sredo, 7. 12. 2011, popoldne na SGV spremljalo veliko ljudi. Od srca smo se nasmejali dijaški hudomušnosti, njihovi spretnosti pri posnemanju profesorskih napakic in na koncu še enkrat sklenili: Ja, ti naši dijaki res zmorejo marsikaj. Verjetno je prav to tisto, kar našo šolo dela drugačno - da zmoremo dijaki in profesorji stopiti skupaj, tudi v manj formalnih situacijah, da nam je vredno nameniti drug drugemu čas (včasih tudi popoldne) ter da se zmoremo iskreno nasmejati drug drugemu in samim sebi.
Zbrala in uredila Irena Krapš Vodopivec, fotografije Nadja Pregeljc
Marjan Bevk na OŠ Vipava
Učenci vipavske osnovne šole smo 16. septembra na poseben način obeležili dva dogodka - 15. september, dan priključitve Primorske matični domovini, in 17. september, dan zlate knjige oziroma obletnico smrti Franceta Bevka.
Na pobudo gospe Nataše Nardin je bil naš gost sin pisatelja Bevka - Marjan Bevk, režiser, profesor na umetniški gimnaziji v Novi Gorici, predsednik društva TIGR, pravzaprav kulturni delavec, ki skrbi za ohranjanje vrednot, za katere si prizadevamo Primorci.
V sproščenem pogovoru z Marjanom Bevkom, ki ga je pred polno avlo osnovnošolcev vodila gospa Nardinova, smo izvedeli o njegovem otroštvu v Čezsoči, o stikih z očetom, o knjigah, ki mu jih je oče poklanjal, o študijskih letih v Ljubljani, ko seje z očetom šele zares zbližal, in o njegovem zdajšnjem delu. Kot soscenarist je sodeloval pri filmu Črni bratje, ki so ga snemali tudi v Vipavi, kot profesorju pa mu ni vseeno za usodo slovenskega jezika.
Ko je Marjan Bevk pripovedoval o očetu oziroma o njegovi mladosti v Zakojci, smo izvedeli, da sije njegov oče kot otrok želel postati natakar; ti so bili namreč vedno lepo oblečeni in urejeni. Gospod Marjan Bevk je naši knjižnici poklonil nekaj izvodov knjig Črni bratje. Žal, danes poznajo učenci le malo Bevkovih del.
Sara Mesesnel
Na obisku pri gasilcih
V torek, 18. 10. 2011, so prostovoljni gasilci gasilskega društva iz Vipave na stežaj odprli svoja vrata
in medse povabili učence naše šole. Na povabilo smo se z veseljem odzvali in tako smo se pri njih zvrstili učenci od prvega do petega razreda. Najprej so nam razkazali vse prostore v gasilskem domu in videli smo razstavljeno staro opremo. Prvošolci so si z zanimanjem ogledali, kako imajo gasilci zložena oblačila, hlače pa kar na škornjih, da jih hitreje oblečejo. Gasilec je ugasnil luč in njihove čelade in odbojni trakovi na oblačilih so se zasvetili. Posebno doživetje je seveda bila kratka vožnja z njihovim vozilom. Z navdušenjem so učenci tekmovali z ročnimi brizgalkami, ko so z vodnim curkom podirali pločevinke. Prav vsi pa smo občudovali čudovito mavrico, ki so jo
ustvarili	vodni	curki.	Seveda	ni	manjkala	še pogostitev z napolitankami in sokom.
Gasilci so	nas	sprejeli zelo prijazno ter nam	na	zanimiv način	približali pomen in	poslanstvo svojega
dela, učenci pa so ob tem zelo uživali. Za ta nepozabna doživetja se jim iskreno zahvaljujemo ter jim v prihodnje želimo čim manj požarov in nesreč.
Učiteljice in učenci od 1. do 5. razreda OŠ Draga Bajca Vipava
je zaigrala Palčico
skupine Žar, ki deluje v okviru Univerze za tretje . Pripravili so nam lutkovno igro Hansa Christiana Andersena	Palčica. Igro so si	ogledali učenci od
prvega do	petega razreda ter	uživali v zanimivi
zgodbi, kvalitetni izvedbi in čudovitih lutkah. Vsi smo lahko začutili njihovo pozitivno energijo in žar ob igranju. Za to nepozabno doživetje se jim iskreno zahvaljujemo ter jim tudi v prihodnje želimo še mnogo uspešnih ponovitev, naslednje leto pa novo zanimivo igro.
Učiteljice in učenci od I. do 5. razreda OŠ Draga
Bajca Vipava
Skupina Žar nam
V ponedeljek, 24. 10. 2011, so nas obiskali člani življenjsko obdobje, pod vodstvom ga. Ade Bačar
Hrček Bine na obisku pri prvošolcih
V sredo, 30.11.2011, je prvošolce OŠ Draga Bajca Vipava obiskal hrček Bine iz Poštne banke Slovenije ter jih popeljal v spoznavanje denarnega sveta. Ob pravljici o živalih so učenci spoznali, kako varčujejo živali. Seveda je bil pri tem najuspešnejši prav hrček Bine. Z njim so se učenci pogovorili, kako pa oni varčujejo in
kje hranijo svoj denar. Z njegovo pomočjo so si tudi zgubali papirnato denarnico. Vanjo so shranili denar, ki jim gaje podaril. Vsi so se kovancev in bankovcev razveselili, čeprav ta denar velja le v njihovi igri. Hrček jih je pohvalil, da so bili pridni in zato so dobili še balone. Čas v družbi prijaznega hrčka je hitro minil in učenci so se morali posloviti.
Učiteljice in učenci La in l.b razreda OS Draga Bajca Vipava
Tradicionalni slovenski zajtrk
V petek, 18. novembra 2011, smo tudi na naši šoli pripravili tradicionalni slovenski zajtrk za učence in zaposlene na šoli.
Pridružili smo se vseslovenskemu projektu TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije.
Od 7.00 do 8.00 so v jedilnici šole učenci zajtrkovali med, črn kruh, mleko, maslo in jabolka. Zajtrk je bil na šoli sprejet zelo pozitivno, saj sije večina učencev in zaposlenih vzelo čas za slovenske dobrote, ki sojih čakale na mizah.
Po zajtrku so učenci Čebelarskega krožka skupaj s čebelarjem, mentorjem krožka Antonom Sušlom, učencem od prvega do šestega razreda predstavili svet čebel in Kranjsko čebelo sivko.
Nicol, Tine, Jan, Žan, Dejan, Blaž in Anže so učence seznanili s čebeljo družino, hrano čebel, nabiranjem
medu, prebivališčem čebel in predvsem pomenom čebel za naše življenje. Ko nc bo več čebel, ne bo več opraševanja, ne bo več rastlin, ne živali in tudi nas ne bo.
Čebelar pa jim je predstavil panje, opremo čebelarja in čebelje pridelke.
Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so nam omogočili, da smo lahko pristopili k temu projektu. (Mlinotest, Mlekarna Celeia in Vipava, čebelarjem ČD Ajdovščina)
Boža Pangerc
Zbiralna akcija papirja
Na OŠ Draga Bajca v Vipavi letno organiziramo kar dve zbiralni akciji papirja. V drugem tednu oktobra smo s pomočjo lepega vremena in zagnanih otrok zbrali kar 8 ton papirja. S sklepom Šolske skupnosti učencev smo denar namenili Šolski skupnosti.
Ker star papir zbiramo zato, da posečemo manj dreves, smo za sponzorstvo zaprosili g. Janeza Ježa, ki se z vzgojo dreves poklicno ukvarja. Iz svoje drevesnice nam je daroval sadiko zlatega jabolka, sadiko stare slovenske sorte jablane - carjevič ter sadiko češnje, za kar se mu zahvaljujemo!
V torek, 18. 10. 2011, smo v šolski avli pohvalili in nagradili najzaslužnejše skupine, razrede in posameznike.
1. Matija Fajdiga, 435 kg
2. Miha Škrlj, 420 kg
3. Neja Jereb, 390 kg
4. Irenej Vrčon, 340 kg
5. Jaka Rodman, 290 kg
6. Katja Lavrenčič, 180 kg
7. Dominik Malik, 149 kg
8. učiteljica ga. Nadja Kompara, 148 kg
9. Maja Krapež, 140 kg
Posebno pohvalo si zasluži skupina fantov s Slapa (Roman Marc,
Jernej Malik, Gašper Malik, Timotej Močnik in Luka Rener), ki so v enem popoldnevu v svojem kraju nabrali kar 700 kg papirja!
Zahvala velja tudi vsem sodelujočim staršem, saj le z njihovo podporo papir pride do kontejnerja.
Prihranite papir za pomladno akcijo, ki bo dva tedna pred veliko nočjo!
Koordinatorja akcije: Barbara Kodelja Pavlin Mitja Lavrenčič
Iz CIRIUS-a
Mednarodni mirovni projekt Mirnomore
Jesen je že pokazala svoje zobe, otroci iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje - C1RIUS Vipava pa se še vedno z veseljem in nostalgijo spominjajo prijetnega zibanja na jadrnici. V septembru je namreč v zadarskem arhipelagu potekal mednarodni jadralni prjekt Mirnomore, ki povezuje otroke in njihove učitelje iz osmih evropskih držav. Namen projekta je zmanjševanje socialne izključenosti otrok, ki zaradi različnih
vzrokov potrebujejo specifične oblike dela in drugačne pristope. Obenem je projekt organiziran z namenom zmanjševanja	nestrpnosti
do drugačnih in ohranjanja miru na zemlji.
Bivanje in plovba na jadrnici omogočata hitrejši in zaneslivejši, predvsem pa zabaven način učenja. Otroci se na enotedenskem bivanju na jadrnici učijo tako veščin
jadranja kot tudi socialnih veščin, kot so: sobivanje na majhnem prostoru, upoštevanje pravil, podrejanje pravilom skupine, kontrola impulzov, premagovanje strahu, navezovanje stikov z vrstniki in podobno.
Vsakajadrnica je enota zase in vsaka ima v ospredju drugačne cilje, vse skupaj pa tvorijo celoto, ki ima skupni cilj - sodelovanje, prijateljstvo, povezovanje.
Klic k miru pa flota izrazi z izplutjem v pašmanski kanal, kjer se 105 jadrnic postavi v formacijo in na znak vsi udeleženci istočasno spustijo v zrak balone z znakom za mir. Drobne barvne pikice na nebu je opaziti tudi z obale in takrat se prav gotovo tudi drugi ljudje pridružijo projektu z dobrimi željami.
Projekt poleg jadranja in učenja jadralskih veščin
ponuja tudi srečanja udeležencev na obali, kjer se udeleženci lahko pridružijo številnim aktivnostim, ki jih pripravi animacijska ekipa Mirno morje, kot so kulturne točke, ples, nastopi, kreativne delavnice, šport, bobnanje, poslikava telesa. Tovrstne aktivnosti so priložnost za druženje in sklepanje novih poznanstev.
Otroci iz CIRIUS Vipava se projekta Mirnomore udeležujejo že vrsto let. Za pokritje finančnih stroškov se obračamo na donatorje. Letos so nam na pobudo olimpijca jadralca Mitje Margona priskočili na pomoč člani jadralnega kluba GOSAILING iz Portoroža, ki so del štarlnine z evropskega prvenstva v musto skiffu namenili našim otrokom. Ček nam je na zaključni prireditvi podelil olimpijec Luka Špik. Del stroškov nam je pomagala pokriti občina Koper. Donatorjema se na tem mestu iskreno zahvaljujemo.
Tanja Princes z. ekipo CIRIUS Vipava
Nastopala sem z ansamblom Stanka Petriča
Nastop v našem Centru je organiziral moj tata Damir. Vsi člani so se najprej predstavili. Nato so nam zaigrali in zapeli njihovo največjo uspešnico Belo obleko si že nosilci. Ta pesem je tudi meni zelo všeč in sem jo zapela z njimi. Dobila sem velik aplavz in čestitke. Mama in tata sta me tudi snemala s telefonom. Jaz sem bila tako srečna, da sem kar jokala. Zapeli so tudi druge pesmi, take, ki jih znajo tudi otroci v našem Centru. Tudi oni so bili veseli, da so kar vriskali od sreče.
Vanessa Barič; 8. razred
Nastopali smo
»Moja mati kuha kofe ...«je pesmica, ki smo jo zaigrali na prireditvi »Plakat miru« v Ajdovščini. Jaz sem igrala na bas. Simona, Vanessa, Miran in Maruša pa so tudi zapeli. Ko smo končali, so nam zelo ploskali. Gospa Loredana pa ni bila najbolj zadovoljna z nami. Pravi, da znamo bolje. Se bomo potrudili.
Mateja Hudorovič; 8. razred
Eva, Veronika, Nina, Anja
To so naše prijateljice. Eva obiskuje Urško, Veronika Kevina, Nina Manico in Anja naj bi obiskovala Nolija. Urška je o svoji prijateljici povedala, daje lepa, suha in pridna. Ko jo je prišla obiskat, ji je prinesla medvedka. Darila je bila zelo vesela in zanj ji je rekla hvala. Tudi obiska prijateljice je bila zelo vesela.
Veronika prihaja h Kevinu že dolgo vrsto let. Pelje ga na dvorišče, kjer so igrala. Tam se gugata, igrata ter se veliko sprehajata. Ko pride Veronika, se Kevin srečno smeje in je zelo dobre volje.
Manica se z Nino pogovarja, skupaj poslušata glasbo, pojeta. Ko ima obisk, je zelo vesela. Noli pa bi se zelo razveselil obiska prijateljice Anje, če bi le prišla. Čakajo že od začetka šolskega leta, pa nič. Noli je povedal, da bi namesto prijateljice raje imel prijatelja; fanta. Z njim pa bi se rad igral, žogal, pogovarjal, poslušal radio in ob glasbi plesal.
Povedali: Urška Panjtar, Kevin Vidmar, Manica Kobal, Ar nor Alijaj
Zapisala: učiteljica Lilijana Koren Skupina posebne}’a programa 4. B
Iz otroškega vrtca
Na obisku pri gasilcih
Škratki iz vipavskega vrtca smo se z veseljem odzvali povabilu gasilskega društva Vipava. Pred gasilskim domom so nas pričakali fantje prostovoljni gasilci, ki to delo zelo odgovorno in z veseljem opravljajo. Predstavili so nam prostore, vozila, opremo, orodja, oblačila in najbolj zanimive čelade z lučko. Pripravili so nam tekmovanje v gašenju. Noja, nismo sicer gasili ognja, toda za vajo so bile potrebne pločevinke na oddaljenih podstavkih. Tekmovali smo v dveh skupinah in navdušenje je bilo veliko.
Prisluhnili smo klicu sirene in se popeljali v njihovem vozilu. Zelo zanimivo je bilo gašenje s peno in vodo pri katerem so sodelovali tudi otroci.
Na obisku pri gasilcih je bilo zelo lepo, veliko novega smo spoznali in se tudi naučili.
Otroških izjav, da bodo nekoč tudi sami postali prostovoljni ali celo poklicni gasilci smo bili zelo veseli. Na koncu smo se še posladkali in v prijetnem pogovoru zaključili našo urico druženja.
Zahvaljujemo se vsem članom PGD Vipava za povabilo in zanimivo urico v skupnem druženju.
Ingrid Selj in Adela Kurtič
Naučimo se novo pesmico
„ Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog ... “
Otrok že takoj po rojstvu začuti glasbene prvine ob najbližjih osebah, ki mu odpirajo vrata v svet glasbe. Neprecenljivo je materino petje otroku v prvih mesecih življenja. Otrok se ob določenih dražljajih odzove na glas, ritem in na čustveno bližino.
Otrok preko glasbe spoznava različne prvine glasbe, ena izmed njih pa je gotovo petje.
V predšolskem obdobju so otroci sposobni učenja številnih novih pesmi in tu nastopimo mi - vzgojitelji. Pomembno je, kako otroku ponudimo novo pesem. Pri učenju le-te je zelo pomembna starost otrok, motivacija in dobra izbira vsebine. V vrtcu vsebine zbiramo glede na letne čase, dogajanja, dogodke in interes otrok.
Pesem mora biti všeč tudi nam vzgojiteljem, dajo lahko dovolj prepričljivo in iskreno predstavimo otrokom. Pri mlajših otrocih moramo še več pozornosti posvečati vsebinam. Izbiramo pesmi, ki so krajše, pesmi, ki vsebujejo zvočno privlačne besede, ter pesmi, v katerih prevladujejo samostalniki in glagoli. Ko učimo otroke v drugem starostnem obdobju, pa upoštevamo, da jih učimo pesmi, ki so preproste, prisrčne, živahne in poučne. Za otroke obeh starostnih obdobij je pomembno, da se vsako pesem naučijo v celoti. Ko otrokom pesem prvič zapojemo, upoštevamo dve zahtevi:
1. Otroci morajo slišati pesem kot celoto! Ko otrokom pesem prvič posredujemo, nikakor ne smemo besedila in melodije izvajati ločeno.
2.	Otroci morajo pesem doživeti. (Mira Voglar, 1973: Otrok in glasba)
Ko otrokom pesem prvič zapojemo, nas samo poslušajo. Če pesem otrokom predstavimo dovolj dobro, jo
otroci čustveno sprejmejo in zraven pripevajo.
Bistvenega pomenaje, da otroci pesem prvič slišijo brez instrumentalne spremljave. Instrument lahko vključimo šele, ko otroci pesem že delno osvojijo.
Pri posredovanju nove pesmi odstranimo vse moteče dražljaje, ki bi otroke utegnile odvračati od pozornega poslušanja.
Pri posredovanju novih pesmi lahko izhajamo iz načrtne motivacije ali priložnostne. Pri načrtni motivaciji moramo paziti, da vsebina motivacije ni vedno enaka, temveč da je razgibana in da vedno znova vzbudi pri otrocih interes. Pesem lahko utrjujemo na različne načine, in sicer tako, da vključimo gibanje, glasbeno-didaktične igre, glasbene instrumente, lastne instrumente, da otroci drug drugemu prepevajo ter petje ob sočasnem predvajanju pesmi z avdiovizualnimi sredstvi.
Glasba otroke sprošča, pomirja in jim nudi veliko možnosti, zato poskrbite, da bodo otroci imeli vedno dovolj pestrih in zanimivih glasbenih vsebin.
Anja Kotnik, Ida Krapež in Tadeja Puc
Iz društev
Ko prijateljujeta vipavsko sonce in štajersko veselje
Naključje je hotelo, da smo lani spoznali folklorno skupino Blagovna iz okolice Šentjurja pri Celju.
Z lahkoto smo našli skupno besedo in se dogovorili, da pridejo k nam v goste. Folklorna skupina Blagovna nas je razveselila s svojim obiskom in nastopom na našem odru letos za naš tradicionalni koncert na velikonočni
ponedeljek. Prikazali so nam štajerske običaje, pesmi in plese. Duhovitost v posnemanju starih običajev in spontano veselje do življenja sta nas Vipavce očarala in razveselila, zato smo postali dobri prijatelji.
V novembru, tudi letos, pa smo jim Vipavci vračali obisk. Nastopili smo ob njihovem občinskem prazniku na njihovem odru. Pozdravila sta nas tudi župan občine Šentjur in predsednik krajevne skupnosti Blagovna. Naš nastop je prikazoval, kako smo na Vipavskem včasih živeli, delali in praznovali. Še posebno so jih navdušili naši kostumi, ki izhajajo iz sredine devetnajstega stoletja. Tako naši plesi in pesmi kot tudi noše izžarevajo mehkobo vipavskega človeka, ko si je po napornem dnevu trdega dela v vinogradu, na polju ali drugje, zaželel lahkih korakov v hladnem večeru pod domačim latnikom.
Domov smo se vrnili bogatejši za čudovito izkušnjo z lepe prireditve in s prijetnimi vtisi lepega iskrenega prijateljstva. Želimo si, da se v prihodnosti spet kdaj srečamo in razveselimo vse, ki nas radi obiščejo na naših prireditvah.
Gostovali smo v Cerkljah na Gorenjskem
Mnogim našim uspešnim gostovanjem v letu 2011 smo v oktobru dodali še obisk in nastop v Cerkljah na Gorenjskem.
Udeležili smo se prireditve »Večer folklore in ljudskega petja«. Lahko rečemo, da smo ponesli naše vipavsko kulturno izročilo te vrste na Gorenjsko ter pokazali zbrani »Sloveniji v malem«, kako smo včasih na Vipavskem praznovali, delali in se veselili. Ponosno smo tudi na ogled postavili naše nove kostume, ki so narejeni po vipavskem izvirniku iz Prešernovih časov in smo jih sešili pod strokovnim vodstvom dr. Bojana Knifica. Skratka, glas in videz Vipave iz naše preteklosti sta bila še kako dobro videna in slišana. V konkurenci drugih uspešnih folklornih skupin smo poželi močan aplavz prisotnih.
Spoznali smo tudi kar nekaj folklornih društev iz vse Slovenije in med njimi tudi skupino Kajer iz kraja Bučečovci v Prlekiji. Beseda da besedo in obljubili so nam, da pridejo spomladi na obisk v Vipavo, na velikonočni ponedeljek, ko imamo pri nas tradicionalni letni koncert in takrat bodo tudi nastopili na našem odru. Tega se že veselimo mi v društvu, pa menda se lahko tudi vsi Vipavci, ki redno obiskujejo naše koncerte.
Koncert seje odvijal v kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah, kjer nas je prisrčno sprejela ravnateljica OS Cerklje in obenem naša draga vipavska rojakinja gospa Damjana Božič Močnik. Za gostoljubje seji lepo zahvaljujemo.
S Cerkljani nas veže že nekajletno prijateljstvo in prepričani smo, da bo tako tudi ostalo.
Folklorno društvo Vipava
Naj mir božične noči potni Vam srca vse dni. Novo leto nov je list, v knjigi časa bel in čist. Naj izrazimo Vam želje:
MIR,LJUBEZEN in VESELJE!
Vipavski folkloristi
Poročilo iz PGD Vipava
Letošnjo jesen smo bili vipavski gasilci precej aktivni. Imeli smo nekaj intervencij in opravljali dela v gasilskem domu (vzdrževanje vozil in opreme). Poleg tega smo septembra izvajali redarstvo, požarno stražo in čiščenje na Vipavski trgatvi. 3. oktobra smo imeli gasilski pohod na Nanos, ki se gaje udeležilo trideset operativnih gasilcev. Malo utrujeni, a vendar polni lepih vtisov, smo sklenili, da bomo pohod naslednje leto ponovili.
V oktobru in novembru so nas obiskali otroci vipavskega in ajdovskega vrtca ter učenci vseh razredov osnovne šole Vipava. Tako otroci kot tudi njihovi učitelji so bili z obiskom zelo zadovoljni. Naši gasilci so obiskali vrtec v Vipavskem Križu in otrokom predstavili gasilsko opremo. Nekaj gasilcev je na osnovni šoli v Vipavi izvedlo predstavitev gasilske opreme in delo prostovoljnih gasilcev ter ob tem povabili mlade v svoje vrste.
V5/
Obisk otrok iz vipavskega vrtca
Ob tej priliki naj povem, da smo ponovno začeli z gasilskimi vajami za mladino in vsi osnovnošolci, ki jih gasilstvo zanima, so toplo vabljeni, da se nam pridružijo. Srečujemo se ob torkih - na vsakih štirinajst dni. Konec oktobra smo se udeležili vaje v Pristanu, ki jo je organizirala gasilska zveza Vipava.
Nekaj naših članov je obiskovalo tečaj za strojnika, kije potekal v Podnanosu in ga tudi uspešno zaključilo. Novembra smo v gasilskem domu imeli martinovanje. Po večerji smo se nasmejali ob zabavnem programu,
ki mu je sledilo ocenjevanje vin in ugibanje teže pršuta. Med belimi je bilo za najboljše izbrano vino Petra Lebana, med črnimi pa je prvo mesto osvojilo vino Jožeta Božiča. Nagrado večera - pršut - je osvojil Adam Žagar in ga - kot je v navadi - podaril gasilskemu društvu. Za glasbo so poskrbeli Špadni fantje in plesali smo skoraj do jutranjih ur.
V soboto, 3. decembra, je društvo pomagalo pri izvedbi vsakoletnega srečanja veteranov, ki gaje organizirala GZ Vipava in je letos potekalo v prostorih našega gasilskega doma. V naslednjih dneh naj bi v naše garaže prišlo novo gasilsko vozilo GVC 16/25, ki ga vsi nestrpno pričakujemo.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Anisa Žagar
Gasilska zveza Vipava
V petek, 21. 10. 2011, so gasilska društva GZ Vipava izvedla skupno vajo »GAŠENJE IN EVAKUACIJA CENTER STAREJŠIH PRISTAN VIPAVA«.
Vodstvo Centra je v sodelovanju z GZ Vipava pripravilo vajo z namenom, da se:
•	preveri delovanje protipožarne opreme, vgrajene v objektu,
•	preveri potek obveščanja ReCo Nova Gorica na tel. 112 o požaru,
•	preveri potek aktiviranja gasilskih enot,
•	preveri potek in postopek evakuacije,
•	evakuira oskrbovance iz nadstropji,
•	iz drugega nadstropja reši pet ujetih oskrbovancev in uslužbenca (simulirali	sojih gasilci v civilu),
•	pogasi požar v kotlovnici in postavi cevovod po požarnih stopnicah do nadstropij,
•	nudi prvo pomoč ponesrečencem,
•	preveri delovanje gasilske opreme,
•	preveri sodelovanje gasilskih enot med seboj in z zaposlenimi,
•	za zaposlene prikaže in izvede usposabljanje za gašenje začetnih požarov z gasilnimi aparati.
Potek vaje:
Ob 17. uri je zaradi okvare v kotlovnici prišlo do požara (imitacija požara z napravo za proizvajanje neškodljivega dima). Po nekaj minutah se je požar že razširil na celoten prostor kurilnice. Nevarnost, kije pretila celotni zgradbi, je bila ta, daje bil požar v pritličju, gorljivi delci in toplota pa so se dvigali proti nadstropju, kjer so sobe za oskrbovance.
Že pri majhni količini dima so javljalniki takoj sprožili alarm v objektu, avtomatsko so se zaprla protipožarna vrata in hodnike ločila na požarne sektorje, dvigalo se je avtomatično spustilo v pritličje.
Pri javljanju požara na 112 je bil reakcijski čas kratek, sama organiziranost zaposlenih ob evakuaciji pa na visokem nivoju. Aktiviranje gasilskih enot s strani ReCo Nova Gorica je potekalo brez posebnosti po klicu receptorja ob 17:03.
Prihod enot:
PGD Vipava ob 17:06 PGD Vrhpolje ob 17:08 PGD Podnanos ob 17:16
Oprema, s katero razpolagajo gasilska društva, je bila ustrezna in pravilno uporabljena. Gasilci, ki so izvajali
notranje napade, so uporabljali ustrezno zaščitno Usposabljanje zaposlenih v centru starejših Pristan opremo ter zaščitne dihalne maske za evakuirane.
Iznos ponesrečenca z nosili
Vstop v drugo nadstropje skozi okno iz zunanje strani je bil izveden s pomočjo gasilskih lestev. Poškodovanci so bili predani enoti gasilcev reševalcev, ki sojih (na podlagi zrežiranih poškodb) pregledali, ustrezno oskrbeli in nadzorovali do prihoda ustreznih zdravstvenih služb.
Usposabljanje s hidravličnim orodjem	Spoznavanje	opreme	za	nevarne	snovi
Poveljniki društev so enote pravilno vodili ter odelovali med seboj. Odzivni čas je bil kratek, kar je ob najavi vaje normalno, v realni situaciji bi se čas podaljšal vsaj za prihod gasilcev v dom. Poleg tega je število gasilcev v realni situaciji lahko različno glede na čas poziva - večje ali manjše.
Število udeleženih gasilcev z vozili:
GZ Vipava - 1
PGD Vipava - 17, od tega 6 v vlogi ponesrečencev PGD Vrhpolje - 12 PGD Podnanos - 15
Po vaji je sledil voden ogled centra, da so se gasilci bolj podrobno seznanili z razporeditvijo prostorov in protipožarnim sistemom stavbe, ter pogostitev.
Za zaposlene centra je bil organiziran prikaz in usposabljanje gašenja začetnih požarov z gasilnimi aparati. Vajo je pripravil in vodil poveljnik GZ Vipava Adam Žagar.
TEČAJ SPECIALNOST STROJNIK
Gasilska zveza Vipava je oktobra organizirala tečaj strojnik za prostovoljna gasilska društva Vipava, Podnanos in Vrhpolje.
Tečaj seje pričel 24. 10. 2011 in končal s pisnim testom 30. 10. 2011.
Usposabljanje gasilcev je potekalo v prostorih PGD Podnanos.
Usposabljanje po programu traja 45 ur, od tega je 17 ur namenjenih teoretičnemu delu v učilnici, 28 ur pa praktičnemu delu usposabljanja na terenu.
Zaradi boljše izvedbe in lažjega dela so se praktične vaje izvajale v treh skupinah, kar je omogočalo sprotno ocenjevanje. Na tečaj je bilo prijavljenih 32 tečajnikov, 29 jih je tečaj redno obiskovalo ter po pisnem testu in ustnem zagovoru tečaj tudi uspešno zaključilo. Predavatelji in inštruktorji iz GZ Postojna so za praktični del pripeljali tudi potrebno opremo.
DATUM	PREDMET	PREDAVA	ŠT. UR	URE
24. 10.	Uvod	Majcen Boštjan	1	15.10-15.55
	Osnove aerostatike	Majcen Boštjan	1	16.00-16.45
	Osnove hidromehanike	Majcen Boštjan	1	16.50-17.35
	Opis gasilskega orodja in opreme	Perko Andrej	3	17.40-18.25/18.30-19.15 19.20/20.05
25. 10.	Motorne brizgalne	Poniž Aleš	2	16.00-16.45/ 16.50-17.35
	Črpalke	Poniž Aleš	2	17.40-18.25/ 18.30-19.15
	Črpalke za nevarne snovi	Majcen Boštjan	1	19.20-20.05
	Elektroagregati in ele. orodje	Majcen Boštjan	1	20.10-20.55
26. 10.	Hid. črpalke za pog. hid. orodij	Majcen Boštjan	1	16.00-16.45
	Pnevmatske	naprave	Majcen Boštjan	1	16.50-17.35
	Princip delovanja in osno.	vzdr.	Poniž Aleš	2	17.40-18.25/18.30-19.15
	Gasilska vozila		Perko Andrej	2	19.20-20.05/20.10-20.55
28. 10.	Praktične	vaje	inštruktorji	8	8.00-15.15
29. 10.	Praktične	vaje	inštruktorji	10	8.00-16.55
30. 10.	Praktične	vaje	inštruktorji	10	8.00-17.05
30. 10.	Zaključek	tečaja	Stres Marjan	1	17.10-17.55
Tradicionalno srečanje gasilskih veteranov
GZ Vipava je, kot vsako leto, tudi letos organizirala srečanje gasilskih veteranov naše zveze. Dne 3. 12. 2011 ob 17.00 seje štirideset gasilskih veteranov zbralo pred vojašnico v Vipavi, kjer so si ogledali muzejsko zbirko, ki prikazuje življenje in opremo vojakov v prvi svetovni vojni. Po ogleduje sledila večerja v gasilskem domu v Vipavi, nastop mladih vipavskih tamburašev ter zabavni nastop članov KD Teodozij Karoline Kobal in Primoža Premrla. Srečanje je trajalo pozno v noč in se končalo s pesmijo ter zadovoljnimi obrazi naših veteranov.
Upam, da se bomo prihodnje leto znova srečali v Podnanosu. Ob tej priliki jim želim veliko zdravja ter jih pozdravljam z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Adam Žagar, poveljnik GZ Vipava
Bili smo na obisku pri stanovalcih Pristana v Vipavi in Doma starejših občanov v Ajdovščini
Člani društva upokojencev Vipava smo obiskali stanovalce Pristana in Doma starejših občanov v Ajdovščini.
S pomočjo Osnovne šole Draga Bajca Vipava smo pripravili krajši program. Domen Božič, ki se že šest let igra na harmoniko, je zaigral znane melodije, gospa Zvonka Starc pa je z svojim obsežnim znanjem pomagala, daje naš obisk popestrilo s petje stanovalcev, kateremu smo se pridružili tudi obiskovalci.
V program obiska smo vključili tudi branje pesmi in proze domačih avtoric gospe Ide Semenič in gospe Vande Žvanut, članice našega društva pa so poskrbele za češnje, grozdje in mandarine, s katerimi smo razveselili stanovalce.
DU Vipava se ob tej priliki zahvaljuje Osnovni šoli Draga Bajca Vipava in njenemu vodstvu za pomoč pri izvajanju
programa ob obisku domov starejših občanov. Brez njihove pomoči bi bil naš program veliko skromnejši.
Dragica Čuk Novak
Se vam že kaj toži po takih dogodivščinah?
Planinsko društvo Vipava je od 24. do 31. avgusta letos organiziralo jubilejni, že 30. poletni tabor svojih zvestih planincev. Da bo zanimanje za tabor in lepote gora zamrlo, se jim res ni treba bati, saj se jim vsako leto pridružijo še novi ljubitelji narave. Na idilični jasi sredi gozdička v Ribčevem Lazu v Bohinju jih je ob prihodu že čakal skrbno pripravljen tabor, sestavljen iz mnogih šotorov, s kuhinjo in »restavracijo« v večjem in mnogih manjših, ki so teden dni nudili streho nad glavo tistim, ki niso imeli svoje lastne strehe s seboj.
Za ostali del »hotelskih storitev« v obliki polnega penziona je bilo brezhibno poskrbljeno s pomočjo nekaj veščih kuharic, navdušenih planink, ki so bile pripravljene svoj čas darovati za ta namen.
V se aktivnosti, ki so se teden dni nevsilj ivo prepletale, so bile skrbno načrtovane in prilagojene tako, da so se jih lahko po svojih močeh udeleževali prav vsi, od najbolj veščih in utrjenih planincev, do najmlajših udeležencev tabora. Teh je bilo vseh skupaj skoraj za en šolski razred. Očitno je bilo, da so ti v teh dneh še prav posebej uživali.
Tisti najbolj goreči in s primerno kondicijo so se povzpeli na več gorskih vrhov, kot je npr. Črna prst, Komna in drugam. Gotovo pa gredo posebne čestitke najmlajšemu udeležencu pohoda na Rodico, ki seje takoj hrabro postavil pred objektiv. Se ne sedemletni Jaka Leban z Gradišča pri Vipavi je brez vsakih težav sam priplezal na vrh, kjer so seveda napravili še eno »gasilsko«.
Za sprostitev utrujenih nog po napornih podvigih so se na koncu nekateri še malce namočili v prijetni hladni vodi Bohinjskega jezera.
Planince so v taboru obiskali predstavniki slovenske vojske, donatorji večjih šotorov in kuhinjskega »pohištva« z vsemi aparaturami, ter jim prikazali nekaj svojih vojaških veščin, kar je bilo za večino prisotnih nepozabno doživetje.
Zadnji dan je bil, seveda, nekaj posebnega. Vrstile so se številne družabne igre. Pred nočjo pa je zagorel še velik taborni ogenj, ki je vse navzoče z neko posebno čarobnostjo povezal v eno samo veliko družino, z željo v srcu, da se prihodnje leto spet zberemo.
Darinka Jež
* * *
Plac na Slapu v novi preobleki
27. avgusta 2011 smo imeli v vasi poseben praznik. Ta dan je bil odprt novi trg - plac, ki je dobil novo prevleko. Asfalt je nadomestilo na stotine kock in plošč, ki sojih položili po tleh. Za to so se odločili v Krajevni skupnosti Slap v sodelovanju z Občino Vipava, Razvojna agencija pa je ponudila razpis pri Evropski skupnosti. Ti so znali prisluhniti in tako so evrčki prišli tudi od tam. Glavna projektantka je bila gospa Nada
Gomilšek Curk, ki ima sorodnike v naši vasi. Delo so opravljali delavci Gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine. Vsak dan je prihrumelo veliko kamionov, ki so odvažali in privažali material. Plac je postal pravo gradbišče, zato je bil oviran tudi promet. Mešalci so pridno obračali beton tudi ob nedeljah, da bi čimprej končali. Kljub vročini so bili delavci vztrajni.
Končno je prišel dan odprtja, 27. 8. 2011. Pozdravni govor je imel predsednik Krajevne skupnosti Lojze Ambrožič, sledil je govor vipavske poslanke državnega zbora Eve Irgl in tudi župan Ivan Princes je povedal par besed. O deluje spregovorila ga. Nada. Nebo seje v hipu spremenilo in prve dežne kaplje so začele padati z neba, zato smo se zatekli v vaško šolo, kjer je bila razstava fotografij vaškega faotografa Roberta Ferjančiča »Slap nekoč in danes«. Tudi gospod profesor Franc Kralj je povedal zgodovino vasi Slap in blagoslovil plac. Sledilo je petje pevskega zbora s Slapa in nastop Podokničarjev, ki so zaigrali nekaj podoknic. Ko je vse utihnilo, so se oglasili zvonovi, ki so ubrali melodijo izpod rok pridnih pritrkovalcev.
Za prazne želodce je poskrbel Matej Tomažič, žejo pa so pogasili vaški vinarji s svojimi vini.
Na placu so označene tudi stavbe: stara šola in opis zgodovine, vaški grad in dobro ohranjen nagovorni kamen. Upam, da se bo še kaj naredilo, saj v vas radi prihajajo številni ljudje. Posebno ob trgatvi ali ko se odprejo vinski hrami za martinovo.
Pridite pogledat, pa boste videli, kako je pri nas.
Karmen S. Rondič
IZ NAŠE ŽUPNIJE
Trikraljevska akcija 2011/12
StopiCi so v Hišo in zagledali dete z CMarijo, njegovo materjo.
Padli so predenj in ga počastid.
Odprfi so svoje zaklade in mu darovafi zlata, kadila in mire.
Mt 2,11
Sv. trije kraji so Jezusa počastili s svojimi darovi.
Mi jih bi radi posnemali in po njihovem zgledu pomagali otrokom in jim omogočili boljše življenje.
Prosimo Vas,
da kolednike sprejmete na svojem domu 30. 12. 2011 od 9:00 dalje.
Maša za starejše in bolne
Kot že vrsto let je bila na 3. adventno nedeljo v cerkveni hiši maša za starejše in bolne . Daroval jo je prof. msgr. Janez Zupet. Pel je otroški pevski zbor pod vodstvom Katje Poljšak in ob spremljavi Klare Koradin. Spovedoval je msgr. Franc Pivk. Udeležilo se jo je kar veliko število bolnikov in starejših, dva smo pripeljali tudi iz Doma starejših občanov iz Ajdovščine.
G. Zupet je v pridigi spregovoril o veličini Janeza Krstnika, kije glasnik Njega, kije rekel: »Resnica vas bo osvobodila!« Odpira nam oči za Boga, ki prihaja. Bil je božji poslanec, ki pripravlja pot v človeška srca.
Vsak izmed nas lahko pričuje za Kristusa. Smo znamenje božje solidarnosti. Božji duh nas pošilja, da oznanjamo blagovest ubogim. S svojim zgledom govorimo o Bogu, ljudi usmerjamo k resnični Ljubezni in svobodi. Tako prevzemamo vlogo Janeza Krstnika. Vsak kristjan je poklican, da pričuje za Kristusa. Kako lahko to storijo bolni? Z vdanim sprejemanjem starosti in bolezni ter upanjem, da nas Bog ne preizkuša preko naših moči in nam da milosti za premagovanje težkega bremena trpljenja. Hvaležno sprejmimo ta božji načrt, kajti na koncu nas bo Bog povabil na večno gostijo. Ob božiču pa nam Bog daje novo upanje za odrešenje.
Kdor je izrazil željo, je še prejel zakrament bolniškega maziljenja.
Po sveti maši nam je Martina Naglost predstavila letošnje romanje z bolniškim vlakom v Lurd. Ogledali smo si projekcijo slik in globokih prizorov neskončne vere in upanja bolnikov in ljudi v stiski. Lurd je duhovno središče krščanstva. Prikazano romanje je namenjeno poglobitvi osebnega odnosa do Boga in
počastitvi Marije. To je duhovna pot našega srca v kraj iskrenega bratstva, poglobljene molitve in notranjega očiščevanja. Mnogim pomeni romanje okrepitev v zvestem prenašanju telesnega in duševnega trpljenja, ki ga darujejo za dobro drugih.
Vsak je lahko ponesel domov vodo iz lurškega studenca, klasje dišeče sivke in voščilnico. Po sveti maši so se zadržali ob toplem čaju in pecivu. Veseli, da se lahko srečajo s prijatelji, ki jih bolj poredko vidijo, so se zaklepetali v prav prisrčen pogovor.
Sodelavke župnijske Karitas se zahvaljujemo za pomoč in vsem krajanom Vipave in okolice želimo vesel Božič in blagoslov v letu 2012.
za ZK Vipava Lidija Golob
ZA DOM IN DRUŽINO
V sveti noči
V sveti noči, v tihi noči angelčki veseli so na zvezde, svetle zvezde tiho prileteli.
»Lučke božje, drage lučke, pojdite ve z nami!
Radi bi k ljudem na zemljo, pa ne znamo sami.«
Pa so zvezdice za lučke angelčki si vzeli, ko so skozi črno temo k nam na svet hiteli.
Na božičnem drevcu zlate zvezde zdaj gorijo, angelčki pa zlato srečo med ljudmi delijo.
Marta Rodman: Božični motiv (lesorez)	Anica	Černejeva
Blagoslov in zloraba besede
Ob današnji svetopisemski besedi (Mt 23,1-12) najprej nekaj misli o blagoslovu in zlorabi besede. Beseda je v svojem jedru nekaj svetega, ker je dar njega, ki je večna Beseda - Beseda z veliko začetnico. Nobeno živo bitje na zemlji ni zmožno besede - razen človeka. Beseda je izrazilo duha in nosilka duhovnega življenja. Njena moč je velikanska. Materina beseda otroku naklanja varnost in sprejetost. Omogoča stik dveh bitij, dveh vesolij duha: pretok čustev in misli, spoznanj in izkušenj, dobrote in naklonjenosti. Prva otrokova beseda je za mater in očeta praznik. Prijateljeva beseda opogumlja in bodri, tolaži in ozdravlja. Beseda vzgojitelja vodi in usmerja, učiteljeva beseda odpira nova obzorja znanja in vedenja. Beseda nas povezuje z drugimi ljudmi, omogoča medsebojno razumevanje, oblikuje skupnosti, občestva, narode. Beseda posreduje nova spoznanja, izmenjavo znanja in s tem napredek v znanosti in kulturi. Beseda omogoča umetniške stvaritve pesnikov in pisateljev. Vse to in še marsikaj prinaša človekova beseda le, kadar je čista in iskrena, dobrohotna in odgovorna.
Po drugi strani pa more beseda, zloraba besede, povzročiti veliko zla. Beseda more ne le zaničevati in poniževati, more celo ubijati, ubijati človekovo vero in zaupanje, človekovo čast in voljo do življenja. Beseda lahko zapeljuje, pomaga slepariti, zavaja v greh. Beseda sovraštva mori prijateljstvo, zastruplja medsebojne odnose, uničuje družine in skupnosti, neti vojne med narodi. Beseda lahko vara in manipulira, ustvarja zlagano javno mnenje, prikriva dejstva, zamegljuje spoznanje resnice. Neresnična beseda zaboli bolj kakor naj hujši udarec.
Skratka, človekova beseda je lahko blagoslov ali prekletstvo. Samo ena beseda je, ki ne more zavajati -Božja beseda, saj prihaja iz ust Njega, ki ne more varati in ki ga ni mogoče prevarati. Ta odrešilna beseda je zapisana v Svetem pismu in jo oznanja Cerkev. V zmedi zgolj človeških besed in ideologij vodi Božja beseda k pravemu spoznanju, k trezni presoji in kaže zanesljivo pot k Bogu. Božja beseda more človeka
nagovoriti od znotraj, na dnu srca. Po glasu vesti sodi naše namene in misli ter usmerja naša dejanja, če smo ji le pripravljeni slediti. V tišini duhovne zbranosti prihaja Božja beseda v človeka kot klic k evangeljskemu oblikovanju življenja, kot prinašalka Božje bližine in miru, ki ga svet ne more dati. Zato je za kristjana tako pomembno, da zna v molitvi prisluhniti, kaj Bog govori prav njemu. Nič manj pomembno pa ni, da potem tisto, kar sliši od Boga, skuša uresničiti in udejanjiti v svojem življenju.
Jezus nam v evangeliju predstavlja ljudi, ki so poznali Božjo besedo in jo celo poučevali, niso pa se ravnali po njej. To je tragični razkorak med besedo in dejanji, med govorjenjem in življenjem. Jezus pravi o njih: »Govorijo, pa ne delajo.«
Vprašajmo se, ali te besede ne sodijo tudi nas kristjane: najprej tiste, ki oznanjamo Božjo besedo, pa je ne potrjujemo vedno s svojim življenjem; dalje starše in vzgojitelje, ki eno zahtevajo, drugo pa sami delajo - in tako vzgajajo k dvoličnosti in hinavščini; dalje tiste vernike, ki se v družbi ali na delovnem mestu v ničemer ne razlikujejo od drugih - in s tem zapirajo iščočim pot do spoznanja odrešujočega evangelija.
Znani indijski voditelj Gandhi je zelo občudoval Jezusa in njegov nauk in ga v celoti sprejemal. A zaradi nedoslednosti kristjanov, ki jih je srečeval v življenju, se ni odločil, da bi se dal krstiti: preveč gaje motilo razhajanje med čistostjo Jezusove besede in grešnostjo kristjanov. Ta dvotirnost in nedoslednost dela veliko škodo in ovira rast Božjega kraljestva.
Kristjani se moramo bolj potruditi, da bo med evangeljsko besedo in našim življenjem večja skladnost, večja harmonija in da bomo tako bolj prepričljivi in verodostojni pričevalci Boga za vse, ki ga iskreno iščejo.
Janez Zupet
Mašni nagovor ob 80-letnici rojstva prof. Otmarja Črnilogarja v Podragi
Danes, prav na 80. rojstni dan profesorja in dolgoletnega podraškega župnika Otmarja Črnilogarja, obhajamo zahvalno in spravno mašo zanj. Ker bomo še imeli priložnost prikazati postaje njegovega življenja in službovanja, njegovo pedagoško, prevajalsko, predavateljsko, znanstveno in kulturno-prosvetno delo, se bom v tem nagovoru omejil predvsem na osvetlitev njegovega duhovniškega lika.
Podobno kakor Jezus Zaheju (prim. prebrani evangelij), kličemo tudi mi Otmarju: Otmar, stopi hitro dol (prim. Lk 19,6)! Iz svojega nebeškega bivališča stopi med nas, ki smo zbrani v Tvojem imenu. Daj, da Ti bomo blizu, kakor si Ti blizu nam, še zlasti svojim nekdanjim župljanom, in nas kot zvesti Gospodov duhovnik še vedno spremljaš na poti našega življenja. Odpri nam duhovne oči, da se bomo bolj živo zavedali nevidne, a zelo resnične povezanosti med zemeljsko in nebeško Cerkvijo, med vami, ki že uživate neskončno blaženost pri Bogu, in nami, ki še romamo proti temu
vzvišenemu cilju življenja nas vseh.
Ti si duhovnik vekomaj, so Ti prepevali na novi maši. Povsod, kjer si dušnopastirsko deloval, so Te imeli radi zaradi Tvojega vedrega značaja, družabnosti, duhovitosti in možate resnobnosti hkrati. Znal si se približati ljudem in biti solidaren z njimi, čutiti njihove potrebe in stiske in se z njimi poveseliti. Prav po navodilu sv. Pavla: Jokajte z žalostnimi in veselite se z veselimi. Imel si veliko sposobnost empatije, kakor se danes učeno reče, se pravi, znal si se globoko vživeti v dušo vsakega človeka, preprostega in izobraženega. Pri oznanjevanju evangelija se nisi ponašal z ošabno
učenostjo, po Pavlovem zgledu nisi prišel k svojim	.	...	.	.	■ „	■	,	,	,
J '	b	1	J	Iva	prireditvi	je	zapel	Komorni zbor Ipavska
župljanom z visokostjo človeške modrosti, da bi
Nagovor msgr. Janeza Zupeta
njihova vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na Božji moči in modrosti. V zavesti pač, da ni nič tisti, ki seje in zaliva, ampak tisti, ki daje rast.
Nedeljsko pridigo si jemal kot sveto dolžnost. Nanjo si se pripravljal z vso resnostjo in odgovornostjo. Ne enkrat si mi rekel: Ko pri pridigi rečem Amen!, se mi odvali kamen od srca - tedaj je zame tisti teden rešen. Svoj duhovniški poklic si imel rad in nanj si bil ponosen, kar je bila sploh Tvoja posebna odlika. Blizu
si bil tako preprostim kmečkim ljudem kakor izobražencem. Spet po Pavlovo: Vsem sem postal vse, da bi jih čim več pridobil.
Skoraj 40 let si vzgajal in izobraževal fante, ki so se pripravljali na duhovniški poklic. Pri svojem delu si bil strog in zahteven, vendar vselej pravičen in dosleden.
V naj lepšem spominu imam Tvoja godovanja, na katera si vsako leto vabil predvsem nas duhovnike iz Vipavskega semenišča in svoje duhovniške sosede. Na njih je bilo polno veselja in smeha, duhovnega bogastva in miselne iskrivosti.
Čeprav latinski pregovor pravi: De mortuis nil nisi bene - o pokojnih se govori samo lepo, pa vendar kakor devetdesetletni Eleazar (prim. 1. berilo) tudi jaz mislim, da se mojim sivim lasem hlimba in sprenevedanje ne spodobi. Vsi vemo, daje gospod Otmar poleg mnogih	odlik imel tudi	eno	hibo;	samo on	in dobri Bog pa vesta, kaj vse jo je povzročilo. Naj
naštejem	le	tri	očitne	teže,	ki	so	padle na njegova ramena. Zaradi njegove bistrine in govorne elegance so mu
predstojniki obljubili, da bo šel v Pariz študirat patrologijo in postal profesor na TeoF v Ljubljani. Pa iz tega ni bilo nič. In ko sije kot glavni tajnik Celjske Mohorjeve družbe prizadeval, da bi jo iztrgal iz režimskega primeža in ji dal novega poleta, so ga spletkarsko postavili pred sodišče, na katerem mu je kot tožitelj stal nasproti sam škof Grmič, tedanji predsednik Mohorjeve. Potem ko sije petnajst let prizadeval za čim lepši prevod Svetega pisma, mu je vodja prevajalskega tima akad. Krašovec tako zdelal njegov prevod, da skorajda ni ostal kamen na kamnu. In podobnih razočaranj in preizkušenj mu ni manjkalo. Prav gotovo pa vzrok za njegovo znano hibo ni bila kriza njegove duhovniške identitete, o kateri se danes toliko govori in z njo opravičuje duhovniško nezvestobo, saj je bil vesel in srečen duhovnik.
Zadnja leta je imel tudi dvakrat duhovne vaje za duhovnike, ki so zaradi navdušenja udeležencev doživele tudi knjižni izdaji: prvo v Celovcu I. 1994 z naslovom Hvalite Gospoda, ker je dober, drugo z naslovom Stati in obstati pa v Gorici leta 1999 - že po njegovi smrti. Sestavil jih je na podlagi svojih bogatih izkušenj iz prevajanja Svetega pisma in dolgoletnih izkušenj na župniji.
Gospod Otmar, hvala Ti za vse!
Janez Zupet
Nekaj misli o težavah in zagatah pri prevajanju Svetega pisma
Vsak prevajalec ve, da dokler se besede izvirnika lepo prekrivajo z besedami ali besednimi zvezami jezika, v katerega prevaja, prevajanje dobro teče in hitro napreduje. Ko pa naletiš na besedo ali besedno zvezo, ki se od ciljnega jezika močno razlikuje, se zatakne. Isto se dogaja prevajalcu Svetega pisma, zlasti iz hebrejščine, ki je besedno in izrazno zelo različna od naših evropskih jezikov, pa tudi iz novozavezne grščine, ki ima semitsko obarvano besedje in njegovo semantiko. O tem smo s prof. Otmarjem Črnilogarjem in zdajšnjim škofom dr. Jurijem Bizjakom ob prevajanju Svetega pisma veliko debatirali.
Naj zadevo osvetlim z nekaj primeri. Vzemimo besedo ime, hebr. šem. Ta ima tudi v hebrejščini lahko isti pomen kot v slovenščini. Npr. v stavku: Kako ti je ime? Toda v hebrejščini ima ta beseda še veliko širši in globlji pomen. Ne označuje samo imena nekoga, ampak tudi njegove značilnosti, njegovo življenjsko nalogo, predvsem pa njegovo navzočnost, prisotnost, in včasih celo samo osebo. Tako npr. Salomon pravi, da bo sezidal hišo »Gospodovemu imenu« (prim. 1 Kr 8,19) in da bo »v njej prebivalo Gospodovo ime«. Pri tem pa dejansko misli na Gospoda samega, ki bo prebival v novem templju. In prevajalec že stoji pred dilemo, ali naj stavek prevede dobesedno (bo prebivalo Gospodovo ime) ali po smislu (bo prebival Gospod).
Zanimivo je, da seje najstarejši Noetov sin imenoval kratko malo Sem, hebr. Šem, torej Ime. In Ha-šem (»ha« je določni člen), Ime v najodličnejšem pomenu je za jude celo eno od poimenovanj za Boga. Ha-šem je za jude isto kot Adonaj, Gospod, se pravi eno od nadomestnih imen za nadvse svetega Boga Jahveja, ker se tega njegovega imena tako rekoč ne upajo izgovarjati. V Stari zavezi gaje smel izgovoriti samo veliki
Prireditev je privabita poslušalce iz Podrage in okolice
duhovnik enkrat na leto v najsvetejšem delu templja, v presvetem.
Pomenljivo je, da kristjani pred vsako molitvijo napravimo križ: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Kaj pravzaprav pomeni ta »v imenu«? Ali res samo to, kar pomeni v slovenščini, ko s tem nekoga pooblastimo, da nekaj napravi »v našem imenu«, se pravi namesto nas? Ne, »v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« dejansko pomeni: v njihovi navzočnosti in pričujočnosti, v zavesti, da stojimo pred troedinim Bogom, kije vedno ob nas in nas stalno spremlja skoz življenje. Če začnemo moliti v tej živi zavesti Božje vsenavzočnosti, bo naša molitev veliko bolj zbrana in učinkovita.
In ko Jezus pri zadnji večerji pravi svojim apostolom: Doslej niste še ničesar prosili »v mojem imenu« (Jn 16,24), s tem hoče reči, da se v molitvi še niso obračali nanj kot na Božjega Sina, kot na pravega Boga, enakega Očetu.
Podoben svetopisemski izrazje obličje, kar je v laiški rabi starinski izraz za obraz. V Svetem pismu pa ga velja ohraniti. Zakaj? Zato ker besedno zvezo »hoditi pred Božjim obličjem« nekateri površno prevajajo kar s »hoditi pred Bogom«, kar pa zavaja, saj vzbuja predstavo, da mi hodimo spredaj, Bog pa caplja za nami; medtem ko v resnici ta izraz pomeni, da ves čas hodimo, se pravi živimo pred Božjim obličjem, pred očmi živega Boga, v njegovi navzočnosti in svetlobi.
Tudi beseda meso ima v Svetem pismu veliko širše in včasih našemu jeziku tuje pomensko polje, zato je ni mogoče preprosto enačiti s telesom in telesnostjo oz. čutnostjo. Pomeni človekovo krhkost in minljivost, zlasti pa njegovo grešnost. Apostol Pavel med »deli mesa« našteva najrazličnejše pregrehe: malikovanje, sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, jezo, častihlepnost, nevoščljivost ipd. (prim. Gal 5,19-21). Kristjan se mora nenehno prizadevati, da v njem zmaguje duh, ki rojeva ljubezen, veselje, mir (Gal 5,22) in da postaja »skriti človek srca« (1 Pt 3,4).
Čisto poseben pomen ima izraz meso v znanem stavku iz Janezovega evangelija: In Beseda je meso postala (Jn 1,14). Tukaj meso pomeni isto kot pravi človek, človek z dušo in telesom. Večna Božja Beseda, ki je duhovne narave, seje učlovečila, si privzela našo trpljivo človeško naravo, da je mogla zadostiti za naše grehe. V Kristusu »meso« v nobenem smislu ni povezano z grehom. Njegova človeška narava je bila povsem čista, takšna, kakor si jo je Bog zamislil ob stvarjenju človeka. Ko evangelist Janez trdi, daje Božji Sin postal meso, hoče s tem poudariti, daje resnično postal človek iz mesa in krvi - in vendar je bil brezgrešen. Za prevajalca pa ostaja problem, kako naj ta izraz ustrezno posloveni.
Problem ostaja tudi prevod hebrejskega glagola poznati oz. spoznati, ki ima tudi veliko širši pomen kot v naši materinščini. Za nas je spoznanje nekaj razumskega, za Hebrejca pa vsebuje tudi čustveno oz. ljubezensko razsežnost in torej izraža celosten človekov odnos do nečesa, v prvi vrsti do sočloveka in do Boga. Apostol Janez zatrjuje: Kdor pravi poznam Boga, pa njegovih zapovedi ne spolnjuje, je lažnivec in v njem ni resnice (1 Jn 2,4). In dodaja: Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen (1 Jn 4,8). Kakor resnično poznanje Boga ljudje dokazujemo z ljubeznijo do njega, tako tudi sočloveka lahko prav spoznamo, šele ko ga vzljubimo. Spoznati torej v Svetem pismu hkrati pomeni vzljubiti. In če je najvišje dejanje ljubezni med možem in ženo njuno zakonsko dejanje, potem razumemo, kaj pomenijo evangeljske besede, da Jožef svoje žene ni spoznal: pomenijo, da ni imel z njo zakonskih odnosov, kajti tudi to izraža hebrejski glagol spoznati.
Zelo vprašljiv je tudi dosedanji prevod prošnje v očenašu: In ne vpelji nas v skušnjavo. Objektivno vzeto je to domala bogokletje, saj s tem trdimo, da nas Bog kot nekakšen zvodnik vpeljuje v skušnjavo, kar pa seveda ne more biti res. Težava je nastala zaradi tega, ker v grščini in latinščini ista beseda označuje skušnjavo in preizkušnjo, v čemer pa je velika razlika. Bog nam res pošilja razne preizkušnje, a nas nikoli ne preizkuša čez naše moči; njegov nasprotnik Satan pa je tisti, ki nas načrtno in zvito zavaja v skušnjave. In pri tem mu gre na roko tudi naše lastno poželenje. Apostol Jakob jasno pravi: Bog nikogar ne skuša (Jak 1,13), torej nikogar ne speljuje v skušnjavo. Nova Jeruzalemska izdaja Svetega pisma je zdaj napačen prevod očenaševe prošnje popravila v: In ne vpelji nas v preizkušnjo.
Nadaljnji prevajalski problem je besedna zveza strah Božji/strah Gospodov. Prav gotovo tu ne gre za to, da se Bog nekoga ali nečesa boji, ampak je očitno mišljen naš sveti strah in spoštovanje pred Bogom, pred Gospodom; tisti strah, o katerem pravi Sveto pismo, daje začetek modrosti (prim. Sir 1,14). Prof. Otmar se je zelo zavzemal za to edino logično dikcijo: »strah pred Bogom/strah pred Gospodom«, vodja našega prevajalskega tima akad. Krašovec pa je vztrajal pri tem, da ohranimo megleno in starinsko besedno zvezo »strah Božji/strah Gospodov«.
Veliko smo razpravljali tudi o priliki o talentih iz Matejevega evangelija, kjer gospodar reče služabniku, ki je svoj edini talent zakopal: Vzemite mu talent in ga dajte tistemu, ki jih ima že deset. Nato pa sledi sporni stavek: Kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima (Mt 25,29). Da ta stavek ni v skladu s preostalim evangelijem, ki brani in zagovarja revne in uboge, grmi pa proti bogatašem, je jasno vsakomur. Prof. Otmarje dolgo tuhtal ta stavek, potem pa se mu je posvetilo: grški glagol echo ne pomeni samo imam, ampak tudi prizadevam si, trudim se, vneto zbiram. Prav to pa
ta čudni in krščansko nerazumljivi stavek napravi jasen in smiseln. Torej bi bilo treba prevesti: Vsakemu, ki se trudi, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki se ne trudi (in samo lenari, lahko dodamo), pa se bo vzelo še tisto, kar ima. Tako se stavek lepo vklopi v kontekst in celota zablesti v polni luči. Žal pa ta prevod še ni sprejet ne v svetu ne pri nas.
Ko je bila januarja 1985 predstavljena jubilejna izdaja Svetega pisma nove zaveze z neposrečenim Rozmanovim prevodom evangelijev, za katere pa sem le dosegel, da smo jih z nekajmesečnim delom vsaj nekoliko popravili, je tedanji profesor filozofije na Teološki fakulteti in sedanji ljubljanski nadškof dr. Anton Stres zabičal prof. Otmarju: »Otmar, zdaj pa je Tvoja sveta dolžnost, da na novo prevedeš evangelije.« Velika škoda je, da se ta daljnovidna beseda sedanjega prvega moža Cerkve na Slovenskem ni uresničila in da še danes nimamo zares lepega prevoda evangelijev, ki bi ga bil prof. Otmar zagotovo zmožen ustvariti.
Janez Zupet
Srce, ki vidi, in roke, ki pomagajo
21 let zaporedje zadnji teden v novembru je teden Karitas. Namenjen je vsem ljudem dobre volje, ki želijo slišati, videti in pomagati ljudem v stiski. Letošnje leto Cerkve na Slovenskem nosi naslov: Pravičnost v ljubezni. Podaljšana roka pravičnosti in ljubezni so nedvomno oči in srce; srce, ki vidi.
Cerkev je bila vseskozi zagovornik revnih in odrinjenih na rob. Pa ne le zagovornik, temveč izvrševalka telesnih in duhovnih del usmiljenja. Sprehod skozi zgodovino karitativne dejavnosti nas pripelje do številnih zatočišč za uboge in brezdomce, bolnišnic, sirotišnic, domov za ostarele in ustanov, ki sojih navadno vodili redovni bratje, duhovniki in tudi posamezniki, ki so svojo vero udejanjali v dobrih delih. V slovenskem leposlovju beremo, da pri domači mizi ni manjkal ‘krožnik za ubožca’.
Ali naj bi bilo danes kaj drugače? Pravzaprav ne, nauk Cerkve je isti, deset Božjih zapovedi še vedno velja, in prva, ki govori o ljubezni do Boga, je enaka drugi, ki pravi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
V slovenski Cerkvi seje po letu 1990 karitativna dejavnost zelo razmahnila. Poleg številnih gibanj in skupin, kot so Vera in luč, Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, Anin sklad, Kolpingova družina in Vincencijeva konferenca ter še nekatere druge je nedvomno naj večji razmah doživela Karitas.
Različne stike in dogodki so vernike dobesedno povlekli v tok dogajanja. Samo če se malo spomnimo za nazaj - poplave, begunci, potresi, plazovi, neurja, različne katastrofe doma in po svetu - lahko upravičeno trdimo, daje slovenski vernik preko ustanov katoliške cerkve odgovoril najprej spontano, nato pa organizirano in profesionalno. Pa ne samo vernik, mnogi, ki so od Cerkve morda oddaljeni, so svoj dar za reveže zaupali prav Karitas.
Zaradi del, po katerih smo postali prepoznavni, postajamo vse bolj sogovornik drugih humanitarnih organizacij in vladnih institucij. Končno naše delo ni namenjeno ožji skupini ali aktualni politiki, temveč človeku, ne glede na vero, narodnost ali politično pripadnost, skratka vsem ljudem, ki pomoč potrebujejo.
In kako je pri nas?
V Slovenski cerkvi deluje pod imenom Karitas 9.000 sodelavcev - prostovoljcev, ki so v lanskem letu opravili 470.000 ur prostovoljnega dela. Na področju splošne dobrodelnosti je le 25 zaposlenih. Imamo 6 škofijskih Karitas, ki združujejo 431 župnijskih Karitas. Dekanijske oz. območne Karitas so vezni člen med škofijskimi in župnijskimi Karitas zaradi boljšega usklajevanja potreb in pomoči.
Karitas vipavske dekanije pokriva območje občine Ajdovščina in Vipava in kot župnijska Karitas deluje v vseh župnijah Vipavske dekanije ter povezuje 250 stalnih sodelavcev - prostovoljcev.
Propad podjetji, neizplačane plače, nizki dohodki, bolezen in druge stiske so vzrok, da se v naš center Karitas v Ajdovščini obrača vse več ljudi.
- Na področju materialne pomoči letno razdelimo preko 60 ton hrane. Pomoč Karitas redno ali občasno
prejema 450 družin in posameznikov s preko 3000 družinskimi člani. Družinam v večji stiski pomagamo tudi s plačilom nujnih položnic.
- V pomoč otrokom je vključena pomoč s šolskimi potrebščinami pred začetkom šolskega leta, redna mesečna pomoč iz programa Posvojitev na razdaljo in pomoč pri plačilu toplega obroka v šoli.
Potrebno je poudariti, daje ob materialni in finančni pomoči s prejemnikom pomoči opravljen razgovor, ki vsebuje podporo in spremljanje ter načrt pomoči v skladu s potrebami in našimi zmožnostmi. Pomoč se deli na podlagi Pravilnika o delitvi materialne pomoči.
Vsi vemo, da človek ne živi samo od kruha, zato Karitas razvija tudi druge oblike pomoči:
- Učna pomoč in organizirano preživljanje prostega časa se za otroke izvaja v programu Popoldan na Cesti in Popoldne na Slapu, ki prav letos praznuje 10-letnico delovanja.
- Počitniške dejavnosti za družine, otroke in starejše v Portorožu in Soči.
- Sodelavci župnijskih Karitas obiskujejo starejše, organizirajo srečanja po župnijah, enkrat letno pa omogočimo romanje na Brezje, ki se gaje letos udeležilo preko 200 ostarelih in bolnih.
- Zavod Karitas Samarijan vodi Materinski dom na Cesti in Medgeneracijsko središče ter izobražuje sodelavce župnijskih Karitas za individualno družabništvo in samopomočne skupine.
Na področju izobraževanja in osveščanja organiziramo različne prireditve in predavanja. Med programi, ki opozarjajo na novodobne stiske in vabijo k pomoči številne ljudi, je nedvomno likovna kolonija Umetniki za Karitas. Od leta 1995 do danes seje ime Sinjega vrha in Vipavske doline dotaknilo številnih umetnikov in kupcev ter obiskovalcev razstav, ki jih je bilo v teh letih 173.
Na prireditvi Umetniki za Karitas je na Zemonu spregovoril tudi podžupan občine Vipava Alojz Durn, kije poudaril pomen odprtosti ljudi za pomoč, ter se zahvalil umetnikom in sodelavcem Karitas, da to vzpodbujajo in prenašajo iz našega prostora v celoten slovenski prostor.
Ponosni smo, da prav pri pomoči ljudem v stiski skozi program Namenska pomoč in Posvojitev na razdaljo v koprski škofiji prednjačijo prav darovalci iz Vipavske dekanije. Malo manj veseli pa smo dejstva, da zaradi propadlih podjetji prednjačimo tudi po številu prosilcev pomoči.
Zato naj ob božiču velja zahvala vsem, ki podpirate naše programe, in vsem vam, ki vidite s srcem in pomagate pomagati.
Jožica Učen, voditeljica Karitas vipavske dekanije
Kako si, sosed?
Skupina zakonskih parov, ki prijateljujemo že približno 30 let, smo se že spomladi letos dogovorili, da jeseni obiščemo naše sosede. Ne ravno naše najbližje, a vseeno sosede. V Srbiji že kar nekaj let živi in dela župnik Marko Trošt. Markoje svoja mlada leta preživel v Budanjah in je v dneh našega obiska pri njem praznoval
okrogel življenski jubilej.
Marsikdo se verjetno sprašuje, kaj neki nas je vleklo v državo, ki je daleč od kraja, kjer se cedita mleko in med. Odgovor je zelo enostaven: predvsem obisk sorodnika, prijatelja in znanca, pa tudi velika radovednost, kako živijo ljudje, s katerimi smo pred davnimi dvajsetimi leti živeli v skupni državi.
Naša pot se je začela v zgodnjih jutranjih urah v petek, 30. 9., ko smo se zbrali pred Farno, se posedli v avtomobile in že smo se vozili soncu naproti. Prvi postanek je bil naslovensko-hrvaški meji na Obrežju, kjer so organi na hrvaški strani meje temeljito pregledali naše osebne izkaznice. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot naprej in se spraševali, zakaj nismo rezervoarjev naših jeklenih konjičkov napolnili v Sloveniji, kjer je gorivo cenejše kot na Hrvaškem. Avtocesta nas je vodila do hrvaško-srbske meje, kjer je bila vrsta za prehod meje kar dolga. Čudili smo se vsaj tri km dolgi vrsti turških, bolgarskih, srbskih, hrvaških in drugih tovornjakov in obujali spomine na take razmere, ki so bile pri nas še pred nekaj leti.
Notranjost cerkve Karudordevičev v Topoli
Končno Srbija. Na prvi pogled ravna ali rahlo valovita pokrajina, kamor seje oko zazrlo, povsod koruza ali nezorano strnišče. Posledice poletne suše so bile vidne na vsakem koraku. Zeleno barvo je nadomestila sivo rjava. Bolj ko smo se bližali Beogradu, bolj na gosto poseljena je postajala pokrajina. Na vstopu v mesto je bil promet na vseh pasovih poln avtomobilov.
Kako raznolik je avtopark teh Srbov. Odjuga, kjer se je osnovna barva bolj ugibala in so posamezne dele najbrž skupaj držali potniki, pa do najnovejših BMW ali volvov. Srečno smo prevozili mesto, ki ima dva milijona prebivalcev in potovali naprej proti Nišu. Da ne bi bilo zamere, smo spotoma zavili še v Požarevac, kjer živi bratranec naše Estere. V to mesto so ga zanesele poslovne poti. Tuje ustvaril tudi svoj novi dom. Iskrena sreča in veselje ob obiskuje bilo tako veliko, da nam je želel pokazati vse zanimivosti v okolici. Mesto ima približno 40 tisoč prebivalcev. Nekaterih objektov v mestu se ne bi sramovala nobena evropska prestolnica. Nekateri pa bi brez posebnih težav služili za kuliso filmu iz začetka prejšnjega stoletja. Ljudje prijazni, cene goriva še višje kot na Hrvaškem. Name je izjemen vtis naredil odprti kop premoga s termoelektrarno v Kostolcu, mestu 30 km oddaljenem od Požarevca. Jama, ki ji ne znam določiti dimenzij, skoraj kot gornja Vipavska dolina, globoka luknja z rjavimi stenami in črnim dnom. Tekoči trakovi so brneli na vse strani in premog prevažali proti termoelektrarni. Po bližnjem srečanju s prijaznimi rudniškimi varnostniki nas je pot vodila do znanega srbskega letovišča Srebrno jezero. Jezero je mrtev rokav Donave, ki sojo v času Avstro-Ogrske regulirali in služi ribolovu, letni plaži, čolnarjenju ... Zraven pa Donava. Reka, ki te prevzame, mirna in mogočna in na drugi strani neposeljeni griči Romunije.
Po odličnem kosilu smo nadaljevali pot v Jagodino. Če imate star zemljevid Jugoslavije, se nikar ne trudite iskati tega mesta.Tako kot smo v Sloveniji preimenovali kakšno mesto in ulico, tako so počeli tudi drugje. V Črni gori ni več Titograda, ampak Podgorica. V Srbiji pa je Svetozarevo postalo Jagodina. Tu ima g. Marko svoj sedež. Sicer pa velikosti območja, kjer skrbi za versko oskrbo katoličanov, ne znam natančno opisati.
Tako na oko je območje veliko kot cela koprska škofija. To mesto ima približno 35 tisoč prebivalcev, približno za tri Nove Gorice gaje. Cela občina pa ima 71 tisoč prebivalcev. Mesto je bilo čisto, videni objekti se lahko primerjajo z našimi. Sprejem pri Marku je bil mešanica sreče ob objemu bližnjih, veselja, ponosa, tudi radovednosti. Na ogledu mesta iz avtomobila bi potrebovali vsaj šest oči na eni glavi, da bi lahko videli del tistega, kar je ponujalo. Mesto ima večji vodni park od tistega v termah Olimija. Zraven parka je muzej voščenih lutk oseb, ki so zaznamovale zgodovino Srbije. Danilo je občudoval urejenost mestnega parka. Takšnega Ajdovščina in Vipava najbrž še lep čas ne bosta imeli. In tržnica! Za lažjo predstavo si zamislite prostor večji od Mercator centra v Ajdovščini in nato na to površino položite »štante«, kot jih imajo potujoči trgovci na vipavski trgatvi. Vendar so tu pulti tesno eden do drugega. Vrste teh pultov pa so razmaknjene toliko, da se dva težko srečata. Kar se prodaja, je obešeno in zloženo na te pulte tako na gosto, da se štanta sploh ne vidi. In kaj vse se prodaja: od šivanke do rezervnih delov za vozila in več. Tudi cene so za nas Slovence mikavne. Za domačine, ki zaslužijo 200 € ali so celo brezposelni, pa ni prav ugodno. Tržnica za hrano, kije na drugi strani ulice, je po velikosti podobna.
Popoldne smo skočili še do Topole, kjer je grobnica rodbine srbskih kraljev Karadordevičev. Objekt, ki so ga začeli graditi leta 1910, je v pritličju pravoslavna cerkev, v kleti pa grobnica. Cerkev je poslikana s čudovitimi freskami, ki v enem delu kažejo dela vladarjev, drugi del pa je poslikan z motivi iz Svetega pisma. Grobnica je vsa v mozaikih, kjer je bilo uporabljeno preko tisoč dvesto različnih barv. Motivi so svetopisemski. Človek bi kar stal in občudoval umetnine. Pa so nas vljudno prosili, če zapustimo objekt, ker je na obisk prišel princ Aleksander s soprogo. Princ seje pred cerkvijo ustavil pri nas, se z nami rokoval, izmenjal par besed in se z
Del smederevske trdnjave, ki so jo zgradili Rimljani, v ozadju Donava
Srbski princ Aleksander s soprogo in g. Marko Trošt med Vipavci
nami fotografiral. David bi najbrž že začel neformalne meddržavne pogovore, a se je princu s spremstvom mudilo naprej.
Zvečer je bilo na programu rojstnodnevno slavje. Po sv.	maši	seje	zbrala vsa	fara	na žuru.	Prišli so	verniki
iz bližnje in dalnje okolice, stari in mladi, Albanci, Hrvati, Slovenci, Srbi	- tudi iz	več kot 20	km oddaljenih
krajev. V spominu mi je ostala starejša gospa, Slovenka, ki soji solze tekle po obrazu, ko smo peli slovenske pesmi.
Vsega lepega je enkrat konec in na poti domov smo se ustavili še v Smederevu. Mesto stoji na desnem bregu Donave. Najbolj je znano po rimski utrdbi, katere ostanki so še vedno mogočen spomenik davne preteklosti, in železarni, ki so jo pred leti kupili Američani. Domačini so rekli: hvala Bogu, saj daje kruh velikemu številu domačinov.
Pri maši smo bili v katoliški cerkvi sv. Janeza Krstnika, kjer v prezbiteriju pod skrbnim očesom p.
Marka Rupnik nastaja nov mozaik. Še eno čudovito delo, kjer bodo ljudje imeli možnost polniti dušo.
Brez postanka v Beogradu na takem izletu ne gre.
Nemogoče sije v kratkem času ogledati vse njegove znamenitosti, zato smo izbrali cerkev svetega 
Save. Objekt se še gradi, čeprav so bila prva dela Prezbiterij cerkve Janeza Krstnika v Smederevu opravljena v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Spet
človek enostavno obstrmi in hkrati razume, zakaj se gradi že osemdeset let. Ladja ima strop na višini več kot trideset metrov, sredinska kupola ima premer trideset metrov. Najvišja točka kupole je več kot šestdeset metrov od tal in križ na njej je visok deset metrov. Cerkev ima 49 zvonov in najtežji tehta več kot 6 ton!
Spet v avtomobile in proti zahodu, na rodno Vipavsko. Srečno smo prispeli domov. Utrujeni po treh dneh izleta in prevoženih 1800 km smo zaključili: povsod je lepo, a doma je najlepše. Ostajajo pa čudoviti spomini in velika hvaležnost g. Marku Troštu in vsem njim, katerih imena smo pozabili, da nam je bilo dano to preživeti. Ko smo primerjali življenje v Srbiji in pri nas, smo si bili enotni, da v Sloveniji ne živimo tako slabo, kot tako radi govorimo. Hkrati pa privoščimo tudi njim, da bi se jim pogoji življenja še hitreje boljšali.
Mitja Lavrenčič
ISKRICE
O prijateljstvu
Prijateljstvo je zmeraj prijetna odgovornost, nikoli priložnost. (G. G i bran)
Ljudje mi lahko zavidajo mojo usodo. Živel sem za prijatelje in dal svojo dušo zanje. (B. Pasternak)
Če bi človek imel vse bogastvo tega sveta, čemu bi mu služilo, če ne bi imel prijatelja, s katerim bi ga delil? (C. Goethe)
Prave prijatelje ločuje samo smrt, ne usoda. (J. Lavater)
Pravo prijateljstvo ne govori, ampak deluje. (C. Sonnenschein)
Pravi prijatelj je, kdor zmeraj ugane, kdaj ga potrebujemo. (J. Renard)
Kdor ima pravega prijatelja, lahko reče, da ima dve duši. (A. Graf)
Najpomembnejša naloga prijatelja je, da ti je blizu, ko se motiš. Ko imaš prav, ti skoraj vsi stojijo ob strani. (M. Twain)
Zvest prijatelj nima cene in ni sredstva, s katerim bi ovrednoti, kako dobro je, da ga imamo. (Sirah)
Prijateljstvo je vzajemna dobrohotnost med ljudmi, ki so v stiku in težijo k sreči. (Aristotel
Prezbiterij cerkve Janezu Krstnika v Smederevu
O krvodajalskih akcijah
Gospa Irena Žgavc pravi v svojem članku, daje bila prva krvodajalska akcija v Vipavi letos.
V Vipavo sem prišla konec 1959. leta in kmalu potem je bila - pa ne vem datuma - krvodajalska akcija v Vipavi, kolikor se spomnim v Zdravstvenem domu. Ker sem bila krvodajalka že na Reki, sem se prijavila. Oblekli so nas v nekakšne bele halje, na glavo dali kape ali rute in na noge navezali bele copate. To so opravljala domača dekleta, med njimi je bila tudi moje pastorka Franka. Po nekih šolarjih sem ji poslala pomarančo za malico, a sojo šolarčki pojedli v njeno zdravje. Podpisati smo morali, da na dan odvzema krvi ne bomo vozili kolesa, avta, vlaka ali letala. Posebno zadnjih dveh smo se striktno držali. Vendar mi je mož povedal, daje odvzem krvi v Vipavi bil tudi že prej (ne vem, katerega leta, vsekakor pred 1959. letom) in so mu, ker je bil velike postave, vzeli pol litra krvi, pa mu je bilo slabo.
Naslednja krvodajalska akcija je bila v Ajdovščini, krvodajalski avtobus z znakom rdečega križa nas je prišel iskat v Vipavo. Med krvodajalci sta bili tudi dve redovnici, ki sta gospodinjili v Malem semenišču. Ko je bilo odvzema konec, seje zapletlo. Neka mamica iz Vrtovč je otroke pustila drugim v varstvo in se ji je zelo mudilo domov. Zato so nas vse iz Vipave, Šmarij, Gaberij naložili na isti avtobus in se peljali okoli riti v žep čez Vrtovče. Nenadejane ekskurzije sta se posebno razveselili obe redovnici, ki sta prvič iz take višine gledali Ajdovščino. Ko so odložili Vrtovce in Šmarce, so v Gaberjah ravno zaključevali trgatev. Ko so videli, da imamo na avtobusu tudi redovnici, so nam nanosili grozdja, da smo se ga s šoferjem vred najedli.
Enkrat so nas peljali na odvzem krvi tudi v Sežano. Z nami seje peljal tudi cel zadnji letnik srednje verske šole. Zelo so si želeli, da bi prišli čim bolj pozno domov, ker jih je čakala šolska naloga iz menda grščine ali latinščine. Ker so bili pač strokovnjaki za molitev, so bile njihove prošnje uslišane. Pred nami so v Sežano pripeljali delavce neke tovarne in sojih ‘spumpali’ pred nami. Tako smo za odvzem krvi in slovito krvodajalsko klobaso čakali skoraj do poldneva in je nesrečna naloga odpadla.
Nada Kostanjevic
•k -k 'k
Pojasnilo pisca študije Duhovnik O TMA R ČRNILOGA R, predsednik Planinskega društva Vipava (1967-1970): s prikazom odziva oblasti ob njegovem vodenju društva
Bralcem in uredništvu Vipavskega glasa moram sporočiti pojasnilo, ki zadeva navajanje opomb pri objavi moje študije pod zgornjim naslovom. Izhajala je v treh nadaljevanjih - št. 96, 97 in 98 lanskega letnika.
V mojem avtorskem besedilu so opombe navedene v številčnem zaporedju od 1 do 67. Tako opremljeno besedilo sem tudi dostavil uredništvu, ki je (ob mojem soglasju) odločilo, da bo besedilo zaradi obsežnosti izšlo v treh delih.
Žal pa je uredništvo poseglo v navajanje opomb s tem, da je opombe številčilo v vsakem nadaljevanju na novo. Do vključno opombe 21 je vse v redu, z opombo 22 pa se začne številčna zmeda, ker se v tej opombi prične sklicevanje na predhodne številke opomb, ki pa jih je uredništvo pustilo po avtorjevem prvotnem številčenju. Zato bralec ne more dobiti pravilnega vpogleda v primerjalne opombe.
Pri tretjem delu pa je nastala še ta napaka, da na koncu tega dela besedila pri seznamu na novo postavljenih opomb prva ni številčena, od številke 9 naprej pa opombe niso navedene po dvoštevilčnem zaporedju. Nagajivi škrat (uredniški ali tiskarski) jo je pri številkah zagodel in pri tem kot pisec, žal, ne morem ničesar več popraviti. Preostane mi le, da naznanim bralcem, da bo študija kot celota, sicer nekoliko dopolnjena, a z enakim številom in zaporedjem opomb, objavljena tudi v eni od številk naslednjega letnika Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije.
Jurij Rosa
Vipava -naša preteklost na starih fotografijah
Faletovi otroci, moški v ozadju je verjetno Janez-lvan Ferjančič (delal je na železnici), za njim pa stoji njegova hči.
Božičeva hiša in dve mladi dekleti
Faletova in Ferjanščeva hiša ter neznan vojak in Faletovi otroci
Fotografije nam je poslal Simon Lehan iz Slove Gorice, član Društva ljubiteljev soške f ronte, podnapise pa je prispeval domačin Marjan Polanc.
RAZVEDRILO
ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA PRAZNUJE
						<$>	POMENSKA ENOTA K ENEGA ALI VEČ STAVKOV	grSki DIDAKTIČNI PESNIK. 314-240 p.n.š	PARADIŽ. EDEN	SESTAVIL VLADIMIR AN ŽEL	NEKDANJA HRVAŠKA PLAVALKA. ZLATA NAOI. DURDICA	IME USTANOVITELJA Skoiuske GIM.. PIRIHA
						DVOJICA				BENJAMIN MARUŠIČ		
										NATAŠA SEVER		
						OHRAl ANJI: ZEMIJKS PLUGOM 							
												
	ir r			Sm		/ \						
						/			LADJEDELNICA PRI PUU	DOMEN OŽBOT		
										POT. CESTA (LATINSKO t		
PREBIVALEC skandinavski: države								...JEDRO. ZAKLJUČEK				
začetnkt rektorja Skopuški: gimnazije								IME IN PRIIM RAVNAT. SOV				
PRIPADNIK ANTIČNEGA LJUDSTVA V JUŽNIRUSUI							KLISTIR					
							NKOOKA/ANA TRDITEV					
Sara. NAVLAKA. KRAMA											IME PIANISTA BERTONCIJA	PODEŽELSKO NASELJE
o$>	IX). RE. Ml. ....SO. LA					GLAVNI STEVNIK				ANDREJ VOVK		
	TRENUTEK									imi. slavistki: NA OŠ VIPAVA. MAKOVKC		
VIRUS. KI POVZROČA AIDS						OKENSKO KRILO						
IME RUSKI: ulmski: IGRALKE SAVINE						URŠKI ris \i . I-MMANUIL.						
						SONJA ČERNIGOJ						
POLONA STRNAD					VRSTA KOBILICE						SOŽITJE. SLOŽNOST	II00Z RIMSKIMI Številkami
					IME IT. IGRA TOGNAZZUA							
<$>	KRZNENO POKRIVALO								RISALNO Pl KO/ OKROG UT KONICO	SEBASTJAN MOZETIČ		
	BISTVO. VSEBINA									IMI- UČIT (ISIRT VZG NA SCIV SIMONIČA		
HITRO UMIKANJE 1/. STRAHU						ROBERT FERJANČIČ	iiiSnik v Škofijski gimnazui. LEON					
IME UČITEIJA GLASBE NA Skop. gimn. HODAKA							CELJSKA TOVARNA					ARABSKI ŽREBEC
							ANA URSlČ					
JA/.	ON					KNII/Nll ARK A NA SKOK (ilMN .							
					NEODIjOČEN IZID							
MAGDA RODMAN						ENOJNIK. ORIGINAL						
IH 1II1J A MATEMA1 IKK NA S KOI (HM . ZAKONCA I-MIUIA IN ALOJZ						KRAVJA MLK.ČNA TlJ-ZA						
MOČNA JEZA OGORČENJE							EGON STOPAR			PRUETIiN VONJ	NAJLAŽJI ELEMENT	AKONTACIJA PRED- PLAČILO
							UČIT LATINSČ NA (KOI (JIM . JAN HZ					
Al BANSKI POLITIK IN DRŽAVNIK. AIJA								VZDEVEK NEKDANJ JUGOSIjOV. VODITEUA BRO/A	IME RAVNATELJICE OS ŠTURJE CURK			
SMLRJO PROII ' Sl VI KI IN OPAZOVANO SMERJO									PODZEMNI HODNIK			
									OBLAČILO MUSLIMANK			
GRŠKA ČRKA					BEŽEN DOŽIVLJAJ							
					PRIPOVEDNA PESNITEV							
DROG NA SPREDNJEM DELU VOZA						TANKA, PROZORNA IKANINA						
SVETOV Al -N A DELAVKA NA Skop. gim.. PETRA						PRSNI KOS (ANATOMSKO!						
Rešitev iz 98. številke VG
Vodoravno: zavora, Avioni, unikat, tartan, epos, Tomi, VU, klapa Kumpanji, UKV, or, inlet, kas, AČ, pr, kurivo, Fama, Brač, šop, dvor, litij, Adi, Eda, Brno, lektor, ligenj, sto, IP, očak, ali, kaja, Tit, asignatar, oje, plankton, AV, ais, Bali.
Navpično: ZU, kuk, BL, loto, Anelka, ribičija. Vipavska trgatev, okop, učinek, rasa, ar, Jon, APA, AT, Kočiš, jasli, tur, voal, lias, atom, Pop Design, vampir, ikt, NKB, Irian, FD, tokata, OT, NI, Aveo, atol, navje, Modrijani, Inuit, ara, par.
PRISPEVKI ZA VIPAVSKI GLAS OD 1. 10. 2011 DO 16. 12. 2011
Clemenz Majda	Ljubljana	156
Ferjančič Edo	Bevkova 20	20 e
NN		20 €
Rehar Jordan	Pod gradom 7	40 e
Štrancar Joško	Ajdovščina	ioe
Vodopivec Nada	Ajdovščina	loe
Skupaj		115 €
Vsem se najlepše zahvaljujemo!
Svoje prispevke lahko nakažete tudi na TRR KS Vipava 01336-6450860755 s pripisom ZA VIPAVSKI GLAS.
VIPAVSKI GLAS - glasilo KRAJEVNE SKUPNOSTI VIPAVA
DECEMBER 2011 750 izvodov
Uredniški odbor:
Gizela Furlan - urednica, Magda Rodman, Vladimir Anžel, Milan Poljšak in Polona Puc - lektorica
Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2012. Vljudno prosimo vse, ki bi radi kaj zapisali za naše glasilo, da svoje prispevke pošljete najkasneje do 20. marca na elektronski naslov vipavski.glas@ gmail.com.
Za vse informacije lahko pokličete na tel. št. (05) 366 50 68 (Gizela) ali (05) 366 50 98 (Magda).
Tisk: Papirna galanterija Sedmak Ajdovščina
Iz naše preteklosti
Biser, o bister vipavskega trga	stran	2
Veri, omiki je tempelj postavil, tristo let nam zvon je	vabil	stran	7
Soteska Pekel in njen mlin 	stran	10
Tolovajstvo na Gočah, 2. deI 	stran	15
Predstavljamo vam
Cerkničan Jurij Tcxtor tudi vipavski tržaan 	stran	IS
Iz naše KS
Iz dela KS	stran	21
Življenje ob trti in kršinu ponatis knjige 	stran	21
Iz naše občine
Končno začetek obnove rezidenčnega poslopja Lanthierijeve graščine	stran	22
Kako smo volili 	stran	24
Iz TRG-a
Priznanje TIC-u Vipava	stran	25
Pohodi v januarju 2012 	stran	26
Zaključek zbiranja plastičnih zamaškov 	stran	26
Iz ustanov in društev
Iz ŠG V	stran	27
Iz OŠ
Marjan Bevk na OŠ Vipava 	stran	32
Na obisku pri gasilcih 	stran	33
Skupina Žar nam je zaigrala Palčico 	stran	33
Hrček Bine na obisku pri prvošolcih 	stran	34
Tradicionalni sloevnski zajtrk 	stran	34
Zbiralna akcija papirja  stran 35
Iz CIRIUS-a
Mednarodni mirovni projekt Mirnomore	stran	35
Nastopali smo 	stran	36
h otroškega vrtca
Nas obisku pri gasilcih...............................................................................................stran 37
Naučimo se novo pesmico 	stran	37
Iz društev
Ko prijateljujeta vipavsko sonce in štejersko veselje 	stran	3S
Gostovali smo v Cerkljah na Gorenjskem 	stran	3S
Poročilo iz PGD Vipava 	stran	39
Gasilska zveza Vipava 	stran	41)
Bili smo na obisku pri stanovalcih Pristana v Vipavi in Doma starejših občanov v Ajdovščini 	stran	42
Se vam že kaj toži po takih dogodivščinah?  stran 43
Plac na Slapu v novi preobleki  stran 43
Iz naše župnije
Trikraljevska akcija 	stran	44
Maša za starejše in bolne  stran 44
Za dom in družino
Blagoslov in zloraba besede	stran	45
Mašni nagovor ob 80-lctnici rojstva prof. Otmarja Črnilogarja v Podragi	stran	46
Nekaj misli o težavah in zagatah pri prevajanju Svetega pisma	stran	47
Srce. ki vidi, in roke, ki pomagajo	stran	49
Kako si, sosed?	stran	50
Iskrice 	 stran	52
O krvodajalskih akcijah 	stran	53
Naša preteklost na starih fotografijah 	stran	54
Za razvedrilo
Križanka 	stran	55
fljdouščina
sP-dom 908(497.4 )*id UlPRUSKI	?
2011	|	i
352.9(497 4 UiPaua)	=	'
COBISS c